Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Evropski nalog za izvršbo - Romunija


ISKANJE PRISTOJNIH SODIŠČ/ORGANOV

Z iskalnikom boste lahko poiskali sodišče(-a)/organ(-e), pristojne za posamezen evropski pravni akt. Opozorilo: čeprav si prizadevamo zagotoviti točnost rezultatov, nekateri izjemni primeri v zvezi z ugotavljanjem pristojnosti morda niso zajeti.

Romunija

Priznavanje in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Evropski nalog za izvršbo


1. Postopki za popravek in umik (čl. 10(2))

2. Postopki za vloţitev pravnega sredstva (čl. 19(1))

3. Sprejemljivi jeziki (čl. 20(2)(c))

4. Organi, določeni za potrjevanje javnih listin (čl. 25)

1. Postopki za popravek in umik (čl. 10(2))

Če je nalog za izvršbo sodna odločba, ki vključuje sodno poravnavo ali druge pravne dogovore med strankama, je za potrjevanje pristojno sodišče prve stopnje (člen 2(1) izrednega odloka vlade št. 119/2006 o ukrepih, potrebnih za izvajanje določenih uredb Skupnosti od datuma pristopa Romunije k Evropski uniji, ki je bil s spremembami odobren z zakonom št. 191/2007, kakor je bil spremenjen).

Za odločanje o zahtevi za popravek potrdila je pristojno sodišče, ki je izdalo potrdilo.   Sodišče o zahtevah za izdajo potrdil odloči brez poziva strank. Zoper odločbo o dopustnosti zahteve se ni mogoče pritožiti. Potrdilo se izda upniku, kopija pa pošlje dolžniku. Pravno sredstvo zoper odločbo o zavrnitvi zahteve se lahko vloži v 15 dneh od dneva izdaje odločbe oziroma v 15 dneh od vročitve odločbe, če upnik ni bil navzoč. Iste določbe se smiselno uporabljajo za revizijo (recurs) (členi 2, 3, 5 in 6 člena I1 izrednega odloka vlade št. 119/2006 o ukrepih, potrebnih za izvajanje določenih uredb Skupnosti od datuma pristopa Romunije k Evropski uniji, ki je bil s spremembami odobren z zakonom št. 191/2007, kakor je bil spremenjen).

Zahteva za umik potrdila se vloži v enem mesecu od vročitve potrdila, in sicer pri sodišču, ki je potrdilo izdalo. Če sodišče po pozivu strank ugotovi, da potrdilo ni bilo izdano v skladu s pogoji iz Uredbe (ES) št. 805/2004, ponovno prouči sprejete ukrepe in potrdilo v celoti ali delno umakne. Pravno sredstvo zoper odločbo se lahko vloži v 15 dneh od vročitve. Iste določbe se smiselno uporabljajo za revizijo (recurs) (člen 7 člena I1 izrednega odloka vlade št. 119/2006 o ukrepih, potrebnih za izvajanje določenih uredb Skupnosti od datuma pristopa Romunije k Evropski uniji, ki je bil s spremembami odobren z zakonom št. 191/2007, kakor je bil spremenjen).

Postopki za pravno sredstvo iz člena 19(1)

V skladu z romunsko zakonodajo so postopki za pravno sredstvo iz člena 19(1) postopki za redna pravna sredstva: pritožba (apel) in izredna pravna sredstva: revizija (recurs), ničnostna tožba (contestație în anulare) in obnova postopka (revizuire).

2. Postopki za vloţitev pravnega sredstva (čl. 19(1))

Postopki za pravno sredstvo iz člena 19(1)

V skladu z romunsko zakonodajo so postopki za pravno sredstvo iz člena 19(1) postopki za redna pravna sredstva: pritožba (apel) in izredna pravna sredstva: revizija (recurs), ničnostna tožba (contestație în anulare) in obnova postopka (revizuire).

Pritožbo urejajo členi 466-482 zakona o civilnem postopku.

