Kako postopati?

Kaj storiti, ko ste ugotovili, katero sodišče v kateri državi članici je pristojno za obravnavanje zadeve?


Če želite predložiti zadevo sodišču, morate upoštevati določena nacionalna procesna pravila. Ta se razlikujejo glede na način predložitve zadeve sodišču, njihov bistveni namen pa je, da vam pomagajo predstaviti pomembna dejstva in pravna vprašanja dovolj jasno in popolno, da lahko sodišče oceni dopustnost in utemeljenost vašega zahtevka.

Načini predložitve zadeve sodišču se razlikujejo med državami članicami. Obstajajo tudi razlike znotraj države članice glede na naravo in okoliščine vloge ter vrsto sodišča. Pri predložitvi določenih vrst zadev nekaterim sodiščem boste morda morali izpolniti obrazec ali zbrati celoten spis zadeve. V nekaterih primerih lahko zadevo predložite ustno.

Te razlike se razlagajo z dejstvom, da se spori pred sodišči tudi zelo razlikujejo: njihovo reševanje je lahko bolj ali manj težavno. Zelo pomembno je zagotoviti, da nobena listina ne manjka, olajšati delo sodniku, nasprotni stranki omogočiti primerno obrambo in poskrbeti za nemoten potek celotnega postopka.

Za podrobnejše informacije o posamezni državi izberite ustrezno zastavico.

Če ste stranka v postopku in če niso vsa dejstva zadeve povezana z isto državo, preverite, katero pravo bo uporabilo sodišče pri odločanju.


Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.

Zadnja posodobitev: 18/01/2019

Kako postopati? - Belgija

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščinanizozemščina.


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Bolje bi lahko izkoristili „shemo alternativnega reševanja sporov“ (glej ustrezni tematski sklop).

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Roki za vložitev zadeve na sodišče so odvisni od posamezne zadeve. Vprašanje rokov lahko pojasni odvetnik ali služba za seznanjanje državljanov o dostopu do pravnega varstva.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Glej tematski sklop „Pristojnost sodišč“.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Glej tematski sklop „Pristojnost sodišč– Belgija“.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Glej tematski sklop „Pristojnost sodišč– Belgija“.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

V skladu s členom 728(1) zakonika o sodiščih („Gerechtelijk Wetboek“) morajo stranke pred sodiščem nastopati osebno ali za zastopanje pooblastiti odvetnika.

Razen v postopkih pred kasacijskim sodiščem („Hof van Cassatie“) (člena 478 in 1080 zakonika o sodiščih) lahko stranke pred rednimi sodišči nastopajo osebno ter same dajejo izjave in se branijo. Vendar lahko sodišče to pravico odvzame, če meni, da zadeve zaradi značaja ali neizkušenosti strank ni mogoče ustrezno ali v celoti obravnavati (člen 758 zakonika o sodiščih).

Stranke, ki se ne odločijo vložiti zadeve na sodišče osebno, lahko za to pooblastijo odvetnika.

Pravne osebe, kot so trgovske družbe, smejo nastopiti samo osebno (tj. s posredovanjem pristojnih organov) ali jih lahko zastopa odvetnik. Ne smejo pa uporabiti izjeme iz člena 782(2) zakonika o sodiščih, ki je podrobneje opisana v nadaljevanju.

V skladu z zakonikom o sodiščih je zastopanje strank pred sodišči načeloma pridržano odvetnikom. Člen 440 zakonika o sodiščih določa, da se pristojnosti glede monopola zastopanja nanašajo na pravico vlaganja vlog na sodišče, nastopanja pred njim in zastopanja s strani tretje osebe. Člani odvetniške zbornice imajo tudi monopol podpisovanja enostranskih vlog, če ni drugače zakonsko določeno (člen 1026(5) zakonika o sodiščih).

Zastopanje po odvetniku z nazivom odvetnik kasacijskega sodišča pa je na kasacijskem sodišču („Hof van Cassatie“) zakonsko predpisano. Ta zahteva ne velja za posameznike v kazenskih zadevah (člen 478 zakonika o sodiščih).

Vendar predvideva zakonodaja več izjem od načela iz člena 728 zakonika o sodiščih, ki določa, da lahko stranke pred sodiščem nastopajo osebno ali so zastopane po odvetniku od začetka postopka dalje (člen 728(1) in (2) zakonika o sodiščih).

Pravica zastopanja stranke v postopkih vključuje tudi pravico sprožitve postopkov.

Na mirovnem, gospodarskem in delovnem sodišču lahko stranke poleg odvetnikov zastopa tudi njihov zakonec ali sorodniki po krvi ali svaštvu s pisnim pooblastilom za zastopanje, ki ga sprejme sodišče (člen 728(2) zakonika o sodiščih).

Na delovnih sodiščih (člen 728(3) zakonika o sodiščih):

  • zaposlenega (delavca ali upravljavca) zastopa predstavnik reprezentativne organizacije delavcev (predstavnik sindikata), ki ima pisno pooblastilo za zastopanje. Predstavnik sindikata lahko v imenu delavca opravlja vsa dejanja zastopanja, vlaga vloge na sodišče in prejema vsa pisanja v zvezi s postopki in reševanjem spora;
  • tudi samozaposlene lahko v sporih v zvezi z lastnimi pravicami in obveznostmi zastopa predstavnik reprezentativne organizacije samozaposlenih kot zastopnik samozaposlenih oziroma zastopnik invalidnih oseb;
  • v sporih v zvezi z uporabo zakona z dne 7. avgusta 1974, ki uveljavlja pravico do življenjskega minimuma, in sporih v zvezi z uporabo sistemskega zakona z dne 8. julija 1976 o javnih centrih za socialno varstvo („openbare centra voor maatschappelijk welzijn“ – OCMW) lahko zainteresiranim strankam pomaga ali jih zastopa predstavnik družbene organizacije, ki zastopa interese ljudi, navedene v zakonodaji.

Poleg navedenih izjem je več izjem v zvezi s pravico do varstva in vzgoje ter odvzemom otrok.

Te se nanašajo zlasti na zadeve, vložene na podlagi:

  • Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, ki si prizadeva doseči vrnitev otroka ter zagotoviti pravice do skrbi za otroka ali pravice staršev do stikov z njim oziroma organiziranje uveljavljanja pravic staršev do stikov, zagotovljenih v drugi državi, in
  • Evropske konvencije z dne 20. maja 1980 o priznavanju in izvršitvi odločb o skrbništvu nad otroki in ponovnem vzpostavljanju skrbništva nad otroki.

V teh primerih lahko tožnika zastopa državno tožilstvo (člen 1322d zakonika o sodiščih), če je tožnik za to zaprosil osrednji organ.

Postopek za ugotovitev, ali lahko nekdo sproži postopek sam, ali pa je potrebna pomoč odvetnika, je bil na splošno opisan v predhodnem besedilu. Razlikovati je treba tudi načine vložitve tožbe na sodišče.

Belgijsko pravo določa različne načine sprožitve postopkov pred sodiščem. Tožba se lahko vloži s sodnim pozivom, prostovoljnim sodelovanjem v postopku, z vlogo inter partes ali enostransko vlogo (glej besedilo v nadaljevanju). Tožba je vložena z vložitvijo vloge, tj. pravni ukrep za varovanje pravic posameznika. To se običajno izvede tako, da sodni izvršitelj izroči sodni poziv.

Načeloma je tožba vložena, ko sodni izvršitelj vroči obvestilo nasprotni stranki (člen 700 zakonika o sodiščih). Izjeme od tega splošnega načela so prostovoljno sodelovanje v postopku, vloga inter partes in enostranska vloga.

Razpredelnice v nadaljevanju kažejo, kdo opravlja posamezna procesna dejanja in ali je potrebno zastopanje po odvetniku glede na način vložitve tožbe na sodišče.

Nosilec procesnega dejanja glede na način vložitve tožbe na sodišče:

Način vložitve tožbe na sodišče

Nosilec procesnega dejanja

Sodni poziv (členi od 727 do vključno 730 zakonika o sodiščih)

Vložnik (ali njegov odvetnik) zaprosi sodnega izvršitelja, naj vroči sodni poziv.

Prostovoljno sodelovanje v postopku (člen 706 zakonika o sodiščih)

Stranke v sporu (ali njihovi odvetniki) se predstavijo sodišču.

Vloga inter partes (člen 1034a do 1034e zakonika o sodiščih)

Vložnik (ali njegov odvetnik) vloži tožbo.

Enostranska vloga (členi od 1025 do vključno 1034 zakonika o sodiščih)

Vložnik (ali njegov odvetnik).

Zastopanje po odvetniku ali ne, glede na način vložitve tožbe na sodišče:

Način vložitve tožbe na sodišče

Zastopanje po odvetniku

Sodni poziv

Možnost intervencije, ki pa ni obvezna.

Prostovoljno sodelovanje v postopku

Pisna vloga z navajanjem nasprotnih dejstev

Enostranska vloga

Nujna intervencija za podpis vloge[1]: če ni izrecno navedeno drugače, lahko vlogo vloži le odvetnik (člen 1027(1) zakonika o sodiščih)

Vsebina tožbe, ki je odvisna od načina njene vložitve:

Običajni način vložitve tožbe je vložitev s sodnim pozivom: ni posebnih omejitev glede predmeta.

Vlogo inter partes (člen 1034a do vključno 1034e zakonika o sodiščih) je mogoče uporabljati v več primerih, ki jih določa zakonodaja. Najpomembnejše določbe, ki določajo sprožitev postopkov z vlogo inter partes, so členi 704, 813, 1056(2), 1193a, 1320, 1344a, 1371a, 1454(2) zakonika o sodiščih in členi 228, 331, 331a, 340f, 487b civilnega zakonika („Burgerlijk Wetboek“).

Ti členi se nanašajo zlasti na:

  • prostovoljno intervencijo,
  • nekatere oblike prodaje nepremičnin,
  • preživnine (tožbe zaradi odobritve, povečanja, zmanjšanja ali odprave preživnine),
  • vloge, ki se nanašajo na razmerja oddaje/najema,
  • začasni proračun za zasege.

