Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov

---

Člen 50(1)(a) – Sodišča, pristojna za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Okrožno sodišče v Pragi 1 (v skladu s členom 37 zakona št. 6/2002 o sodiščih in sodnikih).

Člen 50(1)(b) – Organ, pristojen za pridobitev informacij o računu

Za pridobitev informacij o računu je pristojno okrožno sodišče v Pragi 1 (v skladu s členom 37 zakona št. 6/2002 o sodiščih in sodnikih).

Člen 50(1)(c) – Načini pridobivanja informacij o računu

Na podlagi člena 128 zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku (občanský soudní řád), kakor je bil spremenjen, morajo na zahtevo vsi brezplačno obvestiti sodišče o vseh dejstvih, ki so pomembna za postopke in odločanje sodišča.

Člen 50(1)(d) – Sodišča, pri katerih se lahko vloži pritožba zoper zavrnitev izdaje evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Pritožbo je treba vložiti pri sodišču, katerega odločba se izpodbija (člen 204(1) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen). Stvarno pristojna so okrožna sodišča (krajské soudy). Krajevno pristojno je okrožno sodišče, na območju katerega je okrajno sodišče, ki je odločalo na prvi stopnji. Krajevno pristojnost za prvostopenjske odločitve okrožnega sodišča v Pragi 1 ima v skladu s členom 37 zakona št. 6/2002 o sodiščih in sodnikih mestno sodišče v Pragi (Městský soud v Praze).

Člen 50(1)(e) – Organi, pristojni za sprejem, posredovanje in vročitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in drugih dokumentov

Okrožno sodišče v Pragi 1 (v skladu s členom 37 zakona št. 6/2002 o sodiščih in sodnikih).

Člen 50(1)(f) – Organ, pristojen za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Okrožno sodišče v Pragi 1 (v skladu s členom 37 zakona št. 6/2002 o sodiščih in sodnikih).

Člen 50(1)(g) – Obseg zamrznitev skupnih in imenskih računov

Skupni račun je mogoče ohraniti samo glede na dolžnikov delež sredstev (člen 311a zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen). Če je račun odprt za več oseb, morajo vse osebe imeti enak delež sredstev (člen 2663 zakona št. 89/2012, civilni zakonik (občanský zákoník), kakor je bil spremenjen).

Člen 50(1)(h) – Pravila za zneske, izvzete iz zasega

Ta pravila so določena v členu 304a, členu 304b, členu 310 in členih 317 do 319 zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen. Sredstva so izvzeta iz zasega, če so na primer namenjena izplačilu plač, nadomestil za čas dopusta in drugih nadomestil namesto plačil za delo. To velja tudi za sredstva do dvakratnega zneska zajamčene plače ter prejemke socialnega varstva in socialne pomoči.

Če so sredstva namenjena izplačilu plač, nadomestil za čas dopusta in drugih nadomestil namesto plačil za delo, mora zavezanec (tj. dolžnik) finančni instituciji (pri kateri je odprt račun) predložiti pisno izjavo in v njej navesti namen plačila, skupni znesek, ki ga je treba izplačati, ter zlasti imena vseh zaposlenih in točen znesek nadomestil, ki jim jih je treba izplačati. Podpis zavezanca na izjavi mora biti overjen. Ker gre za procesno dejanje zavezanca, mora v skladu s členom 21 zakonika o civilnem postopku izjavo v prostorih zavezanca (pravna oseba) podpisati oseba, ki je pooblaščena za zastopanje navedene pravne osebe pred sodiščem. Finančna institucija ni dolžna preverjati izjave oziroma ni pooblaščena za njeno preverjanje in ne preverja, ali so se izplačana nadomestila dejansko uporabila za določen namen; zahtevke zavezančevih zaposlenih izplača v skladu s stanjem sredstev na računu (vključno s sredstvi, ki so nakazana na račun pozneje, če prvotni znesek ne zadostuje za izplačilo). To velja tudi za sredstva do dvakratnega zneska zajamčene plače. Tudi v tem primeru mora finančna institucija neodvisno in brez posega sodišča izvesti plačilo na podlagi zahteve zavezanca (če zavezanec naslovi zahtevo na sodišče, sodišče v nobenem smislu ne odloča o zadevi. Zahtevo samo pošlje finančni instituciji, da ta na njeni podlagi izpolni zadevno obveznost). V takih primerih ni treba preverjati namena izplačanih sredstev. Finančna institucija samo obvesti sodišče, da je zavezancu izplačala zadevni znesek. Nato je treba o tem obvestiti upravičenca, ki bi sicer lahko upravičeno dvomil, da je finančna institucija ukrepala v skladu s sodno odločbo, če bi bilo za zahtevani znesek izplačano nepopolno plačilo. Če pa to plačilo v nobenem smislu ne zadeva upravičenca, ga o tem ni treba obvestiti. V vseh drugih primerih so ti zneski po samem zakonu izvzeti (npr. socialni prejemki ali zahtevki, ki jih zahtevajo avtorji in drugi originatorji).

