Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - Hrvaška


ISKANJE PRISTOJNIH SODIŠČ/ORGANOV

Z iskalnikom boste lahko poiskali sodišče(-a)/organ(-e), pristojne za posamezen evropski pravni akt. Opozorilo: čeprav si prizadevamo zagotoviti točnost rezultatov, nekateri izjemni primeri v zvezi z ugotavljanjem pristojnosti morda niso zajeti.

Hrvaška

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov


Člen 50(1)(a) – Sodišča, pristojna za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Člen 50(1)(b) – Organ, pristojen za pridobitev informacij o računu

Člen 50(1)(c) – Načini pridobivanja informacij o računu

Člen 50(1)(d) – Sodišča, pri katerih se lahko vloži pritožba zoper zavrnitev izdaje evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Člen 50(1)(e) – Organi, pristojni za sprejem, posredovanje in vročitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in drugih dokumentov

Člen 50(1)(f) – Organ, pristojen za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Člen 50(1)(g) – Obseg zamrznitev skupnih in imenskih računov

Člen 50(1)(h) – Pravila za zneske, izvzete iz zasega

Člen 50(1)(i) – Pristojbine, če jih banke zaračunavajo, za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov in posredovanje informacij o računu ter podatki o stranki, ki mora plačati te pristojbine

Člen 50(1)(j) – Lestvico pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev

Člen 50(1)(k) – Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov

Člen 50(1)(l) – Sodišča ali izvršitveni organ, pristojen za ugoditev pravnega sredstva

Člen 50(1)(m) – Sodišča, pri katerih se vloži pritožba, in rok za vložitev pritožbe

Člen 50(1)(n) – Sodne takse

Člen 50(1)(o) – Jeziki, sprejemljivi za prevode dokumentov

Člen 50(1)(a) – Sodišča, pristojna za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Sodišča, pristojna za izdajo naloga za zamrznitev, kot je navedeno v členu 6(4) Uredbe, so hrvaška sodišča, ki so pristojna za odločanje o vsebini zadeve v skladu z Zakonom o sodiščih (Zakon o sudovima) (Narodne Novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške) št. 28/13, 33/15, 82/15 in 82/16), Zakonom o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (NN št. 53/1991, 91/1992, 112/1999, 129/2000, 88/2001, 117/2003, 88/2005, 2/2007, 96/2008, 84/2008, 123/2008, 57/2011, 25/2013 in 89/2014; v nadaljnjem besedilu: ZPP) in drugimi posebnimi predpisi. V Republiki Hrvaški so ta sodišča občinska sodišča (općinski sudovi; ed. općinski sud) in gospodarska sodišča (trgovački sudovi; ed. trgovački sud), pred katerimi potekajo postopki na prvi stopnji.

Člen 50(1)(b) – Organ, pristojen za pridobitev informacij o računu

Organ, pristojen za pridobivanje informacij o dolžnikovih računih, kot je določeno v členu 14 Uredbe, je:

Finančna agencija (Financijska agencija)

Ulica grada Vukovara 70, 10000 Zagreb, Hrvaška

Brezplačni telefon: +385 08000080

E-naslov: info@fina.hr

Člen 50(1)(c) – Načini pridobivanja informacij o računu

Informacije o računu iz člena 14(5) Uredbe se pridobijo z dostopom informacijskega organa do ustreznih informacij, kadar jih imajo javni organi ali uprave v registrih ali drugih virih (člen 14(5)(b) Uredbe).

Člen 50(1)(d) – Sodišča, pri katerih se lahko vloži pritožba zoper zavrnitev izdaje evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Sodišče, pristojno za odločanje o pritožbi na podlagi člena 21 Uredbe, ki jo je upnik vložil pri prvostopenjskem sodišču zoper odločbo, s katero se v celoti ali delno zavrne upnikova vloga za nalog za zamrznitev, je višje sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje o pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi predloga za varščino (županijsko sodišče (županijski sud), ali Visoko gospodarsko sodišče Republike Hrvaške (Visoki trgovački sud Republike Hrvatske) – člena 34a in 34c ZPP, povezana s členom 21(1) Zakona o izvršbi (Ovršni zakon – OZ)) – povezava:  Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/.

Če se torej vloga za nalog za zamrznitev v celoti ali delno zavrne z odločbo občinskega sodišča, bo upnik prek občinskega sodišča vložil pritožbo pri županijskem sodišču, če pa takšno odločbo sprejme gospodarsko sodišče, bo upnik prek zadevnega gospodarskega sodišča vložil pritožbo zoper odločbo pri Visokem gospodarskem sodišču.

