Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Temeljne pravice - Ciper

To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: grščina.


Državna sodišča

Okrožno sodišče v Nikoziji (Eparchiakó Dikastírio Lefkosías)
Charalampos Mouskou St.
1405 Nikozija
Ciper

Okrožno sodišče v Limasolu (Eparchiakó Dikastírio Lemesoú)
8 Lordou Vyrona Ave.
3726 Limasol
p. p. 54619
Ciper

Okrožno sodišče v Larnaki (Eparchiakó Dikastírio Lárnakas)
Artemidos Ave.
6301 Larnaka
p. p. 40107
Ciper

Okrožno sodišče v Pafosu (Eparchiakó Dikastírio Páfou)
Križišče Neophytou St. & Nikolaidi St.
8100 Pafos
p. p. 60007
Ciper

Okrožno sodišče v Famagusti (Eparchiakó Dikastírio Ammochóstou)
2 Sotiras St.
5286 Paralimni
Ciper

Okrožno sodišče v Kireniji (Eparchiakó Dikastírio Kerýneias)
Charalampos Mouskou St.
1405 Nikozija
Ciper

Državne institucije za varstvo človekovih pravic

Komisar za upravo in človekove pravice (varuh človekovih pravic)

Komisar za upravo in človekove pravice (Epítropos Dioikíseos kai Anthropínon Dikaiomáton, znan tudi kot varuh človekovih pravic) je neodvisni državni uradnik, ki uradno deluje od leta 1991. Komisar je institucija, ki je pristojna predvsem za zunajsodni nadzor nad upravo in za varstvo človekovih pravic.

Glavne naloge komisarja so zagotavljanje zakonitosti, spodbujanje dobrega upravljanja, varstvo pravic posameznikov, boj proti nepravilnostim pri upravljanju ter varstvo pravic državljanov in človekovih pravic na splošno.

Komisar običajno začne preiskavo na podlagi pritožbe državljana, ki je neposredno in osebno prizadet zaradi ukrepa, na katerega se nanaša pritožba. Vendar jo lahko v zadevah splošnega interesa začne tudi po nalogu sveta ministrov ali na lastno pobudo.

Predlogi ali priporočila komisarja niso zavezujoči. Vendar če jih stranke ne upoštevajo, se odpre vprašanje načela. To stališče je bilo okrepljeno z nedavno spremembo zadevnega zakona, ki komisarju omogoča, da se posvetuje z zadevnim organom in poskuša najti način, da bi organ sprejel komisarjeva stališča in jih upošteval v praksi.

Komisar za upravo ima zelo široka pooblastila, saj izvaja zgornje naloge, poleg tega pa deluje tudi kot:

organ za preprečevanje diskriminacije: v tej funkciji na podlagi pritožbe posameznika ali na lastno pobudo preveri, ali je bilo na področju socialnega varstva, socialne varnosti, socialnih prejemkov, zdravstvenega varstva, izobraževanja, sodelovanja v združenjih in sindikatih ali dostopa do blaga in storitev, vključno s stanovanjem, kršeno načelo enakega obravnavanja posameznikov na podlagi rasne, nacionalne ali etnične pripadnosti, skupnosti, jezika, barve kože, starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti, vere in političnega ali drugega prepričanja. Komisar lahko ukrepa v javnem in zasebnem sektorju;

organ za enakost: v tej funkciji na podlagi pritožbe posameznika ali na lastno pobudo preveri, ali je bilo na področju zaposlovanja, dela in poklicnega usposabljanja, vključno s pogodbami o zaposlitvi ali dokumenti, ki urejajo delovno razmerje, zaposlovanje, odpuščanje, obvestila o prostih delovnih mestih v časopisih itd., kršeno načelo enakega obravnavanja posameznikov na podlagi spola ali spolne identitete, rasne, nacionalne ali etnične pripadnosti, skupnosti, jezika, barve kože, starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti, vere in političnega ali drugega prepričanja. Komisar zlasti preveri tudi, ali obstaja diskriminacija na podlagi spola pri dostopu do blaga in storitev (npr. izobraževanja, zdravstvenega varstva, bančnih ali zavarovalniških storitev). Ukrepa lahko v javnem in zasebnem sektorju;