Tožbe se vložijo v obliki vloge pri sodnem tajniku ali se pošljejo s priporočeno pošiljko sodnemu tajništvu. Sodni tajnik stranke s sodnim pozivom pozove, naj se zglasijo pred sodiščem na dan, za katerega je sodnik določil narok.

Enostranska vloga (členi od 1025 do vključno 1034 zakonika o sodiščih) se lahko uporabi samo v zadevah, ki jih zakonodaja posebej določa, zlasti v členih 584, 585, 588, 594, 606, 708, 1149, 1168, 1177, od 1186 do vključno 1189, 1192 in 1195 zakonika o sodiščih. Prav tako jo je mogoče uporabiti v zadevah, v katerih kontradiktorni postopki niso mogoči, ker ni nasprotne stranke.

Enostranska vloga se zato uporablja večinoma za enostranske postopke, na primer za primere skrajne sile.

Enostransko vlogo mora podpisati odvetnik, če ni drugače zakonsko določeno, sicer bo nična.

To pomeni, da je za vložitev tožbe v primeru enostranske vloge zastopanje po odvetniku načeloma nujno.

Kadar se spor nanaša na predmet, ki je v pristojnosti teh sodišč, se lahko stranke za namene prostovoljnega sodelovanja v postopku odločijo za prostovoljno nastopanje pred naslednjimi sodišči:

  • sodiščem prve stopnje,
  • delovnim sodiščem,
  • gospodarskim sodiščem,
  • mirovnim sodiščem ali
  • sodiščem za prekrške, in sicer za civilne tožbe.

V primeru prostovoljnega sodelovanja v postopku stranke, ki zahtevajo odločitev, podpišejo izjavo pod zapisnikom, ki ga sestavi sodišče.

Vsi pravdni postopki se lahko pred pristojnim sodiščem sprožijo na ta časovno in stroškovno učinkovit način.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Vsakdo, ki želi vložiti tožbo na sodišče, lahko stopi v stik s sprejemno pisarno ali sodnim tajništvom ustreznega sodišča.

Če je dokument, na podlagi katerega se začnejo postopki, sodni poziv, bo sodni izvršitelj poskrbel za njegovo vročitev in zaprosil sodno tajništvo, naj ga uvrsti na seznam dokumentov v zvezi z naroki, in sicer po predložitvi izvirnika sodnega poziva ali, če je to primerno, njegove kopije (člen 718 zakonika o sodiščih). Sodno tajništvo vodi evidenco (seznam dokumentov v zvezi z naroki) za vse zadeve. Vpis na seznam dokumentov v zvezi z naroki je veljaven samo, če se izvede najpozneje dan pred terminom, ki je razpisan za narok, za katerega je bil vročen sodni poziv. Splošni seznam dokumentov v zvezi z naroki je javen (člen 719 zakonika o sodiščih). Toženec lahko torej preveri, ali je bila zadeva, zaradi katere je bil pozvan na sodišče, uvrščena na splošni seznam dokumentov v zvezi z naroki.

V primeru prostovoljnega sodelovanja v postopku lahko stranke ali njihovi odvetniki sodno tajništvo zaprosijo, naj uvrsti njihovo zadevo na seznam dokumentov v zvezi z naroki.

Pri vlogah inter partes mora vložnik ali njegov odvetnik vložiti vlogo v sodno tajništvo ali jo poslati sodnemu tajniku s priporočeno pošto s povratnico v toliko primerkih, kolikor je zainteresiranih strank (člen 1034d zakonika o sodiščih).

Pri enostranskih vlogah mora vlogo v dvojniku vložiti odvetnik na sodišče, ki naj o njej odloča. Vloži se tudi v sodno tajništvo (člen 1027 zakonika o sodiščih).

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Glede uporabe jezikov je treba uporabiti zakon o uporabi jezikov v pravosodnih zadevah z dne 15. junija 1935 (objavljen v Uradnem listu Belgije („Moniteur belge/Belgisch Staatsblad“ z dne 22. junija 1935). Ta zakon ureja uporabo jezikov na belgijskih civilnih in gospodarskih sodiščih.

Načeloma je izbira jezika določena z geografsko lego pristojnega sodišča. V skladu s členom 42 navedenega zakona so tri jezikovna območja, in sicer francosko, nizozemsko in nemško. Obstaja pa tudi dvojezično somestje Bruselj (francosko/nizozemsko), ki za namene uporabe zakona vključuje naslednje občine: Anderlecht, Auderghem, Berchem-Sainte-Agathe, Bruselj, Etterbeek, Evere, Forest, Ganshoren, Ixelles, Jette, Koekelberg, Molenbeek-Saint-Jean, Saint-Gilles, Saint-Josse-ten-Noode, Schaerbeek, Uccle, Watermael-Boitsfort, Woluwé-Saint-Lambert in Woluwé-Saint-Pierre.

V nekaterih okoliščinah se lahko zadeva vloži pri sodišču, ki uporablja drug jezik postopka. Pod nekaterimi pogoji se lahko, načeloma ob začetku postopka, zahteva sprememba jezika postopka.

Besedilo zahtevka: zahtevek, predložen s sodnim pozivom, z vlogo inter partes ali enostransko vlogo, mora biti v pisni obliki in v skladu z določenimi postopkovnimi zahtevami. Ko je zadeva vnesena na splošni seznam dokumentov v zvezi z naroki sodišča, sodni tajnik odpre spis postopka. Ta se pošlje sodišču, pri katerem se vloži tožba; kadar gre za pritožbo na sodišče druge stopnje ali kasacijsko sodišče, se pošlje tudi v sodno tajništvo višjega sodišča.

Za zdaj še ni mogoče vložiti tožbe po telefaksu ali elektronski pošti.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Zakonodaja za sprožitev postopkov ne predvideva predhodno natisnjenih obrazcev. Vendar mora tožba vsebovati določene informacije; če niso navedene, bo tožba po zakonu nična in neveljavna.

Sodni poziv, vloga inter partes in enostranska vloga morajo biti v skladu z določenimi zakonskimi zahtevami iz zakonika o sodiščih, sicer bodo nični in neveljavni. Elementi, ki morajo biti vključeni, se večinoma nanašajo na osebne podatke udeleženih strank, predmet vloge, določitev pristojnega sodišča in datum sodne obravnave.

Sodni poziv mora tako med drugim vsebovati naslednje informacije (člena 43 in 702 zakonika o sodiščih):

  • podpis sodnega izvršitelja,
  • priimek, imena in prebivališče vložnika,
  • priimek, imena in prebivališče osebe, ki ji je vročen sodni poziv; če nima stalnega prebivališča, njeno sedanje prebivališče,
  • predmet zadeve in kratek povzetek utemeljitev tožbe,
  • sodišče, pri katerem se vloži tožba,
  • dan, mesec, leto in kraj, v katerem je bil sodni poziv vročen, in
  • podrobnosti o kraju, datumu in času sodne obravnave.

Vloga inter partes (člen 1034b zakonika o sodiščih) mora vsebovati:

  • dan, mesec, leto,
  • priimek, ime, poklic in dejansko prebivališče vložnika ter po potrebi naziv in vpis v trgovinski ali trgovski register,
  • priimek, ime, dejansko prebivališče in po potrebi naziv osebe, ki ji je treba vročiti sodni poziv,
  • predmet zadeve in kratek povzetek utemeljitev tožbe,
  • sodišče, pri katerem se vloži tožba,
  • podpis vložnika ali njegovega odvetnika.

Enostranska vloga mora vsebovati naslednje informacije (člen 1026 zakonika o sodiščih):

  • dan, mesec, leto,
  • priimek, ime, poklic in dejansko prebivališče vložnika ter po potrebi priimek, ime, dejansko prebivališče in naziv pravnega zastopnika,
  • predmet zadeve in kratek povzetek utemeljitev tožbe,
  • določitev pristojnega sodišča, ki bo obravnavalo tožbo,
  • podpis strankinega odvetnika, če ni drugače zakonsko določeno.

V primeru prostovoljnega sodelovanja v postopkih prve stopnje (na sodišču prve stopnje, delovnem, gospodarskem, mirovnem sodišču ali sodišču za prekrške v zvezi s civilnimi tožbami), sodišče pripravi poročilo izjav strank, ki zahtevajo sodbo. V skladu s členom 706 zakonika o sodiščih stranke poročilo podpišejo na dnu.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Sodne takse je treba plačati sodišču. Stroški postopka obsegajo zlasti poštne stroške, takse sodnega tajništva in pristojbino za registracijo, stroške in takse za vložitev tožbe in pristojbine za izvod sodne odločbe (člen 1018 zakonika o sodiščih).

Vložnik plača pristojbino za registracijo ob začetku postopka. Sodne takse registracije obsegajo takso za vpis na seznam dokumentov v zvezi z naroki, takso za pripravo dokumentov in pristojbino za overjene kopije. V skladu s členom 1017 zakonika o sodiščih se stroški načeloma zaračunavajo stranki, ki v pravdi ni uspešna, in sicer v kateri koli pravnomočni odločbi, kadar je to primerno glede na naravo zadeve. Sodišče lahko odločbo o stroških odloži. V tem primeru bo na zahtevo katere koli stranke sodišče, ki je izreklo sodbo, porazdelilo stroške.

Stroški in nagrade odvetnika niso vključeni v sodne stroške. O njih se dogovorita odvetnik in njegova stranka. Vsaka stranka zato poravna stroške in nagrade svojega odvetnika.

Stranka, ki v pravdi ni uspešna, je lahko zavezana k plačilu zakonsko predpisanega zneska nasprotni stranki za stroške njenega pravnega zastopanja (člena 1018 in 1022 zakonika o sodiščih). To je pavšalni prispevek za pristojbine in na stroškovniku utemeljeno povračilo za odvetnika stranke, ki je bila v pravdi uspešna. Znesek tega na stroškovniku utemeljenega povračila in način, na katerega se izračuna in prizna, sta določena v kraljevem odloku z dne 26. oktobra 2007.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

(tematski sklop „Pravna pomoč“)

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Tožba je dejansko vložena, ko je bila vnesena na splošni seznam dokumentov v zvezi z naroki, kar velja tudi za prostovoljno sodelovanje v postopku.

