Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - Slovenija

Obnovi Shrani kot pdf

ISKANJE PRISTOJNIH SODIŠČ/ORGANOV

Z iskalnikom boste lahko poiskali sodišče(-a)/organ(-e), pristojne za posamezen evropski pravni akt. Opozorilo: čeprav si prizadevamo zagotoviti točnost rezultatov, nekateri izjemni primeri v zvezi z ugotavljanjem pristojnosti morda niso zajeti.

Slovenija

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov


Člen 50(1)(a) – Sodišča, pristojna za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Člen 50(1)(b) – Organ, pristojen za pridobitev informacij o računu

Člen 50(1)(c) – Načini pridobivanja informacij o računu

Člen 50(1)(d) – Sodišča, pri katerih se lahko vloži pritožba zoper zavrnitev izdaje evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Člen 50(1)(e) – Organi, pristojni za sprejem, posredovanje in vročitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in drugih dokumentov

Člen 50(1)(f) – Organ, pristojen za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Člen 50(1)(g) – Obseg zamrznitev skupnih in imenskih računov

Člen 50(1)(h) – Pravila za zneske, izvzete iz zasega

Člen 50(1)(i) – Pristojbine, če jih banke zaračunavajo, za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov in posredovanje informacij o računu ter podatki o stranki, ki mora plačati te pristojbine

Člen 50(1)(j) – Lestvico pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev

Člen 50(1)(k) – Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov

Člen 50(1)(l) – Sodišča ali izvršitveni organ, pristojen za ugoditev pravnega sredstva

Člen 50(1)(m) – Sodišča, pri katerih se vloži pritožba, in rok za vložitev pritožbe

Člen 50(1)(n) – Sodne takse

Člen 50(1)(o) – Jeziki, sprejemljivi za prevode dokumentov

Člen 50(1)(a) – Sodišča, pristojna za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Sodišča, ki so pristojna za izdajo naloga za zamrznitev, kadar je upnik pridobil javno listino (člen 6(4)), so okrajna sodišča (prvi odstavek 279.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; Uradni list RS, št. /07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US in 11/18; v nadaljevanju ZIZ).

Seznam okrajnih sodišč najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Člen 50(1)(b) – Organ, pristojen za pridobitev informacij o računu

Organ, ki je pristojen za pridobitev informacij o računu (člen 14), je okrožno sodišče, ki izvaja mednarodno pravno pomoč in ima elektronski dostop do registra transakcijskih računov (101. člen Zakona o sodiščih, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15; v nadaljevanju ZS, v zvezi z 4. členom ZIZ).

Seznam vseh okrožnih sodišč najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Člen 50(1)(c) – Načini pridobivanja informacij o računu

Načini pridobivanja informacij o računu (člen 14(5)):

a) AJPES, ki je določen kot informacijski organ, upravlja Register transakcijskih računov, ki predstavlja enotno informatizirano bazo podatkov o transakcijskih računih fizičnih in pravnih oseb (191. člen in nasl. Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih; Ur.l. RS, št. 7/18, Povezava se odpre v novem oknu9/18 – popr.; v nadaljevanju ZPlaSSIED). To pomeni, da je pridobivanje informacij zelo učinkovito, saj ni potrebna zahteva informacijskega organa (točka a) petega odstavka 14. člena) banki, da razkrije ali ima dolžnik pri njen odprt račun.

Pridobivanje informacij o dolžnikovem računu na način, kot je določen v točki c) petega odstavka 14. člena, je v slovenski zakonodaji sicer možno (glej 31. člen ZIZ), vendar se ga sodišča praktično ne poslužujejo, ker lahko informacije o dolžnikovem bančnem računu pridobijo z elektronskim vpogledom v register transakcijskih računov (4. člen ZIZ; 13. člen Zakona o sodiščih; Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15 in 23/17 – ZSSve; v nadaljevanju ZS).

Člen 50(1)(d) – Sodišča, pri katerih se lahko vloži pritožba zoper zavrnitev izdaje evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Pritožba (člen 21) se vloži;

- pri sodišču, ki zavrača upnikovo vlogo za izdajo naloga za zamrznitev (okrajno oziroma okrožno sodišče).

