I. Seznami in registri izvedencev

V Grčiji so izvedenci razvrščeni po področjih specializacije. Registre izvedencev vodijo sodišča prve stopnje (protodikeía). Registri so javni, vendar jih uporabljajo samo sodniki, ki želijo imenovati izvedenca. Sodišče lahko imenuje enega ali več izvedencev, če meni, da je za obravnavana vprašanja potrebno posebno znanje. Poleg tega mora sodišče imenovati izvedenca, če to zahteva stranka in če tudi sodišče meni, da je potrebno posebno znanje.

Izvedenci morajo za vpis v register vložiti vlogo.

Po javnem povabilu k vložitvi vloge pri civilnem (politikó) ali upravnem (dioikitikó) sodišču prve stopnje (prek uradnega spletišča sodišča) lahko katera koli zainteresirana stranka sodnemu tajništvu sodišča prve stopnje predloži pisno vlogo s svojimi osebnimi podatki, v kateri izjavi, da:

• ni bila nikoli niti obsojena niti obtožena zaradi težjega (kakoúrgima) ali lažjega (plimmélima) kaznivega dejanja, zaradi katerega bi ji bile odvzete politične pravice;
• ji ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje poklica;
• ji ni bila odvzeta pravica do prostega razpolaganja s premoženjem, ker bi bila plačilno nesposobna ali pod skrbništvom;
• ni sodnik, tožilec ali sodni uradnik.

Po koncu vsakoletnega prijavnega postopka se objavi osnutek registra izvedencev. Po izteku roka za ugovor veččlansko sodišče prve stopnje (polymelés protodikeío) potrdi končni register.

Na predlog javnega tožilstva pravosodni svet sodišča za lažja kazniva dejanja ustanovi register izvedencev za kazenske postopke (symvoúlio plimmeleiodikón). Izvedenci morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

• so starejši od 21 let;
• so poslovno sposobni in niso duševno prizadeti;
• niso bili obsojeni zaradi težjega ali lažjega kaznivega dejanja, katerega posledica je odvzem političnih pravic ali odpustitev iz javne službe;
• ni jim bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje poklica;
• niso prispevali k nastanku situacije, ki je predmet izvedenskega mnenja;
• niso pristojni sodniki, tožilci, sodni tajniki ali sodni uradniki v zadevnem postopku;
• niso obsojeni za isto kaznivo dejanje kot obtoženi in
• niso zakonec, sorojenec ali bližnji sorodnik toženca.

Izvedenci se lahko izbrišejo iz registra, če tako želijo sami, če ne izpolnjujejo več zahtev ali če tako odloči pristojni organ.

II. Kvalifikacije izvedencev

Izvedenci morajo biti člani strokovnega organa, da lahko uporabljajo naziv izvedenec.

ΙΙΙ. Plačilo izvedencev

V kazenskem postopku plačilo za izvedensko delo krije država. V civilnem postopku mora tožnik plačati predujem za stroške izvedencev, ki jih imenuje sodišče. Po koncu sojenja stroške nosi stranka, ki ni uspela v pravdi. Stranke lahko pod nekaterimi pogoji pridobijo pravno pomoč v zvezi s plačilom za izvedenca.

IV. Odgovornost izvedencev

Izvedenci so odgovorni v skladu s splošnim pogodbenim in odškodninskim pravom. Izvedencem svoje morebitne odgovornosti ni treba kriti z zavarovanjem poklicne odgovornosti.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Glavne pravne določbe, ki se uporabljajo za sodno izvedenstvo v Grčiji, so členi 368 do 392 grškega zakonika o civilnem postopku (kódikas politikís dikonomías), kraljevi odlok št. 566/1968 in člen 20(7) zakona št. 2882/2001 (zakonik o razlastitvi (kódikas anagkastikón apallotrióseon)). Uporabljajo se lahko tudi členi 159–168 grškega zakonika o upravnem postopku (kódikas dioikitikís dikonomías) in členi 183–203 grškega zakonika o kazenskem postopku (kódikas poinikís dikonomías), odvisno od vsakega posameznega primera.

