Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Razveza zakonske zveze - Grčija

KAZALO

1 Kakšni so pogoji za razvezo zakonske zveze?

Za prenehanje zakonske zveze z razvezo je potrebna pravnomočna sodna odločba (člen 1438 in naslednji civilnega zakonika (Αστικός Κώδικας)).

Obstajata dve vrsti postopkov za razvezo zakonske zveze:

  1. S sporazumno razvezo zakonske zveze (συναινετικό διαζύγιο), pri kateri oba zakonca privolita v prenehanje zakonske zveze med njima na podlagi pisnega sporazuma, ki ga podpišejo oba zakonca in njuna odvetnika ali samo njuna odvetnika, če sta izrecno pooblaščena za delovanje v njunem imenu. Zakonska zveza je morala trajati vsaj šest mesecev. Če v zakonski zvezi ni mladoletnih otrok, se razveže izvensodno, tj. zadostuje sklenitev navedenega sporazuma. Če pa so v zakonu mladoletni otroci, je treba navedenemu sporazumu priložiti še pisni sporazum med zakoncema, s katerim so urejeni varstvo in vzgoja otrok ter stiki z njimi. Oba sporazuma se predložita pristojnemu enočlanskemu prvostopenjskemu sodišču (Μονομελές Πρωτοδικείο), ki ju potrdi in v nepravdnem postopku izda odločbo o razvezi zakonske zveze.
  2. V primeru razveze zakonske zveze na podlagi tožbe (διαζύγιο κατ' αντιδικία) z navedbo razlogov za nevzdržnost zakonske zveze eden od zakoncev pri krajevno pristojnem enočlanskem prvostopenjskem sodišču vloži tožbo za razvezo zakonske zveze ali pa oba zakonca vložita ločeni tožbi.

2 Kakšni so razlogi za razvezo zakonske zveze?

Razlogi za razvezo zakonske zveze na podlagi tožbe (člen 1439 civilnega zakonika) so:

  1. nevzdržnost zakonske zveze, ki jo je povzročila nasprotna stranka ali sta jo povzročila oba zakonca, tako da se lahko upravičeno domneva, da bi bilo nadaljevanje zakonske zveze za tožnika nevzdržno. Domneva nevzdržnosti, ki jo lahko nasprotna stranka izpodbija, obstaja v primeru bigamije, prešuštva, zapustitve tožnika, toženčevega ogrožanja tožnikovega življenja ali nasilja v družini, ki ga je toženec izvajal nad tožnikom.
    Če zakonca živita ločeno neprekinjeno že vsaj dve leti, je domneva nevzdržnosti neizpodbojna, razveza zakonske zveze pa se lahko zahteva, tudi če je nevzdržnost povzročil tožnik;
  2. če je eden od zakoncev pogrešan in domnevno mrtev, lahko drugi zakonec vloži zahtevek za razvezo zakonske zveze.

3 Katere so pravne posledice razveze, kar zadeva:

3.1 osebne odnose med zakoncema (na primer priimek);

Če zakonska zveza preneha na podlagi razveze, zakoncema ni več treba živeti skupaj in skupaj sprejemati odločitev. Zakonec, ki je prevzel priimek drugega zakonca, začne praviloma ponovno uporabljati svoj priimek, razen če želi obdržati priimek drugega zakonca, ker si je pod njim ustvaril poklicni ali umetniški sloves. Preneha vsakršna odgovornost zakoncev za izpolnitev njunih medsebojnih obveznosti. Na bigamijo se ni več mogoče sklicevati kot na oviro za sklenitev zakonske zveze. Preneha pa tudi ustavitev zakonske prepovedi odškodninskih zahtevkov enega zakonca proti drugemu, ki je veljala med zakonsko zvezo. Z razvezo ne preneha svaštvo med krvnimi sorodniki obeh zakoncev.