Povezava se odpre v novem oknuSeznam okrajnih sodišč, Povezava se odpre v novem oknuseznam okrožnih sodišč.

Člen 50(1)(e) – Organi, pristojni za sprejem, posredovanje in vročitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in drugih dokumentov

Organ, ki je pristojen za sprejem, posredovanje in vročitev naloga za zamrznitev in drugih dokumentov (točka 14 člena 4) je:

-          v skladu s členom 10(2), členom 23(3), (5) in (6), 25(3), 27(2), 28(3) in drugim pododstavkom člena 36(5) Uredbe(EU) št. 655/2014: Okrajno sodišče v Mariboru.

Člen 50(1)(f) – Organ, pristojen za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Organ pristojen za izvršitev naloga za zamrznitev (poglavje 3):

Za izvršitev naloga za zamrznitev, ki ga je izdalo sodišče druge države članice Evropske unije, je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru (279.d člen ZIZ).

Člen 50(1)(g) – Obseg zamrznitev skupnih in imenskih računov

Obseg zamrznitve na skupnem in imenskem računu (člen 30):

Skupni plačilni račun je plačilni račun, ki ga odpre ponudnik plačilnih storitev v imenu dveh ali več fizičnih oseb ali v imenu dveh ali več pravnih oseb (prvi odstavek 14. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih - ZPlaSS).

Vsak posamezni imetnik skupnega plačilnega računa lahko razpolaga s celotnimi denarnimi sredstvi na skupnem plačilnem računu, razen če so v pogodbi o vodenju skupnega plačilnega računa določena drugačna pooblastila za razpolaganje z denarnimi sredstvi na skupnem plačilnem računu (drugi odstavek 14. člena ZPlaSS).

Denarna sredstva na skupnem plačilnem računu se lahko v celoti uporabijo za poplačilo obveznosti posameznega imetnika do tretjih oseb. Dogovor med imetniki skupnega plačilnega računa o višini deležev posameznih imetnikov in odgovornosti posameznega imetnika ne omejuje pravic tretjih oseb, da v postopku izvršbe ali stečaja posameznega imetnika poplačajo svoje terjatve do tega imetnika v breme celotnih denarnih sredstev na skupnem plačilnem računu (tretji odstavek 14. člena ZPlaSS). Denarna sredstva na skupnem plačilnem računu se lahko torej uporabljajo za poplačilo obveznosti posameznega imetnika do tretjih oseb.

Kadar posebni zakon določa, da je izvršba na določena sredstva dolžnika omejena, se v postopku izvršbe zoper posameznega imetnika skupnega plačilnega računa te omejitve upoštevajo glede vsakega posameznega imetnika skupnega plačilnega računa (četrti odstavek 14. člena ZPlaSS).

Člen 50(1)(h) – Pravila za zneske, izvzete iz zasega

Za zneske, izvzete iz zasega in za zneske za katere je izvršba omejena se uporabljajo pravila (člen 31):

Iz izvršbe so izvzeti prejemki, katerih skupna značilnost je, da niso osnovni prejemki, kot je na primer plača, temveč so praviloma dodatni, nižji prejemki, ki predstavljajo večinoma socialni korektiv (101. člen Povezava se odpre v novem oknuZakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)).

Po 102. členu ZIZ je izvršba omejena na prejemke, ki so praviloma osnovni prejemki, kot je npr. plača; to so prejemki, ki štejejo za dohodek iz delovnega razmerja. Na prejemke je dovoljeno poseči praviloma do 2/3 teh prejemkov, vendar pa mora dolžniku ostati znesek v višini 76% minimalne plače. Ta znesek mora ostati vsakemu dolžniku enako. Pri določenih privilegiranih terjatvah mora dolžniku ostati nižji znesek - 50% minimalne plače. V obeh primerih se znesek, ki mora ostati dolžniku poviša, če dolžnik preživlja družinske člane.

Izvzetja in omejitve izvršbe morajo upoštevati izvrševalci sklepa o izvršbi (banka) brez predloga dolžnika, razen v primeru upravičenosti do višje omejitve zaradi preživljanja, ki jo pri izvrševalcu sklepa o izvršbi izkaže dolžnik z javno listino (peti odstavek 102. člena ZIZ).