Člen 50(1)(e) – Organi, pristojni za sprejem, posredovanje in vročitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in drugih dokumentov

Organ, pristojen za sprejem, posredovanje in vročitev naloga za zamrznitev ter drugih dokumentov na podlagi člena 14(4) Uredbe, je:

Občinsko civilno sodišče v Zagrebu (Općinski građanski sud u Zagrebu)

Ulica grada Vukovara 84

10000 Zagreb.

Člen 50(1)(f) – Organ, pristojen za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Organ, pristojen za izvršitev naloga za zamrznitev v skladu s poglavjem 3 Uredbe, je:

Finančna Agencija (FINA)

Ulica grada Vukovara 70, 10000 Zagreb, Hrvaška

Brezplačni telefon: +385 08000080

E-naslov: info@fina.hr

Člen 50(1)(g) – Obseg zamrznitev skupnih in imenskih računov

Plačilni račun, ki ga upravlja ponudnik plačilnih storitev v imenu enega ali več uporabnikov plačilnih storitev in se uporablja za izvajanje plačilnih transakcij, se lahko v celoti zamrzne.

Sredstva na fiduciarnem računu se ne smejo zamrzniti, če to prepoveduje zakon.

Člen 42 Zakona o stečaju potrošnikov (Zakon o stečaju potrošača) (NN št. 100/15 – Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2015_09_100_1936.html; v nadaljnjem besedilu: ZSP) določa, da je stečajni upravitelj dolžan odpreti ločen tekoči račun pri finančni instituciji za vsakega posameznega potrošnika, v zvezi s katerim se je na podlagi sodne odločbe začel stečajni postopek.

To je tekoči račun, ki ga stečajni upravitelj v potrošnikovem stečajnem postopku odpre pri finančni instituciji na svoje ime v imenu zadevnega potrošnika. Stečajni upravitelj lahko ta ločeni račun uporablja le za namene prejemanja in izvrševanja plačil, povezanih z upravljanjem stečajne mase potrošnika, ki je predmet stečajnega postopka, in razpolaganjem z njo, pri čemer je stečajni upravitelj obvezan, da vsa plačila na račun, povezana z upravljanjem stečajne mase in razpolaganjem z njo, loči od svojega premoženja.

Člen 42(4) ZSP določa, da sredstva na ločenem računu ne smejo biti predmet izvršitve, povezane s stečajnim upraviteljem, v primeru stečaja ali smrti stečajnega upravitelja pa takšna sredstva niso del njegove stečajne mase oziroma premoženja.

Glede na to, da stečajni upravitelj v primeru stečaja potrošnika deluje kot njegov zastopnik, se lahko šteje, da je ta račun fiduciarni račun, na katerem so tako sredstva stečajnega upravitelja kot sredstva enega ali več potrošnikov, zoper katere se je začel stečajni postopek, vendar sredstva potrošnika, ki ga zastopa stečajni upravitelj, ne smejo biti predmet izvršbe ali zamrznitve računa, če se postopek izvaja zoper stečajnega upravitelja.

Člen 50(1)(h) – Pravila za zneske, izvzete iz zasega

Zneski, izvzeti iz zasega, kot je navedeno v členu 31 Uredbe, so določeni v členu 172 OZ (izvzetje iz izvršbe) in členu 173 OZ (omejitev izvršbe).

Če dolžnik prejme plačila in nadomestila, kot so določena v členu 172 OZ, ki so izvzeta iz izvršbe, ali zneske iz člena 173 OZ (omejitev izvršbe), mora o tem v skladu s členom 212 OZ obvestiti FINA.

Povezave do Zakona o izvršbi (NN št. 112/12, 25/13, 93/14 in 55/16) so:

Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2012_10_112_2421.html

Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2013_02_25_405.html

Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2014_07_93_1877.html

Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2016_06_55_1440.html

V skladu s členom 173 OZ so iz izvršbe izvzeti naslednji zneski:

(1) če je predmet izvršbe plača dolžnika, ki mora poravnati dolg, je iz rubeža izvzet znesek, enak dvema tretjinama povprečne neto plače v Republiki Hrvaški. Če se izvršba izvede za zbiranje sredstev za zahtevek za zakonsko preživnino ali zahtevek za odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi slabega zdravja ali zmanjšanja oziroma izgube zmožnosti za delo, in za odškodnino za izgubo preživnine zaradi smrti osebe, ki je zagotavljala preživnino, je znesek enak polovici povprečne neto plače v Republiki Hrvaški, razen če se izvršba ne izvede z namenom prisilnega zbiranja denarja, dolgovanega za preživnino za otroka. V takšnih primerih se iz rubeža izvzame znesek, enak eni četrtini povprečne neto plače na osebo, zaposleno pri pravni osebi v Republiki Hrvaški, v preteklem letu;