3.2 razdelitev premoženja zakoncev;

Ob razvezi zakonske zveze je vsak od zakoncev upravičen do premičnin, ki mu pripadajo ali za katere se domneva, da mu pripadajo, tudi če sta jih dejansko uporabljala oba zakonca ali samo drugi zakonec, če drugi zakonec te domneve ne izpodbija; to velja tudi, če se šteje, da zadevni predmet potrebuje drugi zakonec. Če zakonec, ki ima predmet, tega ne želi izročiti lastniku, lahko slednji vloži tožbo in rem, tožbo za lastništvo ali tožbo v okviru obligacijskega prava. Po razvezi zakonske zveze lahko zakonec, ki je lastnik družinskega doma, proti zakoncu, ki ta dom uporablja, vloži tožbo in rem ali tožbo v okviru obligacijskega prava. Skupno lastništvo z razvezo zakonske zveze preneha, vsak od zakoncev pa prejme tisto, do česar je upravičen na podlagi pravil o skupnem lastništvu in delitvi skupnega premoženja. Če je eden od zakoncev del premoženja pridobil med trajanjem zakonske zveze, lahko drugi zakonec zahteva delež na tem premoženju.

3.3 mladoletne otroke zakoncev;

Če zakonska zveza preneha na podlagi razveze, lahko sodišče uredi izvajanje starševske odgovornosti na enega od naslednjih načinov:

(a) z dodelitvijo starševske odgovornosti ali pravice do varstva in vzgoje enemu od staršev;

(b) z dodelitvijo skupne starševske odgovornosti ali skupne pravice do varstva in vzgoje obema staršema;

(c) s porazdelitvijo starševske odgovornosti med starša ali

(d) z dodelitvijo starševske odgovornosti tretji osebi.

Razvezana starša sta še naprej dolžna preživljati mladoletne otroke, ki nimajo dohodkov iz lastnega dela ali lastnega premoženja ali katerih dohodki ne zadoščajo za preživetje. To obveznost si porazdelita starša, v primeru spora pa sodišče.

3.4 obveznost plačevanja preživnine drugemu zakoncu?

Če zakonska zveza preneha na podlagi razveze, ima nekdanji zakonec, ki se ne more preživljati z lastnim dohodkom ali premoženjem, pravico zahtevati preživnino od drugega zakonca:

  1. če je ob izdaji odločbe o razvezi zakonske zveze starost ali zdravstveno stanje zakonca, ki vloži zahtevek, tako, da od njega ni mogoče zahtevati, naj začne opravljati ali nadaljuje ustrezen poklic, da bi si sam zagotovil sredstva za preživljanje;
  2. če zakonec, ki vloži zahtevek, skrbi za mladoletnega otroka in zato ne more opravljati ustreznega poklica;
  3. če zakonec, ki vloži zahtevek, ne more najti ustrezne redne zaposlitve ali mora opraviti poklicno usposabljanje; v obeh primerih pravica traja največ tri leta po izdaji odločbe o razvezi zakonske zveze; ali
  4. v vseh drugih primerih, kadar je dodelitev preživnine ob izdaji odločbe o razvezi zakonske zveze potrebna iz razlogov pravičnosti.

Preživnina se lahko zavrne ali omeji iz utemeljenih razlogov, zlasti če je bila zakonska zveza kratkotrajna ali če je zakonec, ki bi bil lahko upravičen do preživnine, odgovoren za razvezo zakonske zveze ali če je namerno povzročil svojo revščino. Pravica do preživnine preneha, če preživninski upravičenec sklene novo zakonsko zvezo ali ustanovi zunajzakonsko skupnost. Pravica do preživnine ne preneha, če preživninski zavezanec umre. Preneha pa, če umre preživninski upravičenec, razen če se pravica nanaša na preteklo obdobje ali če ob smrti niso poravnani vsi obroki.

4 Kaj pravni izraz „prenehanje življenjske skupnosti“ dejansko pomeni?

5 Kakšni so pogoji za prenehanje življenjske skupnosti?

6 Katere so pravne posledice prenehanja življenjske skupnosti?

7 Kaj izraz „razveljavitev zakonske zveze“ dejansko pomeni?

Razveljavitev zakonske zveze pomeni, da zakonska zveza, ki je imela vse pravne posledice, po razveljavitvi s pravnomočno sodno odločbo zaradi določene napake nima več nobenih posledic, razen da se za otroke, rojene v zakonski zvezi, ki je bila pozneje razveljavljena, še naprej šteje, da so bili rojeni v zakonski zvezi. Pravila o razveljavitvi izpodbojnih dejanj veljajo tudi za razveljavitev izpodbojne ali nične zakonske zveze (člen 1372 in naslednji civilnega zakonika).