Točen seznam iz zasega izvzetih oziroma omejenih zneskov je določen v 101., 102. in 103. členu ZIZ.

Člen 50(1)(i) – Pristojbine, če jih banke zaračunavajo, za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov in posredovanje informacij o računu ter podatki o stranki, ki mora plačati te pristojbine

Zaračunavanje pristojbine (člen 43): banke lahko v skladu s svojo poslovno politiko z vsakokratnimi tarifami plačil za storitve zaračunavajo nadomestila za izvajanje dejanj (sprejem naloga in prenos sredstev) na podlagi enakovrednih nacionalnih nalogov.

Ponudniki plačilnih storitev na svojih spletnih straneh objavijo pravilne in popolne podatke o višini nadomestil, ki jih zaračunavajo za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju (190. členZPlaSSIED).

Posredovanje informacij o računu zagotavlja AJPES. Podatki v registru transakcijskih računov pravnih oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, so javni in brezplačno dostopni na spletni strani AJPES (194. člen ZPlaSSIED). Za posredovanje podatkov iz registra transakcijskih računov o računu fizične osebe AJPES prosilcu zaračuna stroške v skladu s tarifo, ki jo določi v soglasju z ministrom, pristojnim za finance (195. člen ZPlaSSIED). Tarifa nadomestil stroškov za posredovanje podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb iz registra transakcijskih računov (Uradni list RS, št. 49/10) je objavljena tudi na spletni strani AJPES. Višina nadomestila stroškov po tej tarifi se določa glede na način vlaganja zahtev za pridobitev podatkov iz računa (za elektronsko posredovanje podatkov je tarifa nižja kot za posredovanje podatkov na podlagi vložene zahteve v pisni obliki) in število enot posredovanih podatkov.

Nadomestilo za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov plača dolžnik, za posredovanje informacij o računu pa tisti, ki je podal poizvedbo (praviloma upnik).

Sodišče brezplačno dostopa do informacij o računih z vpogledom v register, ki ga upravlja AJPES ali od organizacije za plačilni promet (banke) zahteva, da razkrije, ali ima dolžnik pri njih odprt račun (prvi odstavek 4. člena ZIZ, 13. člen ZS).

AJPES zagotovi sodiščem, davčnemu organu in drugim organom, ki so pristojni za izvršbo neposredni elektronski dostop do podatkov iz registra transakcijskih računov.

Člen 50(1)(j) – Lestvico pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev

Lestvica pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev (člen 44):

Ob vložitvi predloga za zavarovanje z nalogom za zamrznitev mora biti plačana sodna taksa (prvi odstavek 29.b člena v zvezi z 239. in 279.a členom ZIZ). Za predlog za izdajo naloga za zamrznitev je treba plačati sodno takso v višini 30 EUR (tar. št. 4012 Zakona o sodnih taksah; Uradni list RS, št. Povezava se odpre v novem oknu37/08, Povezava se odpre v novem oknu97/10, Povezava se odpre v novem oknu63/13, Povezava se odpre v novem oknu58/14 – odl. US, Povezava se odpre v novem oknu19/15 – odl. US, Povezava se odpre v novem oknu30/16, Povezava se odpre v novem oknu10/17 – ZPP-E in Povezava se odpre v novem oknu11/18 – ZIZ-L; v nadaljevanju ZST-1) oziroma v višini 24 EUR (tar. št. 4041 in 4012 ZST-1), če je predlog vložen v elektronski obliki;

Sodna taksa v primeru, ko je nalog za zamrznitev izdalo slovensko sodišče in je banka v Sloveniji, sodišče pa skupaj z izdajo naloga izda tudi sklep, s katerim banki odredi dejanja iz 4. točke prvega odstavka 260. člena ali iz 4. točke prvega ostavka 271. člena ZIZ (prvi odstavek 279.e člena), vključuje tudi izdajo omenjenega sklepa, saj ga sodišče dejansko izda v postopku izdaje naloga za zamrznitev (tj. v postopku o predlogu za zavarovanje).

