Bezárás

MÁR ELÉRHETŐ A PORTÁL BÉTA VERZIÓJA!

Látogasson el az európai igazságügyi portál béta verziójának felületére, és mondja el nekünk, milyennek találja!

 
 

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Temeljne pravice - Grčija

Ez az oldal gépi fordítás eredménye – a fordítás minőségét nem áll módunkban garantálni.

Az értékelés alapján ennek a fordításnak a minősége: nem megbízható

Ön szerint használható ez a fordítás?


Nacionalna sodišča

Varuh človekovih pravic

Specializirani organi za varstvo človekovih pravic

Nacionalna sodišča

V Grčiji nobeno posebno sodišče ni pristojno za obravnavanje kršitve temeljnih pravic. Glede na naravo kršitve ali dejanja kršitve se lahko pravna sredstva zahtevajo pred nacionalnimi civilnimi, kazenskimi ali upravnimi sodišči.

Ali je bila kršena temeljna pravica, se ugotavlja na podlagi nacionalnega materialnega prava. Postopek pred pristojnim sodiščem (civilnim, kazenskim ali upravnim) je določen v nacionalnem procesnem (civilnem, kazenskem ali upravnem) pravu.

Zadevni postopek vodi do sodbe, ki bodisi zavrne zahtevek bodisi je, če je pravnomočna, neposredno izvršljiva.

Nacionalne institucije za človekove pravice

Nacionalna komisija za človekove pravice

Neofitou Vamva 6
10674 ATENE, GRČIJA

Nacionalna komisija za človekove pravice (nacionalna komisija za človekove pravice) je neodvisen svetovalni organ države na področju varstva človekovih pravic, ki je bil ustanovljen v skladu z Združenimi narodi in pariškimi načeli. Sestavljajo ga člani, ki jih imenuje 32 organov (neodvisnih organov, univerzitetnih fakultet znanosti in znanosti, sindikatov, nevladnih organizacij, političnih strank in ministrstev).

Cilj NCHS je zagotoviti nenehno usmerjanje vseh vladnih organov na potrebo po spoštovanju človekovih pravic vseh oseb, ki prebivajo na grškem ozemlju.

V skladu z zakonom o ustanovitvi NCHR (zakon št. 2667/1998, kakor je bil spremenjen in trenutno velja) je NCHR odgovoren za naslednje pomembne naloge:

(a) Preučitev vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami, ki jih zastavi vlada ali konferenca predsednikov parlamentov ali ki jih predlagajo njeni člani ali nevladne organizacije;

(b) Predložitev priporočil in predlogov, priprava študij ter predložitev poročil in mnenj za zakonodajne, upravne ali druge ukrepe, ki spodbujajo človekove pravice;

(c) Razvoj pobud za večjo ozaveščenost javnosti in medijev o vprašanjih človekovih pravic;

(D) Sprejemanje pobud za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic v izobraževalnem sistemu;

(e) Ohranjanje stalnega stika in sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, primerljivimi organi v drugih državah ter nacionalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami;

Zagotavljanje mnenj o nacionalnih poročilih, ki jih je treba predložiti mednarodnim organizacijam v zvezi z vprašanji človekovih pravic;

(g) Objavo stališč o NCHR na vsak način, ki so na voljo;

(h) Priprava letnega poročila o človekovih pravicah;

(I) Organizacija dokumentacijskega centra za človekove pravice in

(I) Preučitev združljivosti grške in mednarodne zakonodaje o človekovih pravicah ter zagotavljanje ustreznih mnenj pristojnim vladnim organom.

Varuh človekovih pravic

Varuh človekovih pravic je neodvisen organ, zasidran v ustavi. Ustanovljen je bil z zakonom 2477/97 in je začel delovati 1. oktobra 1998. Zakonodajni okvir za njegovo delovanje ureja Zakon št. 3094/03. Storitve varuha človekovih pravic so brezplačne

Varuh človekovih pravic obravnava posamezne upravne akte ali primere neukrepanja ali ukrepanja organov javne službe, ki je v nasprotju s pravicami ali legitimnimi interesi fizičnih ali pravnih oseb.

Vsak državljan, ki zaprosi za varuha človekovih pravic, se mora najprej obrniti na zadevno javno službo. Državljan lahko varuha človekovih pravic zaprosi le, če takšen stik ni rešil težave.

Naloga varuha človekovih pravic je posredovati med državljani in javnimi službami, da se zaščitijo državljanske pravice, se bori proti nepravilnostim in se podpre pravna država.

Varuh človekovih pravic kot posrednik svetuje in daje priporočila javnim upravnim organom. Varuh človekovih pravic ne naloži sankcij ali razveljavi nezakonitih upravnih aktov.

Hatzigianni Mexi 5
115 28 ATENE, GRČIJA

Specializirani organi za varstvo človekovih pravic

  • Varuh pravic otrok

Varuh človekovih pravic (glej zgoraj) proučuje tudi ukrepe ali primere, v katerih javni upravni organi in posamezniki kršijo pravice otrok.

Za varstvo otrokovih pravic je varuh človekovih pravic odgovoren tudi za dejanja fizičnih oseb, pravnih ali fizičnih oseb, ki kršijo otrokove pravice.

  • Organi, ki spodbujajo načelo enakega obravnavanja

I. zakon št. 3304/2005, ki prenaša direktivi Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 in 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 kot nosilci načela enakega obravnavanja, evropskega varuha človekovih pravic, odbora za enako obravnavanje in Inšpektorata za delo (SEPE) ter njunih zadevnih odgovornosti.