8 Kakšni so pogoji za razveljavitev zakonske zveze?

Zakonska zveza se lahko razveljavi, če ni bila izpolnjena ena od pozitivnih zahtev za njeno sklenitev, če je obstajala absolutna ovira za sklenitev zakonske zveze ali če je zakonska zveza izpodbojna zaradi zmote ali prisile.

Šteje se, da pozitivna zahteva ni bila izpolnjena, če privolitev zakoncev ni bila dana osebno oziroma je pogojena ali časovno omejena; če sta zakonca mladoletni osebi in sklenitve zakonske zveze niso dovolila sodišča; če ima eden od njiju skrbnika, ki ga je imenovalo sodišče, in ta skrbnik ne dovoli sklenitve zakonske zveze, ki je poleg tega ni dovolilo sodišče; če se eden od njiju med poročnim obredom ni zavedal svojih dejanj ali je zaradi psihične bolezni nerazsoden. Absolutna ovira obstaja, če sta zakonca v krvnem sorodstvu v ravni črti brez omejitev ali v stranski črti do četrtega kolena, če sta v svaštvu v ravni črti brez omejitev ali v stranski črti do tretjega kolena, ter v primeru bigamije ali posvojitve.

Ničnost se odpravi s sklenitvijo zakonske zveze, če oba zakonca vanjo privolita popolnoma in svobodno; če mladoletni osebi naknadno pridobita dovoljenje sodišča; če mladoletni zakonec dopolni 18 let in potrdi zakonsko zvezo; če poslovno nesposoben zakonec postane poslovno sposoben in potrdi zakonsko zvezo; če skrbnik, sodišče ali poslovno nesposobna oseba, ki je postala poslovno sposobna, potrdi zakonsko zvezo, ali če oseba, ki je ravnala v zmoti ali pod prisilo, po odpravi zmote ali prisile potrdi zakonsko zvezo. Zakonska zveza ne obstaja, če v primeru civilne poroke privolitev v sklenitev zakonske zveze ni bila dana pred županom in pričami ali če v primeru cerkvene poroke zakonske zveze ni posvetil duhovnik Vzhodne pravoslavne cerkve ali predstavnik druge verske skupnosti ali vere, priznane v Grčiji. V takem primeru zakonska zveza nima pravnih posledic, katera koli oseba, ki ima pravni interes, pa lahko vloži tožbo za razglasitev njenega neobstoja.

9 Katere so pravne posledice razveljavitve zakonske zveze?

Posledice zakonske zveze se načeloma razveljavijo za nazaj. To velja za vsa osebna, družinska in premoženjska razmerja med zakoncema. Z razveljavitvijo zakonske zveze je zakoncema torej vnaprej odvzeta pravica, da dedujeta drug po drugem kot zakonita dediča. Razveljavljeni so tudi vsi pravni posli, ki sta jih s tretjimi osebami sklenila zakonca, ko sta bila v zakonski zvezi, bodisi zaradi potreb njunega skupnega zakonskega življenja bodisi zaradi upravljanja premoženja drugega zakonca, vendar ob upoštevanju dobre vere tretjih oseb, ki so imele poslovne stike z zakoncema. Če se med poročnim obredom zakonca ali vsaj eden od njiju nista zavedala ničnosti zakonske zveze, ničnost v zvezi z navedenim zakoncem velja samo za prihodnost; zakonec, ki se ob sklenitvi zakonske zveze ni zavedal njene ničnosti, ima pravico zahtevati preživnino od drugega zakonca, če se je ta ničnosti zavedal od vsega začetka, in njegovih naslednikov, če je drugi zakonec po razveljavitvi zakonske zveze umrl, pri čemer veljajo enaka pravila kot za razvezo zakonske zveze, ki se uporabljajo po analogiji. Enako pravico do preživnine ima ob razveljavitvi zakonske zveze ali njenem prenehanju zaradi smrti drugega zakonca tudi zakonec, ki je bil v sklenitev zakonske zveze prisiljen z grožnjo, v nasprotju z zakonom ali sprejeto moralo (člen 1383 civilnega zakonika).