Kadar nalog za zamrznitev izda tuje sodišče in ga slovensko sodišče prejme v izvršitev, ker je banka v Sloveniji, se sklep, s katerim sodišče banki odredi dejanja iz 4. točke prvega odstavka 260. člena ali iz 4. točke prvega odstavka 271. člena ZIZ (drugi odstavek 279.e člena) izda v postopku, ki se začne na podlagi prejetega naloga za zamrznitev. Na podlagi 24. člena Uredbe se v tem primeru sodna taksa ne plača, saj sklepa ne moremo šteti za sklep o začasni odredbi ali predhodni odredbi oziroma postopka, v katerem se izda ta sklep, ne moremo šteti za postopek za zavarovanje, temveč gre za sklep, s katerim sodišče da banki navodila za izvršitev naloga, izdanega v tujini.

Člen 50(1)(k) – Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov

Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov po nacionalnem pravu (člen 32):

Več upnikov, ki uveljavljajo svoje denarne terjatve proti istemu dolžniku in na istem predmetu izvršbe, se poplača po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplačila iz tega predmeta, razen v primerih, v katerih ta zakon določa drugače (12. člen ZIZ).

Nalog za zamrznitev, ki ga je izdalo sodišče druge države članice Evropske unije, se izvrši tako, da sodišče s sklepom odredi dejanje iz 4. točke prvega odstavka 271. člena ZIZ, torej izda začasno odredbo (tretji odstavek 279.e člena ZIZ). S sklepom o začasni odredbi naloži sodišče organizaciji za plačilni promet, da mora dolžniku ali komu drugemu po dolžnikovemu nalogu odreči izplačilo denarnega zneska, za katerega je izdalo začasno odredbo, z dolžnikovega računa (4. točka prvega odstavka 271. člena ). S tako začasno odredbo, ki jo izda slovensko sodišče na podlagi evropskega naloga za zamrznitev druge države članice, se ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja (drugi odstavek 271. člena ZIZ). Takšno začasno odredbo izda sodišče, če sodišče še ni odločilo o glavni stvari. Če upnik predlogu za izdajo naloga za zamrznitev priloži tudi sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki je bila izdana pred nalogom za zamrznitev, se odredi ukrep iz 4. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ, torej se izda sklep o predhodni odredbi, s katerim odredi rubež denarnega zneska na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet (tretji odstavek 279.e člena, 4. točka prvega odstavka 260. člena ZIZ). Z rubežem pridobi upnik zastavno pravico na dolžnikovih denarnih sredstvih na bančnih računih (tretji odstavek 107. člena v zvezi s petim odstavkom 138. člena in 239. členom ZIZ).

Člen 50(1)(l) – Sodišča ali izvršitveni organ, pristojen za ugoditev pravnega sredstva

Sodišča ali, kadar je ustrezno, izvršitveni organ pristojen za ugoditev pravnega sredstva (člen 33(1), člen 34(1) ali (2)):

- pravno sredstvo (ugovor) po členu 33 (1) se vloži pri sodišču, ki je izdalo nalog za zamrznitev. To je okrajno ali okrožno sodišče. O pravnem sredstvu odloča to sodišče (54. v zvezi z 239. členom ZIZ);

- pravno sredstvo po členu 34 (1) se vloži pri Okrajnem sodišču v Mariboru, ki je na podlagi naloga za zamrznitev druge države članice izdalo sklep o zavarovanju (s predhodno ali začasno odredbo) in ga vročilo organizaciji za plačilni promet. O pravnem sredstvu odloča to sodišče (279.f člen ZIZ,);

- pravno sredstvo (ugovor javnega reda) po členu 34 (2) uredbe se vloži pri Okrajnem sodišču v Mariboru .

Člen 50(1)(m) – Sodišča, pri katerih se vloži pritožba, in rok za vložitev pritožbe

Sodišča, pri katerem se vloži pritožba, rok za vložitev take pritožbe v skladu z nacionalnim pravom, in dogodek, ki označuje začetek tega roka (člen 37):

Zoper sklep o ugovoru je dovoljena pritožba (prvi odstavek 9. člena v zvezi z 239. členom ZIZ). Pritožba se vloži pri sodišču, ki je izdalo nalog za zamrznitev (okrajno oziroma okrožno sodišče) ali pri okrajnem sodišču, ki je pristojno za izvršitev naloga za zamrznitev po členu 23 uredbe.