Člen 50(1)(i) – Pristojbine, če jih banke zaračunavajo, za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov in posredovanje informacij o računu ter podatki o stranki, ki mora plačati te pristojbine

Da. Banke so upravičene do zaračunavanja pristojbin za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov v skladu s svojim cenikom pristojbin. O ceniku pristojbin se dolžnik in banka dogovorita v skladu z zakonom, saj glede tega, kaj se lahko banka dogovori z dolžnikom, veljajo zakonske omejitve.

Banke so upravičene tudi do zaračunavanja pristojbin za zagotavljanje informacij, če so se o tem dogovorile s stranko. Višina pristojbin je odvisna od posebne lestvice pristojbin, imetnik računa pa je odgovoren za začasno in končno plačilo pristojbin.

Člen 50(1)(j) – Lestvico pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev

Sodne takse določa zakon št. 549/1991 o sodnih taksah, kakor je bil spremenjen. Višina taks za postopke je določena v fiksnem znesku, v primeru taks, pri katerih je osnova izražena v obliki finančnega zneska, pa v odstotku. Odstotek taks se izračuna kot zmnožek osnove takse in višine takse. Posamezne vrednosti so navedene na ceniku taks, ki je priložen temu zakonu. Zakon se uporablja za postopke na prvi stopnji in pritožbe.

Takse zapadejo, ko je treba poravnati obveznost plačila, in sicer na primer takrat, ko se vloži predlog za začetek postopka.

O ceniku bančnih pristojbin se dolžnik in banka dogovorita v skladu z zakonom, saj glede tega, kaj se lahko banka dogovori z dolžnikom, veljajo zakonske omejitve.

O ceniku pristojbin se dolžnik in banka dogovorita v skladu z zakonom, saj glede tega, kaj se lahko banka dogovori z dolžnikom, veljajo zakonske omejitve.

Člen 50(1)(k) – Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov

V skladu z nacionalno zakonodajo se enakovredni nacionalni nalogi ne razvrščajo.

Člen 50(1)(l) – Sodišča ali izvršitveni organ, pristojen za ugoditev pravnega sredstva

Za odločanje je pristojno okrožno sodišče v Pragi 1 (v skladu s členom 37 zakona št. 6/2002 o sodiščih in sodnikih).

Člen 50(1)(m) – Sodišča, pri katerih se vloži pritožba, in rok za vložitev pritožbe

Pritožbo je treba vložiti pri sodišču, katerega odločba se izpodbija, vsaj v 15 dneh po vročitvi pisne odločbe (člen 204(1) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen).

Člen 50(1)(n) – Sodne takse

Sodne takse določa zakon št. 549/1991 o sodnih taksah, kakor je bil spremenjen. Višine taks za postopke so določene v obliki fiksnega zneska ali odstotka v primeru taks, pri katerih je osnova izražena v obliki finančnega zneska. Odstotek taks se izračuna kot zmnožek osnove takse in višine takse. Posamezne vrednosti so navedene na ceniku taks, ki je priložen temu zakonu. Zakon se uporablja za postopke na prvi stopnji in pritožbe.

Takse zapadejo, ko je treba poravnati obveznost plačila, in sicer na primer takrat, ko se vloži predlog za začetek postopka.

Člen 50(1)(o) – Jeziki, sprejemljivi za prevode dokumentov

Češka republika priznava slovaščino kot sprejemljiv tuji jezik.