Tožbe na podlagi vlog in zahtevki za začasne odredbe se vpišejo na posebni seznam dokumentov v zvezi z naroki, ki potrjuje, da so bili vloženi.

Udeležene stranke ne prejmejo potrdila, lahko pa preverijo splošni seznam dokumentov v zvezi z naroki, da se prepričajo, ali je bila zadeva uvrščena na seznam. Ko je tožba uvrščena na seznam, mora sodišče o njej odločiti.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Na splošno informacije o poteku postopka zagotovi strankin odvetnik, če jo zastopa odvetnik. Informacije je mogoče pridobiti tudi v sodnem tajništvu sodišča, pri katerem je tožba vložena. Sodni poziv vsebuje tudi informacije o datumu naroka in sodišču, pri katerem postopek poteka.

V prvi fazi so dane posebne informacije o prvem naroku.

V primeru sodnega poziva sodni izvršitelj obvesti vložnika o datumu prvega naroka, ki pomeni prvo fazo postopka.

V primeru vloge inter partes ali prostovoljnega sodelovanja v postopku stranke obvesti sodni tajnik.

V primeru enostranske vloge naroka ni. Vendar lahko vložnika na narok pozove sodni tajnik, če mu želi sodnik zastaviti kakršno koli vprašanje.

V drugi fazi je zadeva pripravljena za sojenje. Vsaki stranki je dan zakonsko določen rok (člen 747(1) zakonika o sodiščih) za predložitev dokumentov in ugotovitev (pisne utemeljitve in obrambne navedbe). Če ti roki niso upoštevani, se lahko v skladu s členom 747(2) zakonika o sodiščih izrečejo sankcije.

Ko je zadeva pripravljena za sojenje in uvodna procesna dejanja, stranke zahtevajo določitev datuma glavne obravnave. Časovni okvir, v katerem je mogoče določiti dan glavne obravnave, je odvisen od delovne obremenitve sodišča in časa, ki ga lahko sodišče nameni za obravnavo zadeve. Zaradi postopkovnih vprašanj, ki se odpirajo na nekaterih postopkih (izvedenska mnenja, zaslišanje strank in prič itd.) se težko vnaprej določi celotno trajanje postopkov. Ne nazadnje je mogoče postopek tudi prekiniti, odložiti ali zaradi postopkovnih razlogov ustaviti.

Ob koncu obravnave so razprave končane in sodišče presodi zadevo. Načeloma mora sodišče v skladu s členom 770 zakonika o sodiščih odločbo razglasiti v enem mesecu po začetku presoje zadeve.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 12/11/2015

Kako postopati? - Bolgarija


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Obstajajo tudi drugi postopki za reševanje sporov (glej Pristojnost).

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Roki v sodnih zadevah se razlikujejo glede na zadevo (glej Procesni roki). Za več pojasnil o rokih se posvetujte z odvetnikom.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Glej Pristojnost.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Glej Pristojnost – Bolgarija.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Glej Pristojnost – Bolgarija.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Tožbo lahko vloži tožnik osebno ali prek pooblaščenega posrednika. Pooblastilo posredniku se priloži vlogi.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Vloge se osebno ali prek pooblaščenega posrednika vložijo v sprejemni pisarni ali vložišču sodišča. Vloge sprejema osebje sodišča, običajno v vložišču, v času uradnih ur sodišča. Vloga se lahko pošlje tudi po pošti v vložišče.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Vloge se sodišču predložijo pisno in morajo biti v bolgarščini. Pošljejo se lahko po pošti, ne smejo pa se pošiljati po telefaksu ali e-pošti. Zakon o civilnem postopku določa, da morajo biti vsem dokumentom, ki jih vlagajo stranke in so napisani v tujem jeziku, priloženi prevodi v bolgarščino, ki so jih potrdile stranke.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Vloge je treba predložiti pisno. Za to ni posebnih obrazcev, razen predlog (ki jih odobri ministrstvo za pravosodje) sklepa o izvršbi, vloge za izdajo sklepa o izvršbi in drugih dokumentov, ki se nanašajo na predloge za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi zakonika o civilnem postopku. Zakonik o civilnem postopku določa več minimalnih zahtev glede vlog, vendar sama oblika ni določena. V skladu z zakonikom o civilnem postopku mora vloga vsebovati: navedbo sodišča, ime in naslov tožnika in toženca, njuna pravna zastopnika, če je ustrezno, osebno identifikacijsko številko, številko telefaksa in številko teleks tožnika, če jo ima, višino zahtevka, kadar jo je mogoče oceniti, izjavo o okoliščinah, na katerih temelji vloga, vsebino vloge in podpis vlagatelja. Tožnik mora v vlogi navesti, katera dokazila prilaga in katera dejstva namerava z njimi dokazati, ter predložiti vsa pisna dokazila, ki so mu na voljo.

Vlogo mora podpisati tožnik ali njegov zastopnik. Če tožbo v imenu tožnika vloži zastopnik, ji mora biti priloženo pooblastilo, iz katerega je razvidno, da je zastopnik upravičen vložiti tožbo. Če tožnik vloge ne zna podpisati ali če tega ne zmore, jo podpiše pooblaščena oseba, ki navede, zakaj tožnik vloge ni mogel podpisati sam. Vloga se na sodišču vloži v toliko izvodih, kot je tožencev.

Vlogi je treba priložiti: pooblastilo, kadar vlogo vloži zastopnik, dokument, iz katerega je razvidno plačilo davščin in izdatkov, ter kopije vloge in njenih prilog, po eno za vsakega toženca.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Vložitev tožbe zahteva plačilo sodne takse, katere višina je odvisna od višine zahtevka in stroškov postopka. Kadar višine zahtevka ni mogoče oceniti, sodišče določi znesek sodne takse. Višino zahtevka navede tožnik. Višina zahtevka je enaka denarni oceni predmeta zadeve.

Višino zahtevka lahko izpodbija toženec ali pa jo preverja sodišče na lastno pobudo, vendar najpozneje do prve obravnave. Če navedeni znesek ni realen, višino zahtevka določi sodišče. Obstajata dve vrsti sodne takse: običajna in sorazmerna. Običajna taksa se določi na podlagi materialnih, tehničnih in upravnih stroškov postopka. Sorazmerna taksa pa je odvisna od zneska spora. Znesek se plača ob predložitvi vloge za zaščitni ukrep ali pravno sredstvo in ob izdaji dokumenta, za katerega se plača taksa, v skladu s tarifo, ki jo odobri svet ministrov.

Sodna taksa se običajno plača z bančnim nakazilom na račun sodišča ob predložitvi vloge. Vsaka stranka mora sodišču v naprej plačati stroške zahtevane storitve. Na zahtevo obeh strank ali na pobudo sodišča vse stroške plačata obe stranki ali ena sama, odvisno od okoliščin.

Sodnih taks in stroškov ni treba plačati: tožnikom, ki so delavci, zaposleni ali člani zadrug za vloge, ki izhajajo iz delovnih razmerij; v primeru preživninskih zahtevkov; v primeru tožb, ki jih vloži tožilec; tožnikom v tožbah, s katerimi se zahteva odškodnina zaradi kaznivega dejanja, v zvezi s katerim je bila izdana pravnomočna obsodba, ali posebnim zastopnikom stranke, katere naslov ni znan, ki jih imenuje sodišče.

Plačilo sodne takse in stroškov se ne nalaga fizičnim osebam, za katere sodišče ugotovi, da nimajo zadostnih sredstev. Sodišče v zvezi z zahtevo za oprostitev plačila upošteva: prihodek osebe in njene družine, potrjeno premoženje, zakonski stan, zdravstveno stanje, zaposlitveni status, starost in druge okoliščine. V takih primerih se stroški pravde poravnajo iz za to namenjenih sredstev v proračunu sodišča. Sodna taksa se ne plača v primeru vloge za uvedbo stečajnega postopka, ki jo vloži dolžnik. Plača se iz sredstev po delitvi premoženja v skladu s trgovinskim zakonom (Targovski zakon).

Kadar se z zahtevkom v celoti ali delno uspe, sodišče tožencu odredi, naj tožniku plača sorazmeren delež stroškov postopka, sorazmerno z uspešnostjo zahtevka (sodna taksa, nagrada odvetniku, izdatki v zvezi z udeležbo na naroku in zbiranjem dokazov). Če je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč, se tožencu odredi povračilo stroškov sorazmerno glede na zahtevek. Če se zadeva opusti, je toženec upravičen do povračila stroškov, če sodišče zahtevek zavrne, pa ima toženec pravico zahtevati plačilo stroškov sorazmerno glede na zavrnjeno vlogo.

O nagradi odvetnika se dogovorita stranka in odvetnik; običajno se plača ob podpisu pogodbe za pravno zastopanje v skladu s plačilnimi pogoji.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Glej Pravna pomoč.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Sodišče vloge in druga pisanja, prejeta po pošti, ter dokumente, osebno dostavljene v času uradnih ur sodišča, vnese v dnevnik vhodne pošte na dan prejema. Šteje se, da je tožba uradno vložena na dan, ko sodišče prejme vlogo. Če je vloga poslana po pošti ali če jo prejme napačno sodišče, se šteje, da je bila prejeta na dan oddaje na pošti ali na dan, ko jo je prejelo napačno sodišče. Sodišče preveri pravilnost vloge. Če vloga ni pravilna ali če niso priloženi vsi dokumenti, se tožnik pozove, naj v enem tednu odpravi pomanjkljivosti, hkrati pa se obvesti, ali je upravičen do pravne pomoči. Če tožnikov naslov ni naveden in ga sodišče ne pozna, se sporočilo za en teden objavi na za to predvidenem mestu na sodišču. Če tožnik ne odpravi pomanjkljivosti pravočasno, se vloga z vsemi prilogami vrne. Če naslov tožnika ni znan, se vloga hrani v tajništvu sodišča, kjer je na voljo tožniku. Enako velja, kadar se pomanjkljivosti vloge ugotovijo med postopkom. Šteje se, da je tožba vložena na dan prejema spremenjene vloge.

Če sodišče ob pregledu vloge ugotovi, da ta ni dopustna, jo vrne. Vrnitev vloge tožniku ne preprečuje ponovne vložitve vloge na sodišču, vendar se v takem primeru šteje, da je tožba vložena na dan ponovne vložitve.