(2) če dolžnik, ki mora poravnati dolg, prejema plačo, ki je nižja od povprečne neto plače v Republiki Hrvaški, se iz rubeža izvzame znesek v višini dveh tretjin plače, izplačane dolžniku, ki mora poravnati dolg. Če se izvršba izvede za zbiranje sredstev za zahtevek za zakonsko preživnino ali zahtevek za odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi slabega zdravja ali zmanjšanja oziroma izgube zmožnosti za delo, in za odškodnino za izgubo preživnine zaradi smrti osebe, ki je zagotavljala preživnino, je znesek enak polovici neto plače, izplačane dolžniku, ki mora poravnati dolg;

(3) pojem „povprečna neto plača“ v smislu odstavka 1 tega člena je povprečni znesek, izplačan kot mesečna neto plača na osebo, zaposleno pri pravni osebi v Republiki Hrvaški, v obdobju med januarjem in avgustom tekočega leta, ki ga določi hrvaški statistični urad (Državni zavod za statistiku) in je objavljen v NN najpozneje 31. decembra tekočega leta. Tako določen znesek se uporablja v naslednjem letu;

(4) določbe odstavkov 1 in 2 tega člena se za izvršbo uporabljajo tudi, če je kakršna koli odškodnina, plačana namesto plače, odškodnina za krajši delovni čas, odškodnina za nižjo plačo, pokojnina, plača vojaškega osebja in plača, ki jo prejmejo rezervne sile med služenjem vojaškega roka, ter kakršno koli drugo redno denarno nadomestilo, plačano civilnemu in vojaškemu osebju, predmet zaplembe, razen prihodkov iz odstavkov 5 in 6 tega člena;

(5) izvršba z zaplembo prihodkov, ki jih prejmejo invalidi kot denarno nadomestilo za telesno invalidnost in kot dodatek za nego, se lahko izvede le za zbiranje sredstev za zahtevek za zakonsko preživnino ali zahtevek za odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi slabega zdravja ali zmanjšanja oziroma izgube zmožnosti za delo, in za odškodnino za izgubo preživnine zaradi smrti osebe, ki je zagotavljala preživnino, pri čemer je znesek enak polovici takšnih prihodkov;

(6) izvršba z zaplembo prihodkov, prejetih na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju in pogodbe o plačilu doživljenjske rente, in prihodkov, prejetih na podlagi pogodbe o življenjskem zavarovanju, se lahko izvede le na delu prihodkov, ki presega glavni znesek, uporabljen pri izračunu zneska podpore za vzdrževanje;

(7) določbe odstavkov 1 in 2 tega člena se uporabljajo tudi, kadar se izvršba izvede na prihodkih, ki niso plača, pokojnina ali prihodki iz trgovinskih in obrtnih dejavnostih samozaposlenih oseb, svobodnih poklicev, kmetijstva in gozdarstva, lastnine in lastninskih pravic, kapitala ali zavarovanja („drugi prihodki“ v skladu s posebnimi pravili), če lahko dolžnik, ki mora poravnati dolg, z javnimi dokumenti dokaže, da so ti prihodki njegovi edini redni denarni prihodki.

Povprečna neto mesečna plača za zaposlene pri pravni osebi v Republiki Hrvaški v obdobju januar–avgust 2016 je bila 5 664 HRK (Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2016_11_102_2187.html).

Člen 50(1)(i) – Pristojbine, če jih banke zaračunavajo, za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov in posredovanje informacij o računu ter podatki o stranki, ki mora plačati te pristojbine

FINA in banke so upravičene do zaračunavanja takse za izvajanje nalogov za zamrznitev ter izvajanje izvršbe in varščin v zvezi s sredstvi na računih v skladu s Pravili o vrstah in zneskih taks za izvajanje nalog, določenih v Zakonu o izvajanju izvršbe na sredstva (NN, št. 105/10, 124/11, 52/12 in 6/13; v nadaljnjem besedilu: Pravila) – povezave:

Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2010_09_105_2831.html

Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2011_11_124_2491.html

Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2012_05_52_1278.html

Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2013_01_6_90.html

V členu 6 Pravil je določeno, da takso plača dolžnik.

V Pravilih je določena taksa za izvajanje nalog, določenih v Zakonu o izvajanju izvršbe na sredstva (NN št. 91/10 in 112/12).

Pravila določajo dve vrsti taks:

1. za izvršbo na sredstva dolžnika, ki mora poravnati dolg, ter

2. za vpogled in zagotavljanje podatkov iz Enotnega registra računov.