10 Ali obstajajo alternativni zunajsodni načini reševanja sporov v zvezi z razvezo zakonske zveze, pri katerih ni treba začeti postopka pri sodišču?

Ne.

11 Kje je treba vložiti zahtevek (tožbo) za razvezo/prenehanje življenjske skupnosti/razveljavitev zakonske zveze? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente moram priložiti zahtevku?

Za prenehanje zakonske zveze z razvezo na podlagi nevzdržnosti, ki jo je povzročil eden od zakoncev ali oba, ali na podlagi dejstva, da je eden od zakoncev pogrešan in domnevno mrtev, razveljavitev zakonske zveze, ki je nična ali izpodbojna, ali potrditev neobstoja zakonske zveze je pristojno enočlansko prvostopenjsko sodišče, ki je med trajanjem zakonske zveze pristojno tudi za razsojanje o razmerjih med zakoncema, ki izhajajo iz zakonske zveze (člen 17(1) zakonika o civilnem postopku (Κώδικας Πολιτικής Δικονομίας)). Uporablja se sodni postopek, določen za zakonske spore, kakor je bil spremenjen z zakonom št. 4055/2012.

V primeru sporazumne razveze zakonske zveze je prav tako pristojno enočlansko prvostopenjsko sodišče, vendar v tem primeru odloči v nepravdnem postopku. Krajevno pristojno je sodišče v kraju zadnjega skupnega prebivališča zakoncev (člen 39 zakonika o civilnem postopku), v kraju njunega običajnega prebivališča, če eden od njiju tam še vedno prebiva, v kraju običajnega prebivališča nasprotne stranke (člen 22 zakonika), v primeru skupnega zahtevka pa sodišče v kraju običajnega prebivališča enega od zakoncev ali kraju običajnega prebivališča vložnika, če je tam neposredno pred vložitvijo zahtevka prebival najmanj eno leto ali najmanj šest mesecev, če je grški državljan ali če imata oba zakonca grško državljanstvo. Morebitno nasprotno tožbo obravnava isto sodišče. Tožbe za preživnino se lahko združijo s tožbami za razvezo zakonske zveze, razveljavitev ali potrditev neobstoja zakonske zveze, nato pa jih skupaj obravnava pristojno enočlansko prvostopenjsko sodišče, in sicer v postopku za zakonske spore in ob upoštevanju omejitev, naloženih z navedenim postopkom. Prav tako se lahko z zahtevkom združijo tožbe za določitev starševske odgovornosti in ureditev stikov z otroki, ki jih enočlansko prvostopenjsko sodišče obravnava po posebnem postopku iz člena 681B in naslednjih zakonika.

Zahtevek se vloži v tajništvu sodišča; sodni tajnik določi datum obravnave in ga vnese na izvode zahtevka. Odvetnik vložnika sodnemu izvršitelju naroči, naj vroči izvod z datumom obravnave ter sodne pozive s krajem in časom obravnave, ki ju določi sodišče. Sodni izvršitelj vroči izvod zahtevka nasprotni stranki, in sicer nasprotni stranki s stalnim ali začasnim prebivališčem v Grčiji 60 dni pred datumom obravnave, nasprotni stranki s stalnim ali začasnim prebivališčem v tujini ali neznanim naslovom pa 90 dni pred datumom obravnave. Kadar je potrebna vročitev v tujini osebi, katere naslov je znan, se za vročitev vloge za začetek postopka po analogiji uporabljajo določbe uredb EU, natančneje Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ali Haaške konvencije z dne 15. novembra 1965, če je primerno, ali pravila iz dvostranskih ali večstranskih sporazumov.