Pravosodni organi ne pošljejo posebnega dokumenta, ki potrjuje, da je bila zadeva pravilno vložena, temveč se izvedejo nekateri postopki, iz katerih je razvidno, da je tako. Ko je vloga ustrezno pripravljena in vložena ter so ji priloženi vsi zahtevani dokumenti, sodišče pošlje izvod tožencu. Izvod vsebuje tudi priloge k vlogi. Toženec je pozvan, naj v enem mesecu predloži pisni odgovor, in obveščen, katere informacije mora ta odgovor vsebovati. Toženec je obveščen tudi o posledicah, ki nastanejo, če odgovora ne predloži ali ne uveljavlja svojih pravic; prav tako je obveščen, ali je na voljo pravna pomoč in ali je upravičen do nje. Pisni odgovor toženca mora vsebovati: navedbo sodišča in številko zadeve, ime in priimek toženca in po potrebi njegovega pravnega zastopnika, stališče toženca glede dopustnosti in utemeljenosti vloge, stališče toženca glede okoliščin, na katerih temelji vloga, nasprotne trditve zoper vlogo in okoliščine, na katerih temelji, ter podpis osebe, ki je vložila odgovor. Toženec mora v odgovoru na vlogo navesti, katere dokaze predlaga in katera dejstva namerava z njimi dokazati, ter predložiti vsa pisna dokazila, ki so mu na voljo. Odgovoru je treba priložiti: pooblastilo, kadar odgovor vloži zastopnik, ter izvode odgovora in njegovih prilog, po enega za vsakega tožnika. Če toženec v določenem roku ne predloži pisnega odgovora, ne navede stališča, ne vloži ugovora, ne ugovarja resničnosti listine, predložene z vlogo, ne uveljavlja svojih pravic glede vložitve nasprotne vloge ali stranske vloge ali ne pozove tretje osebe, ki je upravičena posredovati v njegovem imenu, se s tem odreče možnosti, da to stori pozneje, razen če ne ukrepa iz razloga posebnih nepredvidenih okoliščin.

Sodišče po preverjanju pravilnosti in dopustnosti predloženih vlog odloči o nadaljnjem postopku glede tožbe ter odgovori na zahteve in ugovore strank glede vseh predobravnavnih vprašanj in sprejemljivosti dokazov. Odredi lahko tudi mediacijo ali druge načine prostovoljnega reševanja sporov.

Sodišče razpiše javno obravnavo zadeve, na katero pozove stranke. Sodni uradnik strankam pošlje vabila in jim vroči kopijo sodne odločbe.

V gospodarskih zadevah zakonik o civilnem postopku določa medsebojno izmenjavo dokumentov med nasprotnima strankama. Ko sodišče prejme odgovor, pošlje njegov izvod z vsemi prilogami tožniku, ki lahko v dveh tednih predloži dopolnilno vlogo. Tožnik lahko v dopolnilni vlogi dopolni in pojasni prvotno vlogo. Sodišče po prejemu dopolnilne vloge pošlje njen izvod z vsemi prilogami tožencu, ki lahko v dveh tednih predloži odgovor. Toženec mora v dopolnilnem odgovoru odgovoriti na dopolnilno vlogo.

Sodišče po preverjanju pravilnosti izmenjanih dokumentov in dopustnosti predloženih vlog, vključno z zneski ter drugimi zahtevki in ugovori strank, odloči glede morebitnih predobravnavnih vprašanj in sprejemljivosti dokazov. Razpiše tudi datum javne obravnave zadeve, na katero stranke povabi tako, da tožniku pošlje dopolnilni odgovor in svojo odločitev sporoči strankam. Sodišče lahko odredi mediacijo ali druge načine prostovoljnega reševanja sporov. Če so vsi dokazi predloženi z izmenjavo dokumentov in se stranke strinjajo, da udeležba na obravnavi ni potrebna, ter če stranke tako želijo, lahko sodišče zadevo obravnava brez navzočnosti javnosti, pri čemer strankam omogoči predložitev pisnih ugovorov in odgovorov.

Zakon o civilnem postopku vsebuje posebne določbe glede nekaterih postopkovnih pravil – skrajšanih postopkov, postopkov glede zakonske zveze, zadevah glede osebnega stanja, pravne nesposobnosti, sodne delitve premoženja, zaščite in ponovne vzpostavitve lastninskih pravic na premoženju, pogodb, kolektivnih tožb in predlogov za izdajo sklepa o izvršbi, preventivnih postopkov, vlog za izrek zaščitnih ukrepov in v primeru izvršilnih postopkov. V zakonu o gospodarski dejavnosti so določena posebna pravila glede postopkov v primeru insolventnosti in z njim povezanih vlog.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Sodišče povabi stranke na obravnave. Če se obravnava preloži, stranke, ki so bile pravilno vabljene, ne prejmejo vabila na naslednjo obravnavo, če jim je bil datum sporočen na obravnavi. Vabilo se izda najpozneje en teden pred obravnavo. To pravilo se ne uporablja v izvršilnih postopkih. Vabilo vsebuje: naziv sodišča, ki ga je izdalo, ime in naslov vabljene osebe, navedbo zadeve in vloge, v kateri je oseba vabljena, kraj in čas obravnave in pravne posledice neudeležbe na obravnavi.

Sodišče strankam pošlje izvod vseh odločb, zoper katere je mogoče vložiti ločeno pritožbo.

Sodišče strankam sporoči roke, ki jih samo določi za procesna dejanja, ne pa tudi zakonskih rokov.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 19/04/2018

Kako postopati? - Češka

Izvirna jezikovna različica te strani češčina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Vsakdo ima pravico sodišče zaprositi za zaščito pravice, ki je bila ogrožena ali kršena. Vedno je priporočljivo, da se spor najprej poskuša rešiti sporazumno. Uporabijo se lahko tudi alternativni načini reševanja sporov. Na nekaterih področjih civilnega prava država strankam v zadevnem pravnem razmerju omogoča, da pravni spor zaupajo drugemu zasebnemu organu. V Češki republiki to poteka prek arbitraže, ki je urejena z zakonom št. 216/1994 Zb. o arbitražnem postopku in izvrševanju arbitražnih odločb, kakor je bil spremenjen. Rezultat arbitražnega postopka je arbitražna odločba, ki je zavezujoča za obe strani v sporu in ima težo izvršilnega naslova. Mediacija v nekazenskih zadevah je urejena z zakonom št. 202/2012 Zb. o mediaciji in spremembi nekaterih zakonov (zakon o mediaciji). Za več podrobnosti glej „Alternativno reševanje sporov – Češka“.

Sporazumno reševanje spora je mogoče sodišču predlagati tudi potem, ko mu je bila zadeva že predložena, kar je odvisno od narave zadeve (glej člene od 67 do 69 in člen 99 zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen). Odobrena sodna poravnava ima enak učinek kot pravnomočna sodna odločba. Je tudi naslov za izvršitev sodne odločbe (izvršbo). Odobrena sodna poravnava pomeni oviro za odločeno zadevo.

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Roki se razlikujejo glede na posamezno zadevo, zaradi česar se je priporočljivo čim prej obrniti na pravnega svetovalca. Tožbo je treba pri pristojnem sodišču vložiti pred iztekom zastaralnega roka (tožba mora biti izročena sodišču v okviru zastaralnega roka).

V primeru zastaranja zaradi izteka zakonskega roka dolžnikova obveznost ne preneha, ampak oslabi. To pomeni, da je ni mogoče uveljavljati, če se dolžnik sklicuje na zastaranje. Zastaranje je na splošno urejeno v členih od 609 do 653 zakona št. 89/2012 Zb., civilni zakonik. Splošni zastaralni rok je tri leta in teče od dneva, ko je bilo pravico prvič mogoče uveljavljati. Dolžina posameznih posebnih zastaralnih rokov je odvisna od narave pravice, ki se uveljavlja.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Glej „Pristojnost – Češka“.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Pristojnost sodišč je določena s pravili o krajevni, stvarni in funkcionalni pristojnosti.

Krajevna pristojnost opredeljuje obseg pristojnosti posameznih sodišč iste vrste. Z njo je določeno, katero konkretno sodišče prve stopnje mora obravnavati določeno zadevo in odločiti o njej. Osnovna pravila o krajevni pristojnosti so določena v členih od 84 do 89a zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen. Vendar je treba upoštevati, da je lahko v nekaterih primerih krajevna pristojnost urejena z zakonodajo EU, ki se uporablja neposredno in ima prednost pred nacionalno zakonodajo (glej nekatere določbe Uredbe (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki ne ureja samo mednarodne pristojnosti, ampak tudi krajevno), kar pomeni, da se pravila o krajevni pristojnosti na podlagi češkega prava ne uporabljajo vedno.

Krajevno pristojno je splošno sodišče stranke, zoper katero je vložena tožba (toženec), razen če ni v zakonu določeno drugače. Splošno sodišče je vedno okrajno sodišče. Če je na prvi stopnji pristojno okrožno sodišče (glej vprašanje 2.1), je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je splošno (okrajno) sodišče stranke. Če je tožba vložena zoper več tožencev, je krajevno pristojno splošno sodišče katerega koli od njih.

  • Splošno sodišče fizične osebe je okrajno sodišče, na območju katerega ima ta oseba stalno prebivališče, če nima stalnega prebivališča, pa sodišče, na območju katerega začasno prebiva. Stalno prebivališče pomeni kraj, v katerem oseba živi z namenom, da tam ostane za stalno (takih krajev je lahko tudi več, in v takem primeru so splošno sodišče vsa taka sodišča).
  • Splošno sodišče fizične osebe, ki se ukvarja s poslovno dejavnostjo, je za zadeve, ki izhajajo iz poslovnih dejavnosti, okrajno sodišče, na območju katerega ima ta oseba sedež (sedež je naslov, vpisan v javni register); če nima sedeža, je to okrajno sodišče, na območju katerega ima stalno prebivališče, če nima stalnega prebivališča, pa okrajno sodišče, na območju katerega začasno prebiva.
  • Merilo za določitev splošnega sodišča pravne osebe je njen registrirani sedež (glej člena 136 in 137 zakona št. 89/2012 Zb., civilni zakonik).
  • Splošno sodišče stečajnega upravitelja med opravljanjem njegove funkcije je okrajno sodišče, na območju katerega ima registrirani sedež.
  • Posebna pravila se uporabljajo za splošno sodišče države (sodišče, na območju katerega ima organizacijska enota države, pristojna na podlagi posebne pravne ureditve, registrirani sedež, če pa krajevno pristojnega sodišča ni mogoče določiti tako, sodišče, na območju katerega so nastale okoliščine, ki so podlaga za pravico, ki se uveljavlja), občine (sodišče, na območju katerega je občina) in višje ozemeljske samoupravne enote (sodišče, na območju katerega imajo njeni upravni organi registrirane sedeže).