Zlasti:

  1. Varuh človekovih pravic je odgovoren za spoštovanje načela enakosti, če so to načelo kršili javni upravni organi. Javne storitve so storitve iz člena 3, prvi odstavek, zakona št. 3094/2003 (Uradni list, serija I, št. 1). 10) „varuh človekovih pravic in druge določbe“.
  2. Organ za enakost je odgovoren za spoštovanje načela enakosti, če so to načelo kršile tudi druge fizične ali pravne osebe, razen tistih, ki so navedene zgoraj, z izjemo zadev v zvezi z zaposlovanjem in delom.
  3. V zadevah v zvezi z zaposlovanjem in delom je inšpektorat za delo (Labour Inspection Corps – SEPE) odgovoren za spoštovanje načela enakosti, če so to načelo kršile tudi fizične ali pravne osebe, ki niso navedene v odstavku 1.

II. Zakon št. 3896/2010 (Uradni list, serija I, št. 207/08.12.2010) o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu – Usklajevanje veljavne zakonodaje z Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 in drugimi povezanimi določbami je uvedla absolutno prepoved vseh oblik neposredne ali posredne diskriminacije na podlagi spola.

Namen tega zakona je zagotoviti izvajanje načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu, kar zadeva: (a) dostopom do zaposlitve, vključno s poklicnim razvojem, in poklicnim usposabljanjem, vključno s poklicnim usposabljanjem, vključno z namenom zaposlitve (poklicno usposabljanje), ter (b) delovnimi pogoji in pogoji, vključno s prejemki; in (c) poklicnimi sistemi socialne varnosti, kot je določeno v Direktivi 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

Varuh človekovih pravic je odgovoren za spremljanje in spodbujanje izvajanja načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk na področju uporabe navedenega zakona (člen 25 Zakona št. 3896/2010).

  • Hellenic Personal Data Protection Authority

Grški organ za varstvo podatkov (Hellenic Data Protection Authority – ASF) je neodvisen organ, ustanovljen z zakonom 2472/1997, ki prenaša Direktivo 95/46/ES v grško zakonodajo.

Organ za varstvo podatkov je odgovoren za spoštovanje in uveljavljanje pravice do zasebnosti v Grčiji, kot je določeno v zakonih št. 2472/1997 in 3471/2006.

Glavni cilj organa za varstvo podatkov je zaščititi državljane pred nezakonito obdelavo osebnih podatkov in jim pomagati, kadar koli je bila njihova zasebnost na kakršen koli način kršena.

Namen organa za varstvo podatkov je tudi zagotoviti podporo in smernice obdelovalcem podatkov pri izpolnjevanju njihovih pravnih obveznosti glede na sodobne potrebe storitev v Grčiji in prodor novih digitalnih komunikacij in omrežij.

Organ za varstvo osebnih podatkov odloča na lastno pobudo ali na podlagi pritožb upravnih pregledov v arhivih, tako javnih kot zasebnih. Te preglede opravljajo uradniki Oddelka za revizijo, ki jim v večjih primerih pomagajo člani organa za varstvo podatkov. Nadzorniki imajo kot posebni preiskovalci dostop do vseh evidenc in zanje ne veljajo nobene omejitve zaupnosti.

Preiskave vključujejo preverjanje, ali pregledani organi izpolnjujejo zahteve zakonov št. Ν.2472/97 in 3471/2006 (v zvezi z obveščanjem, obveščanjem, drugimi obveznostmi, kot je ustrezno, in dokazi). To sledi pregledu sistema IT, vključno z osnovnimi značilnostmi sistema, naravo podatkov in stopnjo varnosti, ki jo zagotavljajo organizacijski in tehnični ukrepi za varstvo podatkov, ki jih je sprejel obdelovalec podatkov, kot je določeno v členih 6 in 10 Zakona št. 2472/1997. Ugotovitve pregleda so predstavljene v poročilu, ki se predloži organu za varstvo podatkov.

Organ izvaja neodvisen nadzor tudi v nacionalnem delu schengenskega informacijskega sistema v skladu s členom 114(1) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma (zakon št. 2514/1997, Uradni list, serija I, št. 140), izvaja pristojnosti nacionalnega nadzornega organa, določene v členu 23 Konvencije o Europolu (zakon 2605/1998, vladni uradni list, serija I, št. 88), in pristojnosti nacionalnega nadzornega organa iz člena 17 Konvencije o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene (zakon 2706/1999, vladni uradni list, serija I, št. 77) in nadzorne odgovornosti, ki izhajajo iz katerega koli drugega mednarodnega sporazuma.

APK obravnava pritožbe in vprašanja v zvezi z uporabo prava in varstvom pravic vlagateljev, kadar nanje vplivajo odločitve o obdelavi podatkov in izdaje. Prav tako nalaga upravne sankcije za obdelovalca podatkov ali njihove morebitne zastopnike za kršitev njihovih dolžnosti, ki izhajajo iz zakona št. 2472/97, pa tudi iz katere koli druge uredbe o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. Organ lahko o kršitvah določb zakona poroča pristojnim upravnim in sodnim organom.

Κifessias 1–3
115 23 ATENE, GRČIJA

Koristne povezave

Povezava se odpre v novem oknuNacionalna komisija za človekove pravice

Povezava se odpre v novem oknuHellenic Personal Data Protection Authority

Povezava se odpre v novem oknuVaruh človekovih pravic


To je strojno prevedena različica vsebine. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.

Zadnja posodobitev: 27/08/2020