neodvisni organ za preprečevanje mučenja: v tej funkciji prosto obiskuje kraje, v katerih so posamezniki, ki jim je v celoti ali delno odvzeta prostost (kot so zapori, policijski prostori za pridržanje, psihiatrične ustanove ali domovi za ostarele), da bi se seznanil z življenjskimi razmerami v njih in jih evidentiral. Cilj je zagotoviti dostojanstvo in pravice oseb, ki se znajdejo v takih okoliščinah. Komisar po teh obiskih poda priporočila za izboljšanje ugotovljenih razmer ter zadevnega zakonodajnega in institucionalnega okvira. Poleg tega lahko v okviru izvajanja nadzora nad pristojnimi organi in odprtega komuniciranja z njimi poda priporočila in predloge za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Deluje lahko v javnem in zasebnem sektorju;

državna institucija za varstvo človekovih pravic: v tej funkciji izdaja mnenja, priporočila in predloge, kadar meni, da je državni organ kršil ali omejeval človekove pravice. Prav tako izvaja širše ukrepe za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic ter v ta namen stopa v stik z nevladnimi organizacijami, ki se osredotočajo na človekove pravice, in drugimi organiziranimi skupinami;

neodvisni organ za spodbujanje pravic invalidov: v tej funkciji je pristojen za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja Konvencije ZN o pravicah invalidov na Cipru.

Komisar bodisi na lastno pobudo bodisi na podlagi pritožb preuči, ali državni organi ravnajo v skladu z določbami Konvencije, in predloži poročila s priporočili za izboljšanje stanja. Prav tako sodeluje z drugimi organi, dejavnimi na tem področju, ter zagotavlja izobraževanje o pravicah invalidov, spodbuja ozaveščenost o njih ter krepi njihovo uresničevanje v praksi.

Ciprska policija

V ciprski policiji so bili vzpostavljeni in so začeli delovati uradi za spodbujanje, varstvo in krepitev temeljnih človekovih pravic. V nadaljevanju so na kratko predstavljene naloge in obveznosti teh uradov, iz katerih so razvidna prizadevanja policije za zagotavljanje varstva temeljnih pravic.

  • Urad za človekove pravice

Urad za človekove pravice je podrejen direktoratu za odnose z Evropsko unijo in mednarodne odnose pri ciprski policijski upravi ter:

  1. je odgovoren za preučitev in izvajanje obveznosti, ki izhajajo iz odločitev različnih institucij Unije za človekove pravice na področjih, ki so v pristojnosti policije;
  2. se osredotoča na izvajanje priporočil Sveta Evrope glede pogojev pridržanja v policijskih centrih za pridržanje itd.;
  3. izvaja sistematične preglede policijskih centrov za pridržanje ter predlaga ustrezna poročila in priporočila za izboljšanje pogojev pridržanja in življenjskih razmer pridržanih oseb;
  4. sodeluje z drugimi vladnimi agencijami, nevladnimi organizacijami in neodvisnimi organi pri vprašanjih v zvezi z varstvom človekovih pravic vseh državljanov ter podaja priporočila za zagotovitev, da policija upošteva določbe zakonov in konvencij, ki jih je podpisala in ratificirala Republika Ciper;
  5. sodeluje s ciprsko policijsko akademijo pri načrtovanju in izvajanju programov usposabljanja na področju človekovih pravic;
  6. pripravlja in pošilja okrožnice in priročnike o varstvu in spodbujanju človekovih pravic.
  • Urad za boj proti diskriminaciji

Urad za boj proti diskriminaciji je podrejen oddelku za preprečevanje kriminala pri ciprski policijski upravi, njegov cilj pa je preprečevanje diskriminacije, rasizma in ksenofobije ter boj proti njim.