Če toženec, ki je državljan Češke republike, nima splošnega sodišča ali ga nima v Češki republiki, je pristojno sodišče, na območju katerega je imel zadnje znano stalno prebivališče v Češki republiki. Premoženjske pravice se lahko zoper osebo, ki v Češki republiki nima drugega pristojnega sodišča, uveljavljajo pri sodišču, na območju katerega je njeno premoženje.

Tožba (vloga za začetek postopka) zoper tujo osebo se lahko vloži tudi pri sodišču, na območju katerega je v Češki republiki njen obrat ali organizacijska enota njenega obrata.

S stvarno pristojnostjo je opredeljen obseg pristojnosti posameznih vrst sodišč, pri čemer se določi, katero sodišče bo obravnavalo zadevo na prvi stopnji. V civilnih sodnih postopkih so za postopek na prvi stopnji stvarno pristojna okrajna sodišča, razen če je z zakonom izrecno določena stvarna pristojnost okrožnih sodišč ali vrhovnega sodišča Češke republike.

S funkcionalno pristojnostjo je opredeljen obseg pristojnosti različnih vrst sodišč, ki so zaporedoma vključena v obravnavo iste zadeve, v primerih, ki vključujejo vložitev rednih in izrednih pravnih sredstev (povedano drugače, z njo je določeno, katero sodišče odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih).

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Kot je bilo navedeno zgoraj (glej odgovor na četrto vprašanje), so v civilnih sodnih postopkih za postopek na prvi stopnji stvarno pristojna predvsem okrajna sodišča.

Izjeme od tega načela so bile sprejete v korist okrožnih sodišč, ki obravnavajo in odločajo o zadevah, navedenih v določbah člena 9(2) zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen. To vključuje predvsem odločanje o zadevah, pri katerih je zaradi njihove narave potrebna določena stopnja specializacije, in zadevah, ki so dejansko in pravno bolj zapletene. Okrožna sodišča odločajo kot sodišča prve stopnje:

(a) v sporih med delodajalcem in prejemnikom v zvezi z vzajemno poravnavo preplačil prejemkov iz pokojninskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, državne socialne podpore ter materialne pomoči v stiski ter v sporih v zvezi z vzajemno poravnavo regresnih zahtevkov, izplačanih zaradi pravice do prejemka iz zdravstvenega zavarovanja;

(b) v sporih v zvezi z nezakonitostjo stavke ali izprtja;

(c) v sporih, ki se nanašajo na tujo državo ali osebe, ki uživajo diplomatsko imuniteto in privilegije, če ti spori spadajo v pristojnost čeških sodišč;

(d) v sporih v zvezi z razglasitvijo ničnosti odločbe arbitra o izpolnjevanju obveznosti iz kolektivne pogodbe;

(e) v zadevah, ki izhajajo iz pravnih razmerij, povezanih z ustanavljanjem gospodarskih družb, splošno dobrodelnih družb, fundacij in skladov za dotacije, ter v sporih med gospodarskimi družbami, njihovimi partnerji ali člani ter v medsebojnih sporih med partnerji in člani, ki izhajajo iz njihove udeležbe v gospodarski družbi;

(f) v sporih med gospodarskimi družbami, njihovimi partnerji ali člani in člani njihovih organov, določenih s statutom, ali likvidatorji glede razmerij, povezanih z opravljanjem funkcije članov organov, določenih s statutom, ali likvidacije;

(g) v sporih, ki izhajajo iz avtorskega prava;

(h) v sporih glede varstva pravic, ki so kršene ali ogrožene zaradi nelojalne konkurence ali nezakonitega omejevanja konkurence;

(i) v zadevah v zvezi z varovanjem imena in ugleda pravne osebe;

(j) v sporih v zvezi s finančnim zavarovanjem ter sporih v zvezi z menicami, zadolžnicami in naložbenimi instrumenti;

(k) v sporih, ki izhajajo iz trgovanja na blagovni borzi;

(l) v zadevah, ki se nanašajo na generalno skupščino združenja lastnikov, in sporih, ki izhajajo iz tega, razen v sporih v zvezi s prispevki članov združenja za upravljanje hiše in zemljišča, sporih v zvezi s predplačili za storitve in načinom razdelitve stroškov storitev;

(m) v zadevah, ki se nanašajo na preoblikovanje podjetij in zadrug, vključno z vsemi postopki za odškodnine v skladu s posebnimi pravnimi predpisi;

(n) v sporih v zvezi z nakupom in zakupom obrata ali njegovega dela;

(o) v sporih v zvezi s pogodbami o gradnji, ki so javna naročila, ki presegajo prag, vključno z dobavami, potrebnimi za izvajanje takšnih pogodb.

Vrhovno sodišče Češke republike je pristojno na prvi in edini stopnji v postopku za priznanje tujih sodnih odločb v zakonskih sporih (to ne velja za priznavanje sodnih odločb iz drugih držav članic EU, če se uporablja Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000) ter v zadevah za ugotavljanje ali izpodbijanje starševstva v skladu s členom 51 in členom 55(1) zakona št. 91/2012 Zb. o mednarodnem zasebnem pravu.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

V postopku na podlagi češkega civilnega prava ni splošne obveznosti zastopanja po odvetniku.

Pravdna sposobnost

Vsakdo lahko kot stranka v sodnem postopku pred sodiščem samostojno opravlja procesna dejanja v okviru svoje poslovne sposobnosti (člen 20(1) zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen). Fizična oseba pridobi polno pravdno sposobnost s polnoletnostjo. Polnoletnost doseže, ko dopolni osemnajst let. Pred dopolnitvijo te starosti lahko polnoletnost pridobi na podlagi odobrene prošnje za poslovno sposobnost (glej člen 37 zakona št. 89/2012 Zb., civilni zakonik) ali s sklenitvijo zakonske zveze. Če stranka v postopku nima polne pravdne sposobnosti, mora v postopku imeti zastopnika. Polnoletna oseba z omejeno poslovno sposobnostjo ima prav tako omejeno pravdno sposobnost.

Zastopanje se vzpostavi na podlagi zakona ali odločbe državnega organa (zakonsko zastopanje) ali na podlagi pooblastila za zastopanje. Vsakdo, ki se udeleži postopka kot zastopnik stranke, mora predložiti dokaze o takem zastopanju.

Fizično osebo, ki ne more samostojno nastopati pred sodiščem, mora zastopati njen zakoniti skrbnik ali varuh (člena 22 in 23 ter člen 29an zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen).

Stranko v postopku (ki je poslovno sposobna) lahko zastopa tudi oseba po njeni izbiri na podlagi pooblastila za zastopanje (členi od 24 do 28a zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen).

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Tožba (vloga za začetek postopka) se vloži pri stvarno, krajevno in funkcionalno pristojnem sodišču. Naslove posameznih čeških sodišč je mogoče najti na spletišču češkega ministrstva za pravosodje: Povezava se odpre v novem oknuhttp://portal.justice.cz/Justice2/Uvod/Soudy.aspx.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Vse stranke imajo v civilnih sodnih postopkih enak status in pravico do sodne obravnave v svojem maternem jeziku (glej člen 18 zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen). Tožba (vloga za začetek postopka) se lahko vloži v maternem jeziku tožnika (vložnika). Vendar je priporočljivo, da je listinam, predloženim sodišču, priložen prevod v češki jezik, da se omogoči hitrejša presoja tožbe (vloge za začetek postopka).

Vloga za začetek postopka se lahko vloži pisno (glej člen 42 zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen), in sicer na papirju ali v elektronski obliki prek javnega podatkovnega omrežja ali po telefaksu. Po vložitvi pisne vloge, ki vsebuje predlog v zadevi v glavni stvari, po telefaksu ali v elektronski obliki je treba najpozneje v treh dneh predložiti izvirnik ali pisno vlogo z enakim besedilom. Če je vložitev opravljena v elektronski obliki s kvalificiranim elektronskim podpisom (v skladu z zakonom št. 227/2000 Zb. o elektronskem podpisu, kakor je bil spremenjen) ali v elektronski obliki v skladu s posebnim pravnim predpisom (zakon št. 300/2008 Zb. o elektronskih dejanjih in odobrenih pretvorbah dokumentov), predložitev izvirnikov ni potrebna.

Vloga za začetek postopka in predlog za sklep o izvršbi se lahko ustno na zapisnik vložita le (glej člen 14 zakona št. 292/2013 Zb., o posebnih sodnih postopkih, kakor je bil spremenjen) v postopku, ki se lahko začne tudi brez vloge, postopku za pridobitev dovoljenja za sklenitev zakonske zveze, postopku za zaščito pred nasiljem v družini, postopku za ugotovitev ali izpodbijanje starševstva ter postopku posvojitve. Vsako okrajno sodišče mora vlogo vnesti v zapisnik in jo nemudoma posredovati pristojnemu sodišču. Tovrstna vložitev ima enak učinek, kot če bi bila opravljena pri pristojnem sodišču.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Za vložitev tožbe (vloge za začetek postopka) ni predpisanih obrazcev. Tožba (vloga za začetek postopka) mora vsebovati splošne podatke (glej člen 42(4) zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen) in posebne podatke (glej člen 79(1) zakonika o civilnem postopku).

Splošni podatki vključujejo navedbo sodišča, na katero je vloga naslovljena, in osebe, ki vlaga tožbo. Iz tožbe, ki mora biti podpisana in datirana, morata biti tudi razvidna njen predmet in namen.