V zvezi z materialnim pravom, ki se uporabi za osebna in premoženjska razmerja med zakoncema, razvezo in prenehanje življenjske skupnosti (členi 14, 15 in 16 civilnega zakonika), velja naslednji prednostni vrstni red:

  1. pravo države zadnjega skupnega državljanstva zakoncev med trajanjem zakonske zveze, če vsaj eden od zakoncev to državljanstvo še vedno ima;
  2. pravo države zadnjega skupnega običajnega prebivališča zakoncev med trajanjem zakonske zveze; ali
  3. pravo države, s katero sta zakonca najtesneje povezana.

V zvezi s pravom, s katerim se urejajo razmerja med starši in otroki (člena 18 in 19 civilnega zakonika), velja naslednji prednostni vrstni red:

(a) pravo države njihovega zadnjega skupnega državljanstva;

(b) pravo države njihovega zadnjega skupnega običajnega prebivališča ali

(c) pravo države, katere državljanstvo ima otrok; če ima otrok grško in tuje državljanstvo, se uporabi pravo Grčije, če pa ima otrok več tujih državljanstev, se uporabi pravo države, s katero je najtesneje povezan.

V skladu z načelom lex fori se uporabi grško procesno pravo, vendar imajo v skladu s členom 28 ustave prednost pred njim pravo Evropske skupnosti in druge mednarodne pogodbe. Odvetnika, ki zastopata stranki, morata imeti posebno pooblastilo za delovanje v imenu stranke in morata pred sodiščem nastopiti skupaj s stranko, ki jo zastopata. Poročni list, potrdilo o zakonskem stanu in druge dokazne listine je treba sodišču predložiti med izvajanjem dokazov. Priče so zaslišane in stališča se predložijo na javni obravnavi. V primeru sporazumne razveze zakonske zveze morata stranki v pisni izjavi, ki jo podpišeta sami, njuna pooblaščena odvetnika ali vsi, izjaviti, da želita prenehati zakonsko zvezo, hkrati pa morata predložiti sporazum v zvezi z ureditvijo pravice do varstva in vzgoje otrok ter stikov z njimi. Sodišče potrdi sporazum in izda odločbo o razvezi zakonske zveze. Sodišče izjave strank upošteva po lastni presoji. Strank ne zasliši pod prisego, prav tako se kot priče ne zaslišijo otroci, medtem ko morajo priče in izvedenci pričati pod prisego. Sodišče, ki obravnava zahtevek za razvezo zakonske zveze, poskuša stranki spraviti. Odsotnost nasprotne stranke na obravnavi ne vpliva na razsojanje v zadevi. Če ena od strank umre, preden sodna odločba postane pravnomočna, se sodni postopek ustavi. V primeru zahtevka za razveljavitev zakonske zveze, ki ga lahko vloži tudi državni tožilec, je ta pozvan k predložitvi stališč. Če ena od strank umre, se postopek začasno ustavi, lahko pa ga nadaljujejo nasledniki navedene stranke. Če tožbo za razveljavitev zakonske zveze ali potrditev neobstoja zakonske zveze vloži državni tožilec, je vložena zoper obe stranki, če pa je ena od njiju pokojna, je vložena zoper njene naslednike.

12 Ali lahko dobim pravno pomoč za kritje stroškov postopka?

Da, vendar pod določenimi pogoji. Natančneje, pravna pomoč je na voljo, če se dokaže, da stranka ne more poravnati stroškov postopka, ne da bi s tem posegla v sredstva, ki jih potrebuje za preživljanje sebe in svoje družine, če tožba ni očitno neutemeljena ali nepriporočljiva. Prošnje za pravno pomoč je treba vložiti pri sodniku, ki obravnava zadevo ali pri katerem bo vložena tožba; v primeru veččlanskega prvostopenjskega sodišča se prošnja vloži pri predsedniku sodišča, v zadevah, ki niso povezane s sodnim postopkom, pa se prošnja vloži pri okrožnem civilnem sodišču (ειρηνοδικείο) v kraju stalnega prebivališča vložnika (člen 194 in naslednji zakonika o civilnem postopku).