Glavne naloge urada so:

  1. usklajevanje, spremljanje in sodelovanje policistov pri preiskavah in evidentiranju rasističnih kaznivih dejanj in incidentov ali rasistično motiviranih kaznivih dejanj;
  2. sodelovanje z drugimi vladnimi agencijami in nevladnimi organizacijami, dejavnimi na področju boja proti diskriminaciji in rasizmu;
  3. sodelovanje s ciprsko policijsko akademijo in drugimi organizacijami za nadaljnje usposabljanje policistov;
  4. delovanje kot urad za zvezo med ciprsko policijo in drugimi agencijami, odgovornimi za učinkovitejšo protirasistično politiko;
  5. krepitev in izvajanje nacionalnega pravnega okvira v zvezi z mednarodnimi smernicami in obveznostmi ter smernicami in obveznostmi EU.
  • Urad za preprečevanje nasilja v družini in zlorab otrok

Urad za preprečevanje nasilja v družini in zlorab otrok je podrejen oddelku za preprečevanje kriminala pri ciprski policijski upravi, ukvarja pa se predvsem z usklajevanjem, izvrševanjem in podporo.

Njegove glavne naloge so spremljanje primerov ali incidentov, preučevanje kazenskih spisov in podajanje priporočil za njihovo nadaljnjo obravnavo. Urad za preprečevanje nasilja v družini in zlorab otrok, ki je odgovoren za izvrševanje zakonodaje, sodeluje s preiskovalci, pristojnimi za te zadeve, družinskimi svetovalci ali uradniki služb za socialne zadeve ter drugimi državnimi in nedržavnimi uradniki, pristojnimi na tem področju, pa tudi z žrtvami, s katerimi stopi v stik osebno ali po telefonu. V sodelovanju s ciprsko policijsko akademijo organizira tudi seminarje za usposabljanje policistov.

  • Urad za boj proti trgovini z ljudmi

Urad za boj proti trgovini z ljudmi je podrejen oddelku za preprečevanje kriminala pri ciprski policijski upravi, njegov cilj pa je boj proti trgovini z ljudmi v skladu z zakonom o preprečevanju trgovine z ljudmi in izkoriščanja ljudi ter boju proti njima in zaščiti žrtev ali drugimi ustreznimi zakoni in obveznostmi policije na evropski in mednarodni ravni.

Glavne naloge in odgovornosti urada so:

  1. obdelava, analiziranje in uporaba informacij v zvezi s kaznivimi dejanji, povezanimi z njegovim poslanstvom;
  2. usklajevanje dejavnosti in ukrepov vseh direktoratov/agencij/oddelkov za zagotovitev, da so dejavnosti, ki se izvajajo na nacionalni ravni, dobro načrtovane in ustrezno organizirane;
  3. prepoznavanje žrtev trgovine z ljudmi ali izkoriščanja v skladu z ustreznim priročnikom za tovrstno prepoznavanje in določbami zadevne zakonodaje;
  4. zagotavljanje smernic policistom glede trgovine z ljudmi;
  5. spremljanje preiskave primerov, povezanih s trgovino z ljudmi, in zagotavljanje smernic policijskim preiskovalcem, kadar je to primerno, ne glede na kraj služenja;
  6. po navodilih načelnika oddelka za preprečevanje kriminala preiskovanje zapletenih in resnih primerov kršitve zakona o preprečevanju trgovine z ljudmi in izkoriščanja ljudi ter boju proti njima in zaščiti žrtev v sodelovanju z ustrezno usposobljenimi uradniki, ki delajo v okrožnih oddelkih za preiskave kaznivih dejanj;
  7. odgovarjanje na prošnje drugih držav za pravno pomoč na področju trgovine z ljudmi;
  8. vodenje statistične zbirke podatkov ter priprava ustreznih poročil in statističnih podatkov;
  9. izvajanje vseh drugih nalog, ki so določene v zakonodaji in nacionalnem akcijskem načrtu za boj proti trgovini z ljudmi ali mu jih dodeli načelnik policije.