Posebni podatki vključujejo ime, priimek in naslov strank ali matično ali identifikacijsko številko strank (trgovsko ime ali ime in registrirani sedež pravne osebe, identifikacijsko številko, ime države in ustrezne organizacijske enote države, ki državo zastopa pred sodiščem) ter po potrebi njihovih zastopnikov, opis glavnih dejstev in opis dokazov, na katere se opira tožnik, ter jasno navedbo tožnikovega predloga.

Če vloga ne vsebuje vseh potrebnih podatkov ali če je nerazumljiva ali nejasna, sodišče stranko pozove, naj v določenem roku odpravi te pomanjkljivosti. Če stranka tega ne stori in se postopek zato ne more nadaljevati, sodišče zavrne vlogo za začetek postopka. Sodišče ne upošteva nobenih drugih vlog, dokler niso ustrezno popravljene ali dopolnjene (glej člen 43 zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen). Vlogo je treba vložiti v potrebnem številu izvodov za zagotovitev, da en izvod obdrži sodišče in da vsaka stranka po potrebi prejme en izvod (glej člen 42(4) zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen).

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Sodne takse se zaračunajo za postopke pred sodišči v Češki republiki, za dejanja, navedena v taksni tarifi, ter za posamezna dejanja, ki jih opravijo sodišča, in dejanja, ki jih opravi sodna uprava. Višina teh taks je določena v zakonu št. 549/1991 Zb. o sodnih taksah, kakor je bil spremenjen. Sodne takse so določene bodisi kot fiksni znesek bodisi kot odstotek vrednosti predmeta sodnega postopka.

Številne zadeve (predvsem nesporne) so teh taks oproščene. Med zadevami, ki so „materialno oproščene“, so zadeve glede skrbništva, posvojitve ter preživninskih obveznosti med starši in otroki. Ti postopki so v celoti oproščeni taks.

Tožniki v postopkih za določitev plačevanja preživnine in odškodnine za škodo za zdravje, poškodbe pri delu in poklicne bolezni itd. so osebno oproščeni plačila takse. Če je tožnik v določenem postopku osebno oproščen plačila taks in sodišče ugodi njegovemu zahtevku, mora takse plačati toženec.

Poleg tega je mogoče priznati tudi tako imenovane individualne oprostitve, ki se nanašajo na finančni in socialni položaj strank v postopku ter posebne okoliščine zadeve, ki se obravnava. Če je tožnik v finančni stiski zaradi dolgotrajne brezposelnosti, hude bolezni itd., lahko pri sodišču zaprosi za popolno ali delno oprostitev plačila taks. Ustrezno prošnjo je treba po možnosti priložiti prvotni tožbi. Sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila taks upošteva tožnikovo celotno premoženje, finančne in socialne razmere, višino sodne takse, naravo vloženega zahtevka itd. Vendar to ne sme biti samovoljno ali očitno neuspešno uveljavljanje ali oviranje pravic. Glej tudi „Pravna pomoč – Češka“.

Taksa se plača ob vložitvi vloge za začetek postopka. Če se ne, sodišče stranko pozove, naj plača takso, in jo obvesti, da bo postopek ustavljen, če taksa v določenem roku ne bo plačana.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Glej „Pravna pomoč – Češka“.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Sodni postopek se začne na dan, ko sodišče prejme vlogo (glej člen 82 zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen) ali izda sklep o začetku postopka brez vloge (glej člen 13(2) zakona št. 292/2013 Zb. o posebnih sodnih postopkih, kakor je bil spremenjen). S tem ko sodišče prejme tožbo (vlogo za začetek postopka), se postopek začne, pri čemer sodišče ne izda posebnega potrdila, da se je postopek začel. Če je tožba (vloga za začetek postopka) vložena osebno v sodnem tajništvu sodišča, se to lahko potrdi z žigosanjem kopije tožbe.

Če vloga vsebuje pomanjkljivosti (ne vsebuje zahtevanih podatkov ali je nejasna ali nerazumljiva), sodišče stranko pozove, naj jih odpravi. Če te pomanjkljivosti niso odpravljene v roku, ki ga določi sodišče, in se postopek zato ne more nadaljevati, sodišče zavrne vlogo za začetek postopka in ustavi postopek.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Ko se postopek začne, sodišče ukrepa brez nadaljnjih vlog, da bi se tako zagotovilo čimprejšnje obravnavanje zadeve in odločanje o njej (glej člen 100(1) zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen). Sodišče mora tožbo (vlogo za začetek postopka) vročiti osebno drugim strankam v postopku (glej člen 79(3) zakonika o civilnem postopku). Med postopkom stranke pouči o različnih pravicah in obveznostih, ki jih imajo. Če je treba opraviti posebno procesno dejanje, sodišče določi rok za njegovo izvedbo.

Stranke in njihovi zastopniki imajo pravico do vpogleda v sodni spis, razen v zapisnik o glasovanju, ter narediti izpiske iz njega in njegove kopije. Predsednik senata dovoli vsakomur, ki ima pravni interes ali veljavne razloge za to, vpogled v spis in pripravo izpiskov ali kopij, razen če gre za spis, za vsebino katerega je z zakonom določeno, da mora ostati tajna (glej člen 44 zakona št. 99/1963 Zb., zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen).


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 20/04/2018

Kako postopati? - Irska


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Predložitev zadeve sodišču je pogosto zadnja možnost, ko drugi poskusi za rešitev spora spodletijo. Namesto predložitve zadeve sodišču se lahko uporabijo postopki alternativnega reševanja sporov. (Glej informativni list o alternativnem reševanju sporov.)

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Roki za vložitev tožbe pri sodišču se razlikujejo glede na zadevo. To vprašanje rokov lahko pojasni pravni svetovalec ali Povezava se odpre v novem oknuinformacijski urad za državljane v zvezi z dostopom do pravnega varstva.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Glej informativni list „Pristojnost sodišč“.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Pri nižjih sodiščih (tj. okrožnih in okrajnih (Circuit Courts in District Courts)) se ustrezno sodišče, pri katerem je treba vložiti zahtevek, določi glede na kraj, v katerem toženec ali eden od tožencev običajno prebiva ali opravlja poklic ali dejavnost. V večini pogodbenih zadev je ustrezno okrajno ali okrožno sodišče tisto, na območju katerega je bila pogodba domnevno sklenjena, v odškodninskih zadevah tisto, na območju katerega je bilo škodno dejanje domnevno storjeno, v družinskih postopkih tisto, na območju katerega prebiva tožnik, v zadevah v zvezi z najemom ali pravico do nepremičnega premoženja pa tisto, na območju katerega so prostori ali zemljišča, ki so predmet takega postopka.

Za dodatne podrobnosti o pristojnosti sodišč glej informativni list „Pristojnost sodišč“.

Na spletišču Povezava se odpre v novem oknusodne službe Irske (Courts Service of Ireland) so na voljo informacije o strukturi sodišč. Na njem je za informiranje javnosti objavljena tudi knjižica Explaining the Courts (Pojasnila o sodiščih). Več informacij o sistemu sodišč je na voljo tudi pri Povezava se odpre v novem oknuodboru za informiranje državljanov (Citizens Information Board).

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Ustrezno sodišče, pri katerem je treba vložiti zahtevek, je odvisno od narave (pogodba, odškodnina itd.) in vrednosti zahtevka.

Za dodatne podrobnosti glej informativni list „Pristojnost sodišč“.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Posrednik ni vedno nujen, zanj se odločite sami, bo pa njegova vključitev odvisna od zapletenosti vaše zadeve. Če se odločite za posrednika, morate uporabiti pravnega svetovalca (solicitor). Organ, ki akreditira in ureja poklic pravnega svetovalca, je Povezava se odpre v novem oknupravniška zbornica (The Law Society).

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Tožbo je treba vložiti v ustreznem uradu sodne službe, odvisno od višine odškodnine, ki jo zahtevate (za več podrobnosti o ustreznem sodišču glej informativni list „Pristojnost sodišč“). Uradi sodne službe delujejo po vsej Irski, podrobnosti v zvezi z naslovi in delovnim časom pa so na voljo na spletišču Povezava se odpre v novem oknusodne službe.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Na Irskem je mogoče tožbo vložiti v angleščini ali irščini. Tožba mora biti na posebnem obrazcu, ki je posebej značilen za jurisdikcijo, v kateri se vlaga zahtevek. Tožbe ni mogoče poslati po telefaksu ali elektronski pošti, ampak jo je treba vložiti osebno v ustreznem uradu sodne službe. Tožbe ni mogoče vložiti ustno.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci, od katerih je mogoče številne prenesti s spletišča Povezava se odpre v novem oknusodne službe, preostali pa so na voljo v Povezava se odpre v novem oknuposlovnikih sodišč. Na teh obrazcih je navedeno, katere elemente mora vsebovati tožba. Za nekatere nasvete je mogoče zaprositi uradnike v sodni službi, vendar lahko ti dajo le procesne informacije, ne smejo pa svetovati o vsebini zahtevka ali priporočiti, kako ga obravnavati.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Sodne stroške, znane kot sodne takse, je treba plačati pri večini tožb. Takse je treba plačati ob vložitvi tožbe v ustreznem uradu sodne službe. Podrobnosti o različnih taksah so na voljo na spletišču Povezava se odpre v novem oknusodne službe. Plačila za pravnega svetovalca, če ga boste uporabili, se razlikujejo in ne spadajo v pristojnost sodne službe. Če boste najeli pravnega svetovalca, vas bo ta seznanil z višino takse, ki bo zaračunana, in s tem, kdaj jo je treba plačati.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Glej informativni list „Pravna pomoč“.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Tožba je uradno vložena, ko urad sodne službe izda obvestilo o zahtevku. Obvestilo o zahtevku se ne sme izdati, dokler ni vročeno drugi stranki, kar je odvisno od jurisdikcije, v kateri vložite zahtevek. Na sodišču za spore majhne vrednosti vaše obvestilo o zahtevku drugi stranki pošlje sodni tajnik. Na drugih sodiščih morate obvestilo o zahtevku vročiti sami ali za to najeti posrednika. To lahko izveste pri uradu sodne službe, pri katerem ste se odločili vložiti svoj zahtevek. Uradniki sodne službe vas bodo obvestili, ali ste izpolnili vse procesne zahteve za vložitev zahtevka, vendar je sodnik tisti, ki odloča, ali je vaša zadeva pravilno predložena.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

V Povezava se odpre v novem oknuposlovniku vsakega sodišča so določeni roki, te informacije pa lahko preverite tudi pri uradu sodne službe, pri katerem vlagate svoj zahtevek.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 18/11/2019

Kako postopati? - Grčija


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Dejansko bo morda ustrezno uporabiti „alternativne načine reševanja sporov“. Glej ustrezno temo.