Pritožba se lahko vloži zoper odločbe, izdane na prvi stopnji. Rok za vložitev pritožbe je 30 dni od dneva vročitve sodbe. Pritožba zadrži izvršitev prvostopenjske sodbe. Obrazložena pritožba se vloži pri sodišču, ki je izdalo izpodbijano sodbo.

Po izteku roka za pritožbo lahko toženec vloži pisno pritožbo (nasprotna pritožba) (apel incident) v okviru pritožbenega postopka, ki ga je nasprotna stranka začela na podlagi samostojnega zahtevka za spremembo sodbe, izdane na prvi stopnji.

V primeru soudeležbe v postopku in kadar so v postopek vstopile tretje osebe, lahko toženec po izteku roka za pritožbo vloži pisno pritožbo (izzvana pritožba) (apel provocat) zoper drugega toženca ali zoper osebo, ki je bila udeležena v sporu na prvi stopnji, ampak ni bila stranka v glavnem pritožbenem postopku, če bi lahko njena udeležba imela učinek za pravni status toženca v postopku.

Toženec nasprotno ali izzvano pritožbo vloži z odgovorom na glavno pritožbo.

Na podlagi pritožbe, vložene v predpisanem roku, se o zadevi ponovno meritorno odloči, saj pritožbeno sodišče hkrati presoja dejansko stanje in pravo (devolutivni učinek pritožbe).

Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo le v mejah pritožbenih razlogov, ki jih je navedel pritožnik, in glede na rešitve, ki so odvisne od izpodbijanega dela sodbe. Pritožbeno sodišče preizkusi celotno sodbo, če pritožba ni omejena na določene pritožbene razloge, če se s pritožbo zahteva razveljavitev sodbe ali če je sporni predmet nedeljiv.

Pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo potrdi, pri čemer pritožbo zavrne ali jo razveljavi ali razglasi neveljavnost postopka. Če je pritožbi ugodeno, sodišče razveljavi sodbo ali jo spremeni.

Če se ugotovi, da je prvostopenjsko sodišče napačno odločilo o zadevi, ne da bi jo vsebinsko obravnavalo, ali če je bilo o zadevi odločeno v odsotnosti stranke, ki ni bila pravilno vabljena, pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in o njej meritorno odloči. Pritožbeno sodišče nato izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo pošlje v odločanje prvostopenjskemu sodišču; zadevo lahko vrne le enkrat v okviru enega postopka.

Če pritožbeno sodišče ugotovi, da je bilo prvostopenjsko sodišče nepristojno, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo pristojnemu sodišču ali, če je to primerno, zavrne pritožbo.

Če pritožbeno sodišče ugotovi, da je pristojno za obravnavanje zadeve na prvi stopnji, sodbo razveljavi in o njej vsebinsko odloči.

Vložitev pritožbe pritožnika ne sme postaviti v slabši položaj od tistega, ki izhaja iz izpodbijane sodbe.

Revizijo urejajo členi 483-502 zakona o civilnem postopku.

Revizija se lahko vloži zoper sodbe, izdane v pritožbenem postopku, sodbe, izdane na zadnji stopnji, in zoper druge sodbe, za katere je tako eksplicitno določeno. Revizije ni mogoče vložiti zoper sodbe, ki se izdajo na določenih področjih (npr. sodbe v zvezi s skrbništvom, družinskimi zadevami, matičnimi zadevami, upravljanjem stavb, evakuacijo, služnostmi, spremembo mej, postavljanjem mejnikov, pozitivnimi (ali negativnimi) obveznostmi, ki jih ni mogoče ovrednotiti v denarju, sodno razglasitvijo oseb za mrtve, sodno razdelitvijo, civilno plovbo, delovnimi spori, socialno varnostjo, razlastitvijo, odškodnino zaradi sodnih zmot, zahtevki, ki jih je mogoče ovrednotiti v denarju do višine 500 000 RON). Tudi zoper sodbe pritožbenega sodišča se lahko vloži le pritožba.

Rok za vložitev revizije je 30 dni od dneva vročitve sodbe. O reviziji odloča sodišče, ki je neposredno višje od sodišča, ki je izdalo izpodbijano sodbo. Na zahtevo pritožnika lahko sodišče, ki odloča o reviziji, odloži izvršitev izpodbijane sodbe.