Urad zaradi zaščite in varstva pravic prepoznanih žrtev trgovine z ljudmi sodeluje s službami socialnega varstva in nevladnimi organizacijami, kot so Cyprus Stop Trafficking, KISA, Karitas, Well Spring itd.

Komisar za otrokove pravice

Komisar za otrokove pravice (Epítropos Prostasías ton Dikaiomáton tou Paidioú) je bil kot institucija ustanovljen z zakonom o komisarju za varstvo otrokovih pravic iz leta 2007 (zakon 74(I)/2007), ki je začel veljati 22. junija 2007. Zakon določa imenovanje komisarja, ustanovitev in delovanje njegovega urada ter druge s tem povezane zadeve. Leta 2014 je bil spremenjen z zakonom o varstvu otrokovih pravic iz leta 2014 (44(I)/2014), da bi se uredila dodatna vprašanja.

Zakon vsebuje pomembne določbe, ki uradu komisarja omogočajo, da deluje kot neodvisna nacionalna organizacija za človekove pravice, pristojna za varstvo in spodbujanje otrokovih pravic. Z zakonom so komisarju dodeljene široke naloge in obveznosti, ki jih je mogoče okvirno predstaviti na podlagi štirih stebrov:

  • nadzor in spremljanje zakonodaje, postopkov in prakse organov v javnem in zasebnem sektorju;
  • opolnomočenje in sodelovanje otrok;
  • izobraževanje in ozaveščanje otrok in družbe na splošno o otrokovih pravicah;
  • zastopanje otrok in njihovih interesov v postopkih, ki jih zadevajo.

Za prvo komisarko za otrokove pravice je bila imenovana Leda Koursoumba, ki trenutno na tem položaju opravlja drugi mandat.

Kontaktni podatki:

Križišče Apelli St. in Pavlou Nirvana St., 5. nadstropje, 1496

Telefon: +357 22873200
Telefaks: +357 22872365

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuchildcom@ccr.gov.cy
Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.childcom.org.cy/

Komisar za varstvo osebnih podatkov

Komisar za varstvo osebnih podatkov (Epítropos Prostasías Dedoménon Prosopikoú Charaktíra) je neodvisen nadzorni organ, ustanovljen na podlagi zakona št. 112 iz leta 2001 o obdelavi osebnih podatkov (varstvo posameznikov) (zakon 112(I)/2001), s katerim je bila v nacionalno zakonodajo prenesena Direktiva 95/46/ES.

Komisar nadzoruje izvajanje navedenega zakona. Med njegovimi nalogami so izvajanje nadzora, izdajanje dovoljenj, določenih z zakonom, in naložitev upravnih kazni zaradi kršitev zakona. Komisar sodeluje z ustreznimi organi drugih držav članic Evropske unije in Svetom Evrope pri zadevah, ki spadajo v njegovo pristojnost ter se nanašajo na spodbujanje spoštovanja pravic evropskih državljanov do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

Komisar deluje kot nacionalni nadzorni organ za Europol, Eurojust, Eurodac, SIS II (schengenski informacijski sistem druge generacije), VIS (vizumski informacijski sistem), CIS (carinski informacijski sistem) in IMI (informacijski sistem za notranji trg).

Namen urada komisarja je širšo javnost bolje seznaniti s pravicami, določenimi z zakonom, ter v javnem in zasebnem sektorju vzpostaviti kulturo, ki je prijazna do zasebnosti.

Oddelek za socialno vključevanje invalidov pri ministrstvu za delo, socialno skrbstvo in socialno zavarovanje

Konvencija ZN o pravicah invalidov je mejnik v zgodovini invalidnosti, z njo pa se od držav zahteva, naj sprejmejo vse ustrezne zakonodajne, upravne in druge ukrepe za varstvo pravic invalidov na vseh področjih življenja. Republika Ciper je Konvencijo ratificirala leta 2011, prvi nacionalni akcijski načrt na področju invalidnosti pa je pripravila in sprejela leta 2013.

Oddelek za socialno vključevanje invalidov se je zavezal, da bo kot kontaktna točka usklajeval učinkovito izvajanje Konvencije ZN o pravicah invalidov ter nacionalnih akcijskih načrtov na področju invalidnosti za obdobji 2013–2015 in 2017–2020.