Takse za izvršbo na sredstva dolžnika, ki mora poravnati dolg, so razvrščene v štiri skupine:

  • proučitev možnosti izvršitve izvršilnega naslova,
  • izračun obresti,
  • izvršitev izvršilnega naslova,
  • zagotavljanje podatkov, kopij in potrdil iz Evidence zaporedij izvršilnih naslovov.

FINA takso za proučitev možnosti izvršitve izvršilnega naslova in takso za izračun obresti obračuna za prejetje izvršilnih naslovov (vsota zahtevkov, ki jih mora dolžnik plačati upniku v skladu z odločbo sodišča) in njihov vnos v Evidenco. Taksa se obračuna tudi za preverjanje, ali izvršilni naslov vsebuje potrebne podatke za izvršbo, in za izračun obresti. Ti dve taksi in takso za izvršitev izvršilnega naslova v celoti plača dolžnik.

Prihodki od taks za izvršitev izvršilnega naslova se razdelijo med FINA (55%) in banke (45%). Bankam se prihodki razdelijo glede na delež skupnega števila računov, ki jih ima dolžnik v posamezni banki na dan obračuna takse, v skladu s podatki iz Enotnega registra računov.

Takso za zagotavljanje podatkov, kopij in potrdil iz Evidence zaporedij izvršilnih naslovov plača vložnik vnaprej na podlagi zahtevka za plačilo. Oseba, ki na FINA vloži vlogo, mora zagotoviti dokazilo o plačilu, na podlagi katerega prejme zahtevane podatke in kopije ter račun za opravljene storitve.

FINA zaračunava za vpogled in zagotavljanje podatkov iz Enotnega registra računov, tako da obračuna takso za vpogled v podatke prek spletne storitve ali takso za zagotavljanje (oziroma prenos) podatkov iz Enotnega registra računov v elektronski ali papirni obliki.

FINA sprejme cenik z zneski taks na podlagi sklepa upravnega odbora, ministrstvo za finance pa predlagani cenik potrdi. Cenik je objavljen na uradnem spletnem mestu FINA. DDV se zaračuna za vse takse na ceniku.

Povezava se odpre v novem oknuPovezava do izvlečka cenika FINA – takse za izvajanje nalog, določenih v Zakonu o izvajanju izvršbe na sredstva.

Člen 50(1)(j) – Lestvico pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev

FINA in banke za izvršitev naloga za zamrznitev zaračunajo takse iz člena 43 Uredbe na podlagi Pravil. FINA zaračunava takso za zagotavljanje podatkov, kopij in potrdil iz Evidence ali podatkov o računu. Zneski teh taks so določeni v členu 8 Pravil.

Zneski taks iz člena 3 Pravil so:

Zap. št.

Opis storitve

Podlaga za izračun

Znesek v HRK

Izvršba na sredstva

1.

Proučitev možnosti izvršitve izvršilnega naslova

izvršilni naslov

65,00

2.

Izračun obresti

glavnica

7,00

3.

Izvršitev izvršilnega naslova

3.1.

Enkratna izterjava celotnega zneska iz sredstev, deponiranih v eni banki

izvršilni naslov

17,00

3.2.

Enkratna izterjava celotnega zneska iz sredstev, deponiranih v več bankah

izvršilni naslov

39,00

3.3.

Izvršitev v primeru zamrznitve računa in prepovedi dostopa do sredstev

izvršilni naslov

110,00

4.

Zagotavljanje podatkov, kopij in potrdil iz Evidence

4.1.

– na papirju

stran

43,00

4.2.

– v obliki datoteke

zlog

0,20

najmanj 21,00

Za takse iz točke 4 tega odstavka se zaračuna davek na dodano vrednost.

Zneski taks iz člena 7 Pravil so:

Zap. št.

Opis storitve

Podlaga za izračun

Znesek v HRK

Vpogled in zagotavljanje podatkov iz Enotnega registra računov

1.

Vpogled v podatke na spletnem mestu in prek spletnih storitev Agencije

1.1.

– vpogled

zahtevek

0,80

1.2.

– pregled posameznih delov

zlog

0,20

2.

Vpogled v podatke na spletnem mestu Agencije

2.1.

– polletna članarina

uporabnik

298,37

2.2.

– letna članarina

uporabnik

498,37

3.

Prenos

3.1.

– s spletnega mesta Agencije

zlog

0,10

3.2.

– prek spletnih storitev Agencije

zlog

0,10

3.3

– na CD-ju

zlog

0,10

4.