Nasprotna in izzvana revizija se lahko vložita v primerih, ki so določeni za nasprotno in izzvano pritožbo.

Ko je revizija načeloma razglašena za dopustno, sodišče preveri vse navedene razloge za revizijo, ki jo po obravnavi dovoli, zavrže, razveljavi ali razglasi neveljavnost postopka. Če revizijo dovoli, se izpodbijana sodba lahko razveljavi, in sicer deloma ali v celoti. Razveljavljena sodba nima pravnih učinkov. Akti v zvezi z izvršitvijo ali zavarovanjem, ki izvirajo iz razveljavljene sodbe, so brez pravne veljave. Sodišče to razglasi po uradni dolžnosti v izreku o razveljavitvi sodbe.

Če je sodba razveljavljena, so sodbe revizijskega sodišča, ki obravnavajo pravna vprašanja, obvezne za sodišče, ki je vsebinsko odločalo o zadevi. Če je bila sodba razveljavljena zaradi kršitev postopkovnih pravil, se postopek nadaljuje od razveljavljenega akta. Po razveljavitvi sodbe prvostopenjsko sodišče v mejah razveljavitve ponovno odloči o zadevi, pri čemer upošteva vse razloge, ki so bili podani pred sodiščem, katerega sodba je bila razveljavljena.

Sodba, izdana v revizijskem postopku, in vrnitev zadeve po razveljavitvi sodbe v revizijskem postopku, ne moreta poslabšati položaja strank.

Ničnostno tožbo urejajo členi 503-508 zakona o civilnem postopku.

Ničnostna tožba se lahko vloži zoper pravnomočne sodbe, če pritožnik ni bil pravilno vabljen in zato ni bil prisoten na obravnavi. Ničnostna tožba se vloži pred sodiščem, ki je izdalo izpodbijano sodbo. Ničnostna tožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve sodbe in najpozneje eno leto od dneva, ko je sodba postala pravnomočna. Sodišče lahko odloži izvršitev sodbe, za katero se zahteva razglasitev ničnosti, če je podano zavarovanje. Če so razlogi za ugovor utemeljeni, sodišče izreče eno sodbo, s katero razglasi ničnost izpodbijane sodbe in odloči o zadevi. Zoper sodbo, ki je izdana v postopku za razglasitev ničnosti, se lahko vložijo ista pravna sredstva kot zoper izpodbijano sodbo.

Obnovo postopka urejajo členi 509-513 zakona o civilnem postopku.

Obnova postopka v zvezi s sodbo, v kateri je bilo vsebinsko odločeno, ali ki se sklicuje na vsebino, se lahko zahteva, če se npr. ena stranka ni mogla udeležiti postopka in o tem obvestiti sodišča iz razlogov, na katere ni mogla vplivati. Rok za vložitev zahteve za obnovo postopka je 15 dni od dneva, ko prenehajo razlogi, ki so stranki preprečili udeležiti se postopka. Sodišče lahko odloži izvršitev sodbe, za katero se zahteva obnova postopka, če je podano zavarovanje. Če sodišče sprejme zahtevo za obnovo postopka, lahko deloma ali v celoti spremeni izpodbijano sodbo, v primeru, da gre za pravnomočno sodbo, ki je za stranko neugodna, pa zadnjo sodbo razveljavi. Zoper sodbo, izdano v obnovi postopka, se lahko vložijo pravna sredstva, določena z zakonom za sodbo, ki je predmet obnove postopka.

3. Sprejemljivi jeziki (čl. 20(2)(c))

romunščina

4. Organi, določeni za potrjevanje javnih listin (čl. 25)

Če je nalog za izvršbo javna listina, je za potrjevanje pristojno sodišče okrožja, v katerem je listina izdana (člen 2(2) člena I1 izrednega odloka vlade št. 119/2006 o ukrepih, potrebnih za izvajanje določenih uredb Skupnosti od datuma pristopa Romunije k Evropski uniji, ki je bil s spremembami odobren z zakonom št. 191/2007, kakor je bil spremenjen).


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 17/02/2017