Poleg tega si oddelek za socialno vključevanje invalidov prizadeva spodbujati socialno varstvo, socialno vključevanje in zaposlovanje invalidov. Njegove ključne dejavnosti so:

  • izvajanje ocen in zagotavljanje potrdil v zvezi z invalidnostjo in funkcionalnostjo;
  • zagotavljanje socialnih prejemkov invalidom;
  • izvajanje neposredne in posredne poklicne rehabilitacije in drugih podpornih storitev.

Vizija oddelka je izboljšati kakovost življenja invalidov in ustvariti nove obete za njihovo socialno vključevanje z načrtovanjem, usklajevanjem in izvajanjem reform.

Nacionalni mehanizem za pravice žensk

  1. Nacionalni mehanizem za pravice žensk (Ethnikós Michanismós gia ta Dikaiómata tis Gynaíkas) je bil ustanovljen 16. februarja 1994 s sklepom sveta ministrov št. 40.609.
  2. Nacionalni mehanizem za pravice žensk je ključna organizacija za oblikovanje in spodbujanje vladne politike za odpravo pravne diskriminacije žensk ter zagotavljanje enakosti moških in žensk na vseh področjih prava. Pomaga tudi pri uveljavljanju načela enakosti in enakih možnosti v praksi, kar med drugim zahteva spremembo miselnosti, spodbujanje posebnih programov za podporo in krepitev žensk v njihovih večplastnih vlogah ter vključevanje enakosti v vse programe in politike.
  3. V skladu s sklepom sveta ministrov št. 76.789 z dne 23. aprila 2014 svetu in nacionalnemu odboru nacionalnega mehanizma za pravice žensk predseduje komisar za enakost spolov, medtem ko so v generalnemu sekretariatu mehanizma zaposleni uradniki iz enote za enakost spolov pri ministrstvu za pravosodje in javni red.
  4. Nacionalni mehanizem za pravice žensk sestavljajo trije kolektivni organi: (a) svet, (b) nacionalni odbor in (c) medministrski odbor. Ima tudi svoj generalni sekretariat.
  5. Svet nacionalnega mehanizma za pravice žensk sestavlja 19 članskih organizacij. Člani sveta so organizacije žensk, sindikati in druge nevladne organizacije, vključno z dvema turško-ciprskima organizacijama žensk (seznam članskih organizacij sveta je v prilogi).
  6. Nacionalni odbor nacionalnega mehanizma za pravice žensk sestavlja 69 članskih organizacij, med katerimi so organizacije, povezane s političnimi strankami, organizacije za boj proti nasilju nad ženskami in njihovemu izkoriščanju, izobraževalne, raziskovalne, protirasistične in kmetijske organizacije, sindikati, mirovne organizacije, organizacije za razseljene ljudi, družino in otroke itd.
  7. Medministrski odbor nacionalnega mehanizma za pravice žensk sestavljajo uradniki, pristojni za pravice žensk, z vseh ministrstev in iz generalnega direktorata za evropske programe, usklajevanje in razvoj.
  8. Generalni sekretariat pripravlja sestanke vseh organov nacionalnega mehanizma za pravice žensk ter z zagotavljanjem upravne in znanstvene podpore ter smernic pomaga pri izvajanju vseh sprejetih odločitev.

Parlamentarni odbor za človekove pravice ter enake možnosti za moške in ženske

Glavna naloga parlamentarnega odbora za človekove pravice ter enake možnosti za moške in ženske je v okviru izvajanja parlamentarnega nadzora preučiti in raziskati, ali se v Republiki Ciper spoštujejo določbe ciprske ustave, mednarodnih konvencij in zadevne zakonodaje.

V zvezi s tem odbor obravnava zadeve, ki se nanašajo na kršitve človekovih pravic državljanov in drugih oseb, ki živijo v Republiki Ciper, ter o tem ustrezno poroča predstavniškemu domu.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 20/12/2017