Pregled podatkov

4.1.

– na papirju

vsaka nova stran

19,51

4.2.

– v obliki datoteke

zlog

0,20

najmanj 19,51

Za takse iz tega odstavka se zaračuna davek na dodano vrednost.

Člen 5(1) navedenih pravil določa, da se morajo takse za izvršbo razdeliti med FINA in banke, ki jim FINA v postopku na podlagi izvršilnega naslova naroči, naj izvedejo izterjavo dolgovanih zneskov, pri čemer FINA prejme 55% posamezne takse, banke pa 45%.

V postopku za pridobitev naloga za zamrznitev ali pravnega sredstva zoper nalog za zamrznitev je treba plačati sodno takso na podlagi vrednosti vloge v skladu z Zakonom o sodnih taksah (NN, št. 74/95, 57/96, 137/02, 125/11, 112/12, 157/13 in 110/15; v nadaljnjem besedilu: ZSP) – glej obvestilo v zvezi s členom 50(1)(n) Uredbe.

Člen 50(1)(k) – Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov

Prednostno razvrščanje na podlagi člena 32 Uredbe določa člen 78 OZ, v katerem je navedeno, da je treba denarne zahtevke, ki jih proti istemu dolžniku za isti predmet izvršbe vloži več upnikov, poravnati v vrstnem redu, v katerem so upniki pridobili pravico do poravnave iz tega predmeta, razen če zakon ne določa drugače.

Prednostni vrstni red interesov več upnikov glede varščine se določi na podlagi datuma prejema naloga za zamrznitev (člen 180 OZ) – povezava: Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/.

Člen 50(1)(l) – Sodišča ali izvršitveni organ, pristojen za ugoditev pravnega sredstva

Organ, pristojen za odločanje o vlogi dolžnika za preklic ali spremembo naloga za zamrznitev, kot je določeno v členu 33 Uredbe, je hrvaško sodišče, ki je izdalo nalog za zamrznitev.

Organ, pristojen za odločanje o vlogi dolžnika za omejitev ali ustavitev izvršitve naloga za zamrznitev v Republiki Hrvaški, kot je določeno v členu 34(1) in (2) Uredbe, je:

Občinsko civilno sodišče v Zagrebu

Ulica grada Vukovara 84

10000 Zagreb.

Člen 50(1)(m) – Sodišča, pri katerih se vloži pritožba, in rok za vložitev pritožbe

Sodišče s pristojnostjo za odločanje o pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega sodišča, kot je določeno v členu 37 Uredbe, povezanim s členi 33, 34 in 35 Uredbe, je višje sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje o pritožbi zoper odločbo o varščini (županijska sodišča ali Visoko gospodarsko sodišče Republike Hrvaške – člen 34a in 34c Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 21(1) OZ).

Pritožbo je treba vložiti v osmih dneh od dneva vročitve odločbe (člen 11 OZ), in sicer prek sodišča, ki je izdalo odločbo (člen 357 ZPP).

Člen 2(1)(9) OZ določa, da pojem „odločba o varščini“ pomeni odločbo, s katero se v celoti ali delno odobri predlog za varščino, ali odločbo o varščini po uradni dolžnosti.

Člen 50(1)(n) – Sodne takse

Kot je določeno v členu 42 Uredbe, se v postopku za pridobitev naloga za zamrznitev ali odobritev pravnega sredstva zoper nalog plačajo sodne takse na podlagi vrednosti vloge, in sicer:

  • za vlogo za nalog za zamrznitev kot predlog za varščino,
  • za odločitev o vlogi za nalog za zamrznitev kot odločitev o varščini,
  • za vloge iz člena 364b(2) do (5) OZ kot pritožbe zoper odločitev o varščini.

Če ni določeno drugače, obveznost za plačilo takse nastane ob vložitvi predloga za izvršitev naloga za zamrznitev ali pritožbe, kot je določeno v členu 4 ZSP.

Sodne takse se lahko izračunajo za vsako posamezno dejanje glede na vrednost predmeta spora v skladu z naslednjo preglednico:

Več kot

Do HRK

HRK

0,00

3 000,00

100,00

3 000,00

6 000,00

200,00

6 000,00

9 000,00

300,00

9 000,00

12 000,00

400,00

12 000,00

15 000,00

500,00

Pri zneskih nad 15 000,00 HRK je treba plačati takso v višini 500,00 HRK, ki se ji prišteje 1% zneska nad 15 000,00 HRK, in sicer do največ 5 000,00 HRK.

Člen 50(1)(o) – Jeziki, sprejemljivi za prevode dokumentov

Ni relevantno.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 11/01/2019