V prošnji je treba na kratko opisati predmet spora, dokaze, ki bodo predloženi na glavni obravnavi, in dokaze, ki potrjujejo izpolnitev pogojev za pravno pomoč. Priložiti je treba različna dokazila:

  1. potrdilo, ki ga (brezplačno) izda župan ali predsednik krajevne skupnosti v kraju stalnega ali začasnega prebivališča vložnika ter ki potrjuje vložnikove poklicne, finančne in družinske razmere;
  2. potrdilo, ki ga (brezplačno) izda davčni inšpektor v kraju stalnega ali začasnega prebivališča vložnika in ki potrjuje, da je vložnik v zadnjih treh letih oddal napoved za odmero dohodnine ali napoved za kateri koli drug neposredni davek in da je bila ta napoved po proučitvi potrjena.

Sodišče, ki odloča o prošnji, lahko nasprotno stranko brezplačno pozove na sodišče. Navzočnost odvetnika ni obvezna. Če sodišče ugotovi, da so zgoraj navedeni pogoji verjetno izpolnjeni, dodeli pravno pomoč. To mora storiti za vsak sodni postopek posebej. Dodelitev pomoči za zadevni sodni postopek velja na vseh stopnjah pritožbe in zajema tudi izvršitev pravnomočne sodne odločbe. Stranka, ki se ji tako prizna upravičenost do pravne pomoči, je začasno oproščena plačila sodnih stroškov in stroškov postopka na splošno, tj. stroškov notarja in sodnega izvršitelja, izdatkov za priče ter honorarjev izvedencev, odvetniških nagrad in honorarjev vseh drugih zastopnikov, oproščena pa je tudi plačila varščine za takšne stroške. Začasna oprostitev lahko velja tudi samo za del teh stroškov.

Dodelitev pravne pomoči ne vpliva na obveznost plačila stroškov nasprotne stranke. Če tako zahteva vložnik, lahko sodišče v odločbi o dodelitvi pravne pomoči ali pozneje imenuje odvetnika, notarja ali sodnega izvršitelja, da pomagajo prejemniku pravne pomoči. Ti so dolžni sprejeti imenovanje, sama odločba pa velja kot pooblastilo za ukrepanje.

Pravna pomoč preneha ob smrti upravičenca, vendar se lahko dejanja, ki jih ni mogoče preložiti, opravijo naknadno v skladu s predhodnimi navodili. Poleg tega lahko sodišče pravno pomoč ukine ali omeji po uradni dolžnosti ali na predlog državnega tožilca, če se izkaže, da pogoji za njeno dodelitev niso bili nikoli izpolnjeni, da več ne veljajo ali so se spremenili. Plačilo stroškov je urejeno s členi 190 do 193 zakonika o civilnem postopku.

Če se stroški s sodno odločbo naložijo nasprotni stranki prejemnika pravne pomoči, se kolkovina, stroški izvršljive kopije in druge pristojbine izterjajo v skladu z zakonom o izterjavi javnofinančnih prihodkov, stroški, ki se dolgujejo prejemniku pravne pomoči, njegovim odvetnikom ali drugim pravnim zastopnikom ali sodnim uradnikom, pa se dodelijo zadevnim osebam in izterjajo v skladu s postopki za prisilno izterjavo. Enako se izterjajo stroški, naloženi prejemniku pravne pomoči, takoj ko kateri od pogojev za dodelitev pravne pomoči preneha veljati in se to potrdi. Če sta stranki pridobili pravno pomoč na podlagi neresničnih izjav ali ob predložitvi neresničnih podatkov, sodnik, ki odloči, da se pravna pomoč ukine, naloži denarno kazen od 100 do 200 EUR, ki jo morata plačati skladu za zavarovanje delavcev v pravni stroki; s tem pa ne preneha njuna obveznost za plačilo zneskov, ki sta jih bili oproščeni, niti to ne preprečuje kazenskega pregona.

13 Ali je mogoče vložiti pritožbo zoper odločbo v zvezi z razvezo/prenehanjem življenjske skupnosti/razveljavitvijo zakonske zveze?