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Za vložitev tožbe pri sodišču veljajo različni zastaralni roki, ki so odvisni od zadeve. Podrobne informacije o zastaralnih rokih za vložitev tožbe pri sodišču lahko zagotovi pravni svetovalec ali urad za svetovanje državljanom.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Glej informativni list „Pristojnost“.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Glej „Pristojnost – Grčija“.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Glej „Pristojnost – Grčija“.

Postopek za vložitev tožbe.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Tožbo mora vložiti odvetnik, razen v naslednjih primerih: (1) v zadevah pred okrožnim civilnim sodiščem (Irinodikio); (2) za izdajo začasnih ukrepov; (3) za preprečitev neposredne nevarnosti (člen 94(2) zakonika o civilnem postopku) in (4) v postopkih s področja delovnega prava, ki potekajo na sodišču prve stopnje s sodnikom posameznikom (Monomelos Protodikio) ali okrožnem civilnem sodišču (člen 665(1) zakonika o civilnem postopku). Praviloma mora torej biti prisoten pravni zastopnik. V nekaterih postopkih, na primer za izdajo začasnih ukrepov, v manjših sporih in delovnih sporih, lahko stranke procesna dejanja opravljajo samostojno.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Za začetek sodnega postopka je treba tožbo vložiti v sodnem tajništvu pristojnega sodišča. Za pripravo tožbe mora zadevna oseba stopiti v stik z odvetnikom, in ta jo vloži v sodnem tajništvu pristojnega sodišča.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

(a) Tožba mora biti sestavljena le v grščini.

(b) Splošno pravilo je, da mora biti v pisni obliki. Ustno se lahko vloži pri okrožnem civilnem sodišču, če v kraju, kjer ima sodišče sedež, ni imenovanih odvetnikov ali lokalnih nelicenciranih pravnih svetovalcev (dikolavoi). V takem primeru je treba sestaviti zapisnik (členi 111, 115 in 215(2) zakonika o civilnem postopku).

(c) Tožba se lahko vloži tudi elektronsko, če je podpisana z naprednim elektronskim podpisom (člen 117(2) in člen 119(4) zakonika o civilnem postopku, predsedniški odlok št. 25/2012).

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Posebnih obrazcev za vložitev tožb ni. Dokumentacija vključuje tožbo, kadar je to potrebno (to ni obvezno za okrožna civilna sodišča in ukrepe zavarovanja) in kadar stranka v zadevi predloži pisne dokaze.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Sodni stroški se plačujejo tako: stranka v zadevi mora kriti ustrezne stroške in takse. Tožnik mora torej ob vložitvi tožbe plačati kolkovino, sodno kolkovino in pristojbine za različne sklade (na primer odvetniški sklad (TN), sklad za socialno varstvo odvetnikov v Atenah (TPDA)). Čas in način plačila nagrade za odvetnika se dogovorita s stranko v zadevi.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Da, lahko, pod pogoji iz členov od 194 do 204 zakonika o civilnem postopku (če zadevna oseba ne more plačati sodnih stroškov, ne da bi ogrozila svoje preživetje in preživetje svoje družine). Potrebni so naslednji dokumenti: (1) potrdilo župana ali predsednika skupnosti, v kateri tožnik živi, v zvezi z njegovim poklicnim, finančnim in družinskim položajem ter (2) potrdilo vodje davčnega urada v kraju, kjer tožnik živi, v zvezi s tem, ali je v zadnjih treh letih oddal davčno napoved za odmero dohodnine ali drugega neposrednega davka, in v zvezi s pravilnostjo davčne napovedi.

Nadaljnji koraki v zvezi s tožbo.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Tožba se šteje za vloženo, ko je vložena v sodnem tajništvu sodišča, na katero je naslovljena, in je izvod tožbe vročen tožencu (člen 215 zakonika o civilnem postopku). Vložitev tožbe se potrdi s sestavo in predložitvijo poročila. Po vložitvi tožbe pri pristojnem sodišču se sestavi akt o vložitvi in določi datum obravnave, da se tožniku zagotovijo podrobnosti o vložitvi.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Sodno tajništvo pristojnega sodišča določi datum obravnave, stranka v zadevi pa je pozvana na vsako naslednje zasedanje sodišča ali vsako dejanje, ki se izvede med postopkom. Vsaka stranka v zadevi ima pravico pospešiti obravnavo. Napotke daje tudi pooblaščeni odvetnik.

Nazadnje, kar zadeva vsa vprašanja, je na sodišču druge stopnje, tj. pritožbenem sodišču, obvezna navzočnost odvetnika, tudi če na zgoraj navedenih sodiščih prve stopnje navzočnost pravnega zastopnika v posameznih zadevah ni bila obvezna (prvo vprašanje). Seveda to velja tudi za zadeve, vložene pri vrhovnem civilnem in kazenskem sodišču Helenske republike (Arios Pagos).


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 24/04/2018

Kako postopati? - Španija

Izvirna jezikovna različica te strani španščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Spore je mogoče reševati brez sodnega postopka. Morda vam bodo koristile informacije o alternativnem reševanju sporov, kot je mediacija.

Stranke lahko za mediacijo zaprosijo tudi med sodnim postopkom.

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Roki za vložitev tožbe pri sodišču se razlikujejo glede na zadevo. Vprašanje rokov ali zastaralnih rokov je pravno zapleteno, zato se je priporočljivo posvetovati z odvetnikom ali pravno službo, ki zagotavlja informacije o dostopu do sodnega varstva.

Praviloma in zgolj informativno:

(a) zastaralni rok za tožbe za uveljavljanje pogodbenih dolgov je pet let;

(b) zastaralni rok za tožbe za uveljavljanje nepogodbene odškodnine je eno leto.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Če se odločite za reševanje spora na sodišču, potem se morate obrniti na sodišče v tej državi članici.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Glej pravila o pristojnosti v informativnem listu Pristojnost.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Glej pravila o pristojnosti v informativnem listu Pristojnost.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Praviloma za vložitev tožbe pri sodišču v Španiji potrebujete:

(a) procesnega pooblaščenca (procurador) in

(b) odvetnika, ki bo za vas deloval na sodišču.

Ti pravni strokovnjaki niso potrebni v naslednjih zadevah:

  1. kadar zahtevani znesek ne presega 2 000 EUR;
  2. za vložitev vloge v okviru posebnega hitrega postopka, znanega kot „postopek za izdajo plačilnega naloga“, če predložite listinske dokaze o dolgu. Pri tem višina zahtevka ni omejena;
  3. za vložitev predloga za nujne ukrepe pred začetkom postopka. To zajema začasne ukrepe v postopku za razveljavitev zakonske zveze, prenehanje življenjske skupnosti ali razvezo zakonske zveze. Ukrepi so namenjeni obravnavanju najnujnejših osebnih in finančnih potreb zakoncev in njunih otrok, kadar namerava eden od zakoncev začeti postopek za razveljavitev zakonske zveze, prenehanje življenjske skupnosti ali razvezo zakonske zveze.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Tožbe je treba vložiti v sodnem tajništvu krajevno pristojnega sodišča. Tožbo bo obravnaval:

(a) sodni tajnik, pristojen za sodno tajništvo in splošne skupne službe, ali

(b) sodni referent, imenovan za delovanje pod nadzorom in odgovornostjo sodnega tajnika.

Sodni tajniki in sodni referenti, ki jih imenujejo prvi, so edini, ki lahko potrdijo datum in čas, ko so bili vloženi zahtevki, vloge za začetek postopka in katere koli druge listine, za katere veljajo obvezni roki.

Civilnih ali gospodarskih zahtevkov ni mogoče vložiti pri nobenem drugem javnem organu, niti pri sodišču za skrbništvo.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Načeloma je treba v sodnih postopkih uporabljati španščino. V avtonomnih skupnostih, ki imajo svoj jezik (Katalonija, Valencia, Balearski otoki, Galicija in Baskija), se lahko uporablja tudi njihov jezik.

Vsi drugi, ki sodelujejo v postopku, lahko v pisanjih in ustnih navedbah uporabljajo bodisi španščino bodisi jezik avtonomne skupnosti, v kateri poteka postopek. Če oseba ne razume jezika avtonomne skupnosti, sodišče imenuje tolmača za tolmačenje v španščino, kadar tako določa zakon ali na zahtevo osebe, ki zatrjuje kršitev pravice do obrambe. Če katera koli druga oseba, ki ni stranka v postopku, priča v drugem jeziku, ker ne govori španskega jezika ali jezika avtonomne skupnosti, je za zagotovitev tolmača odgovorna stranka, ki predlaga to pričanje.

Postopek se mora vedno začeti pisno s tako imenovanim „zahtevkom“ (demanda). Kadar znesek zahtevka ne presega 2 000 EUR, je to lahko preprost dokument, ki mora vsebovati naslednje informacije:

(a) tožnikove osebne podatke in naslov ter osebne podatke in naslov nasprotne stranke, če so znani;

(b) kaj natančno tožnik zahteva od nasprotne stranke.

Osebe, ki jih ne zastopa procesni pooblaščenec, se lahko odločijo, ali bodo s sodiščem komunicirale elektronsko ali ne. Svojo odločitev lahko kadar koli spremenijo.

Vsi pravni strokovnjaki morajo uporabljati elektronske ali telematske sisteme sodišč za vložitev prvotne vloge in nadaljnjih zahtevkov ter drugih listin za zagotovitev verodostojnosti predloženih dokumentov in zanesljivega dokaza, da so bili dokumenti v celoti poslani in prejeti, ter datuma njihovega pošiljanja in prejetja.