Sodišče ima diskrecijsko pravico, da odredi pridobivanje dokazov, saj je še vedno najpomembnejše ugotoviti resnico. Edina omejitev navedene pravice je načelo kontradiktornosti.

1. Imenovanje izvedencev

Izvedence lahko imenujejo sodišče in zadevne stranke. Imenovanje izvedencev v upravnem postopku je podobno imenovanju izvedencev v civilnem postopku. V postopku pred kazenskim sodiščem lahko izvedenca imenuje tožilec ali sodišče v fazi preiskave. Za ta namen obstaja drug register, kot se uporablja v civilnem postopku, izvedenec pa mora izpolnjevati strožje pogoje kot v civilnem in upravnem postopku.

(a) Imenovanje s strani sodišča

Civilno sodišče ima diskrecijsko pravico za imenovanje izvedenca bodisi po uradni dolžnosti bodisi na izrecno zahtevo stranke, če zadevnih dejstev ni mogoče ugotoviti drugače. V takem primeru se ustna obravnava preloži na datum po predložitvi poročila izvedenca. Sodišče lahko svobodno imenuje katero koli osebo, ki se mu zdi primerna za izvedensko delo. Izvedenec mora sodišču sporočiti kakršno koli navzkrižje interesov. Izvedenci, ki jih imenuje sodišče, imajo dostop do spisov zadev.

(b) Imenovanje s strani strank

V Grčiji obstajajo tri vrste izvedencev, ki jih imenujejo stranke: strokovni svetovalci (člena 391 in 392 zakonika o civilnem postopku, člen 167 zakonika o upravnem postopku, člen 204 in naslednji zakonika o kazenskem postopku), zunajsodni izvedenci in izvedenske priče. Strokovnega svetovalca imenuje stranka za nadzor nad delovanjem izvedenca, ki ga imenuje sodišče. Zunajsodnega izvedenca izbere stranka. Na poročilo izvedenca se morajo sklicevati in ga predložiti stranke, sicer se zavrne kot nedopustno. Če so te zahteve izpolnjene, sodišče svobodno prouči in oceni mnenje izvedenca. Poročilo se ne šteje za dokaz, vendar je povezano s pravno podlago za strankine trditve. Izvedenske priče so priče s posebnim znanstvenim ali tehničnim znanjem, ki jih zasliši sodišče.

Sodišče lahko odloči, ali se bo pri svojem sklepanju v sodbi oprlo na izvedensko mnenje. Sodišče se lahko v svoji sodbi opre na mnenje izvedenca, tudi če so bila pri pripravi izvedenskega poročila kršena postopkovna pravila. Vendar se v primeru obsežne kršitve postopkovnih pravil šteje, da izvedensko poročilo ne obstaja. V takem primeru se sodnik pri svojem sklepanju v sodbi ne sme opreti na izvedensko mnenje.

2. Postopek (civilni)

Izvedence, ki jih je imenovalo sodišče, lahko navzkrižno zaslišijo strokovni svetovalci strank, če so stranke imenovale take svetovalce. Edina izvedenčeva obveznost je, da izdela poročilo. Izvedenci, ki jih imenujejo stranke, imajo lahko med postopkom stike s strankami, izvedenci, ki jih imenuje sodišče, pa za to potrebujejo dovoljenje sodišča.

(a) Izvedensko poročilo

V grškem izvedenskem postopku ni potrebno predhodno izvedensko poročilo. Glavno poročilo se lahko izdela pisno ali poda ustno. Izvedencem pri izdelavi poročila ni treba upoštevati posebne strukture.

Če sodišče meni, da poročilo ni popolno, ali če izvedenec neutemeljeno krši poklicna pravila, lahko sodišče po uradni dolžnosti ali na zahtevo strank odredi izdelavo novega ali dodatnega poročila. Sodišče lahko izvedencu tudi odredi plačilo sodnih stroškov zaradi neupravičene kršitve poklicnih pravil.

Poročilo izvedenca se lahko izpodbija z izjavami strank in nasprotnim izvedenskim mnenjem.

(b) Obravnava pri sodišču

Sodnik izvedencu odredi udeležbo na obravnavi le v izjemnih primerih.

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane med projektom Poišči izvedenca pri kontaktnih točkah po državah, ki jih je izbral evropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).