Da. Stranka, ki ni uspela, lahko pri krajevno pristojnem pritožbenem sodišču (Εφετείο) vloži pritožbo zoper sodno odločbo o razvezi, razveljavitvi nične ali izpodbojne zakonske zveze ali potrditvi neobstoja zakonske zveze v 30 dneh po vročitvi sodne odločbe, če ima stalno ali običajno prebivališče v Grčiji, ali v 60 dneh, če ima stalno ali običajno prebivališče v tujini ali če naslov njenega prebivališča ni znan, če pa sodna odločba ni bila vročena, se lahko pritoži v treh letih po njeni objavi. Če stranka, ki ima pravico do pritožbe, umre, začne rok za pritožbo teči na datum, ko je sodna odločba vročena njenim univerzalnim pravnim naslednikom ali volilojemnikom.

14 Kaj je treba storiti, da bo odločba o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici, priznana v tej državi članici?

Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, ki trenutno velja, določa načelo, da je treba odločbe, izdane v eni državi članici EU, priznati v drugih državah članicah, ne da bi bil za to potreben kakršen koli poseben postopek. Kdor želi, da se odločba o razvezi zakonske zveze, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze prizna v Grčiji, mora vložiti zahtevek pri enočlanskem prvostopenjskem sodišču v kraju običajnega prebivališča osebe, zoper katero naj bi bila sodna odločba izvršena, ali v kraju izvršitve.

Razpiše se datum obravnave, nato pa je treba nasprotni stranki vročiti izvod zahtevka ter dokument o razpisu datuma obravnave in sodni poziv za udeležbo na obravnavi. Sodišče ne more preverjati pristojnosti sodišča, ki je izdalo sodno odločbo. Prouči samo, ali bi bilo priznanje odločbe v nasprotju z grškim javnim redom, ali je bil dokument o začetku postopka nasprotni stranki vročen pravočasno za pripravo obrambe, ali če tega ni bilo, ali se nasprotna stranka s sodno odločbo nedvoumno strinja, in ali je sodna odločba nezdružljiva s predhodno sodno odločbo, izdano v postopku med istima strankama v državi članici, kjer se zahteva priznanje, v drugi državi članici ali državi, ki ni država članica, če sodna odločba izpolnjuje pogoje za priznanje v državi članici, kjer se zahteva priznanje. Če se sodišče o tem prepriča, sodno odločbo prizna.

15 Pri katerem sodišču je treba vložiti zahtevek za izpodbijanje priznanja odločbe o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici? Kateri postopek se uporablja v teh primerih?

Za izpodbijanje grške odločbe o priznanju sodne odločbe, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici EU, je pristojno pritožbeno sodišče, ki obravnava pritožbe zoper odločbe zadevnega nižjega sodišča. Rok za pritožbo je en mesec po vročitvi odločbe, če pa ima stranka, zoper katero se zahteva priznanje, običajno prebivališče v državi članici, ki ni država, v kateri je bila razglašena izvršljivost, je rok za pritožbo dva meseca po vročitvi odločbe. Tega roka ni mogoče podaljšati zaradi oddaljenosti. Če se stranka, zoper katero se zahteva priznanje, ne udeleži obravnave, mora sodišče prekiniti postopek, dokler se ne preveri, ali je bila stranka pravočasno ustrezno pozvana na sodišče oziroma ali je bilo v ta namen storjeno vse, kar je bilo mogoče. Predlog za revizijo odločbe pritožbenega sodišča je mogoče vložiti pri vrhovnem sodišču (Άρειος Πάγος).

16 Katero pravo se uporablja v postopkih razveze zakonske zveze med zakoncema, ki ne prebivata v tej državi članici ali imata različno državljanstvo?

Za razvezo zakonske zveze se uporabi materialno pravo po naslednjem prednostnem vrstnem redu:

  1. pravo države zadnjega skupnega državljanstva strank, če ena od njiju to državljanstvo še vedno ima;
  2. pravo države zadnjega skupnega običajnega prebivališča strank med trajanjem zakonske zveze; ali
  3. pravo države, s katero sta stranki najtesneje povezani.

V skladu z načelom lex fori se uporabi grško procesno pravo, vendar ima v skladu s členom 28 grške ustave prednost pred njim pravo Evropske skupnosti.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 26/11/2015