Pritožbo je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa, s katerim je sodišča prve stopnje odločilo o ugovoru (tretji odstavek 9. člena ZIZ).

O pritožbi odloča višje sodišče.

Kontaktni podatki pristojnih višjih sodišč:

1. Višje sodišče v Celju
Prešernova ulica 22
3102 Celje - p.p. 1034

tel.: (03) 427 51 00
fax.: (03) 427 52 70
e-mail: Povezava se odpre v novem oknuurad.visce@sodisce.si

2. Višje sodišče v Kopru
Ferrarska 9
6000 Koper

tel.: (05) 668 30 00
fax.: (05) 639 52 45
e-mail: Povezava se odpre v novem oknuurad.viskp@sodisce.si

3. Višje sodišče v Ljubljani
Tavčarjeva 9
1000 Ljubljana

tel.: (01) 366 44 44
fax.: (01) 366 40 70
e-mail: Povezava se odpre v novem oknuurad.vislj@sodisce.si

4. Višje sodišče v Mariboru
Sodna ulica 14
2000 Maribor

tel.: (02) 234 71 00
fax.: (02) 234 73 18
e-mail: Povezava se odpre v novem oknuurad.vismb@sodisce.si

 

Člen 50(1)(n) – Sodne takse

Podatki o sodnih taksah (člen 42):

Sodne takse v postopku za pridobitev naloga za zamrznitev ali odobritev pravnega sredstva zoper nalog so enake kot sodne takse za pridobitev enakovrednega nacionalnega naloga ali pravnega sredstva zoper tak nacionalni nalog.

Plačilo sodne takse določa 29.b člen ZIZ. Sodna taksa mora biti plačana ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe oziroma najpozneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse.

Če je mogoče avtomatsko izračunati sodne takse, se pri elektronski vložitvi vloge izda plačilni nalog, s katerim se vlagatelju naloži, da plača sodno takso z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke, navedene v nalogu za plačilo sodne takse. Velja, da je nalog za plačilo sodne takse vročen, ko vlagatelj sam ali njegov pooblaščenec elektronsko vloži vlogo.

Če sodna taksa ni plačana pravočasno, se šteje, da je vloga umaknjena.

V plačilnem nalogu mora sodišče stranko opozoriti na posledice neplačila sodne takse.

Višino sodnih taks določa Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 – odl. US, 19/15 – odl. US in 30/16; v nadaljevanju ZST-1). Zaračunavajo se enake sodne takse, kot se zaračunavajo v postopkih v zvezi z enakovrednim nacionalnim nalogom, konkretno za sklep o zavarovanju.

Te takse so določene v naslednjih fiksnih zneskih:

 

Vloga je vložena v fizični (papirni) obliki

Vloga je vložena v e-obliki

Postopek o vlogi za izdajo naloga za zamrznitev

30 EUR (Tar. št. 4012 ZST-1)

24 EUR (Tar. št. 4041 in 4012 ZST-1)

Postopek o ugovoru

30 EUR (Tar. št. 4022 ZST-1)

24 EUR (Tar. št. 4041 in 4022 ZST-1)

Postopek o pritožbi

33 EUR (Tar. št. 4033 ZST-1)

26,4 EUR (Tar. št. 4041 in 4033 ZST-1)

Člen 50(1)(o) – Jeziki, sprejemljivi za prevode dokumentov

Jeziki sprejemljivi za prevode dokumentov (člen 49(2)):

Uradni jeziki so slovenščina, ter dva jezika narodnih skupnosti, ki sta v uradni rabi pri sodiščih na območju teh narodnih skupnosti (6. ín 104. člen ZPP). Jezika narodnih skupnosti sta italijanski in madžarski jezik. V italijanščini posluje Okrajno sodišče v Piranu, Okrajno sodišče v Kopru in Okrožno sodišče v Kopru, v madžarščini pa Okrajno sodišče v Lendavi.

Narodnostno mešana območja določa Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 108/06 - uradno prečiščeno besedilo in 9/11; v nadaljevanju ZUODNO). 5. člen ZUODNO določa: “Narodnostno mešana območja so po tem zakonu tista, ki jih kot taka opredeljujejo sedanji statuti občin Lendava, Hodoš - Šalovci, Moravske Toplice, Koper, Izola in Piran."


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 19/12/2018