S sodišči morajo elektronsko komunicirati tudi naslednje organizacije in posamezniki:

(a) pravne osebe;

(b) združenja, ki niso pravne osebe;

(c) vsakdo, ki opravlja poklicno dejavnost, ki zahteva obvezno članstvo v strokovnem organu za postopke in dejanja pri sodiščih, ki potekajo v okviru njegove poklicne dejavnosti;

(d) notarji in registrarji;

(e) vsakdo, ki zastopa stranko, ki mora s sodišči komunicirati elektronsko;

(f) javni uradniki pri postopkih in dejanjih, ki jih izvedejo v okviru svojih uradnih dolžnosti.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Obstajajo standardni obrazci in tiskovine za vložitev zahtevkov za zneske, ki ne presegajo 2 000 EUR, in finančne zahtevke, vložene v okviru posebnega postopka, znanega kot „postopek za izdajo plačilnega naloga“. Znesek, ki se lahko zahteva v postopku za izdajo plačilnega naloga, ni omejen, vendar pa je treba predložiti listinske dokaze o dolgu.

Ti obrazci so (skupaj z navodili za uporabnike) na voljo na spletnih naslovih:

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.poderjudicial.es/cgpj/es/Servicios/Atencion-Ciudadana/Modelos-normalizados/El-juicio-verbal-;

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.poderjudicial.es/cgpj/es/Servicios/Atencion-Ciudadana/Modelos-normalizados/El-proceso-monitorio.

Javnosti so na voljo tudi v sodnih tajništvih in osrednjih službah za vsako sodno okrožje.

Kadar obrazec ne obstaja ali ga ni mogoče uporabiti, je treba sodišču predložiti pisni zahtevek. Za zahtevke, ki ne presegajo 2 000 EUR, je to zelo preprost dokument. Vsebovati mora le tožnikove osebne podatke, osebne podatke nasprotne stranke, če so znani, in natančen opis tožnikove zahteve. Za zahtevke, ki presegajo 2 000 EUR, je dokument bolj zapleten, saj mora vključevati tudi opis dejstev zadeve, pravne razloge za zahtevek ter urejen seznam, iz katerega so jasno razvidni listine in drugi predloženi dokazi.

V obeh primerih morajo biti prvotnemu zahtevku priloženi vsi listinski dokazi v podporo zahtevku ter vsa poročila izvedenskih prič ali drugi dokazi, povezani z zadevo. Praviloma teh listin ni mogoče predložiti pozneje, razen v zelo posebnih primerih.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Fizičnim osebam ni treba plačati takse.

Pravne osebe (družbe, fundacije, združenja) morajo plačati takso za vložitev zahtevka pri civilnih, gospodarskih ali upravnih sodiščih in za vložitev pritožbe zoper sodno odločbo, ki jo je izdalo socialno sodišče. Na kazenskih sodiščih taks ni. Več informacij je na voljo na spletnem naslovu:

Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.agenciatributaria.gob.es/AEAT.sede/Ayuda/GC07.shtml.

V avtonomni skupnosti Katalonija morajo takso plačati pravne osebe (fizične osebe pa ne):

Povezava se odpre v novem oknuhttp://administraciojusticia.gencat.cat/ca/serveis_als_ciutadans/gestions_i_tramits/taxes_adm_justicia/taxes_admjus_cat/.

Standardne tarife za odvetniške nagrade ne obstajajo. Višina nagrade in način plačila se določita v dogovoru s stranko.

Obstaja pa standardna tarifa za nagrade, ki jih zaračunajo procesni pooblaščenci. Glej

Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.boe.es/buscar/act.php?id=BOE-A-2003-21104&p=20060128&tn=0.

Pravni strokovnjaki običajno zahtevajo predujem za kritje začetnih stroškov, ki se potem odšteje od skupne nagrade. Postopek je razdeljen v faze. Pravni strokovnjaki lahko od svojih strank zahtevajo, naj na začetku vsake faze plačajo ustrezni delež skupne nagrade.

Običajno plačilo celotne nagrade zahtevajo šele, ko je zadeva končana.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Osebe, ki lahko dokažejo, da nimajo sredstev za sodni postopek, so upravičene do pravne pomoči. Njihova sredstva se ocenijo na podlagi tako imenovanega kazalnika IPREM (večnamenski javni kazalnik prihodkov).

Za fizično osebo se šteje, da nima sredstev za sodni postopek, kadar njen letni dohodek gospodinjstva iz vseh virov znaša največ:

(a) dvakratnik kazalnika IPREM, ki velja ob vložitvi vloge, za fizične osebe, ki niso del družinske enote;

(b) dvainpolkratnik kazalnika IPREM, ki velja ob vložitvi vloge, za fizične osebe, ki so del družinske enote, v kateri so manj kot štiri osebe;

(c) trikratnik kazalnika IPREM za fizične osebe, ki so del družinske enote, v kateri so najmanj štiri osebe.

Letni kazalnik IPREM za leto 2017 je 6 390,13 EUR.

Do pravne pomoči so lahko upravičene tudi nekatere nepridobitne organizacije.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Tožba se šteje za uradno vloženo od datuma, ko je bila predložena sodnemu tajništvu in je bil po potrditvi, da zadeva spada v pristojnost sodišča, izdan sklep o dopustitvi postopka v zvezi z zahtevkom.

O odločitvi sodišča, da zahtevek sprejme v postopek, in vseh nadaljnjih odločitvah boste obveščeni prek svojega procesnega pooblaščenca, če ga imate. Če procesni pooblaščenec ni potreben, boste obveščeni neposredno s priporočeno pošto s povratnico, poslano na naslov, naveden v zahtevku.

Če zahtevek vsebuje napako, zaradi katere ga ni mogoče vzeti v postopek, sodišče določi rok, v katerem jo je treba odpraviti. Če napake ni mogoče odpraviti, sodni tajnik sodišča obvesti sodnika, ta pa odloči o dopustitvi ali zavrženju zahtevka.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Stranke bodo nemudoma obveščene o vseh fazah postopka ali dogodkih v postopku, bodisi neposredno bodisi prek svojega procesnega pooblaščenca, če ga imajo.

Praviloma ni določenega urnika za obravnavo zahtevka, vendar pa je treba upoštevati nekatere roke.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 25/04/2018

Kako postopati? - Francija


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Morda je dejansko bolje uporabiti alternativne načine reševanja sporov. Glej to temo.

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Zastaralni roki so odvisni od posameznega primera. Vprašanje zastaralnih rokov lahko razjasni pravni svetovalec ali urad za pomoč državljanom pri predložitvi zadev sodišču.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Glej temo „Pristojnost“.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Glej temo „Pristojnost“.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Glej temo „Pristojnost“.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

V nekaterih primerih se je treba obrniti na sodnega izvršitelja, kadar je treba postopek začeti s sodnim pozivom, ki ga stranka, ki zadevo predloži sodišču, izroči nasprotni stranki. Ta sodni poziv se namreč lahko vroči samo po sodnem izvršitelju. Tako je v zadevah pred okrožnim sodiščem, razen kar zadeva postopke, v katerih zastopanje po odvetniku ni obvezno. Opozoriti je treba, da je za izdajo začasnih odredb nujna predložitev zadeve sodišču na podlagi sodnega poziva. Postopek za razvezo zakonske zveze, v katerem je obvezno zastopanje po odvetniku, se začne z vložitvijo tožbe.

Sodniku za mladoletnike zadevo predloži eden od staršev, skrbnik ali mladoletnik sam z navadnim zahtevkom.

Pred sodnikom za izvršbe je sodni poziv obvezen, razen v postopkih za izvršbo odločb, ki se nanašajo na izgon.

Pred okrajnim sodiščem sodni poziv ni obvezen za vložitev tožb, katerih vrednost ne presega 4 000 EUR, in v postopku za izdajo plačilnega naloga v zvezi s pogodbenimi ali zakonsko določenimi terjatvami v določenem znesku.

Pred gospodarskim sodiščem se postopek za izdajo plačilnega naloga, ki ga je mogoče na sodišču začeti z vložitvijo navadnega zahtevka, nanaša na terjatve, ki izhajajo iz pogodbe, menice, zadolžnice ali listine o prenosu. V drugih zadevah se postopek začne s sodnim pozivom.

Na delovnem sodišču (Conseil de prud’hommes) se lahko zahtevek vloži s priporočenim pismom ali pisno ali ustno neposredno v tajništvu sodišča.

Sodišču za kmetijska zemljišča se zadeva predloži s priporočenim pismom s povratnico, naslovljenim na tajništvo tega sodišča, razen v zadevah, v katerih je treba zahtevek objaviti v nepremičninskem registru in v katerih je obvezen akt izvršitelja.

Socialnemu sodišču se lahko zadeva predloži šele po predhodnem postopku pri komisiji za sporazumno reševanje sporov. Postopek se začne z vložitvijo dopisa ali izjave v tajništvu sodišča.

Stranki lahko zadevo predložita sodišču tudi prek skupnega zahtevka, s katerim sodniku predložita svoje zahteve. Ta zahtevek se vloži v tajništvu sodišča.

Načeloma je pred okrožnim sodiščem zastopanje po odvetniku obvezno, razen v zadevah, ki se nanašajo na poslovni najem, začasne odredbe, iztek ali odvzem roditeljske pravice in ugotovitev zapustitve. Pred sodnikom za družinske zadeve zastopanje po odvetniku ni obvezno v zvezi s prenosom roditeljske pravice, postopki po razvezi zakonske zveze, roditeljsko pravico, določitvijo prispevka k stroškom zakonske zveze in preživninsko obveznostjo.

Pred gospodarskim sodiščem, okrajnim sodiščem, sodnikom za izvršbe, sodnikom za mladoletnike, socialnim sodiščem, delovnim sodiščem in sodiščem za kmetijska zemljišča zastopanje po odvetniku ni obvezno.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Za kakršne koli informacije se je treba obrniti na sprejemno pisarno posameznega sodišča. Poleg tega je brezplačno pravno svetovanje na voljo na večini sodišč, v centrih za pravno pomoč in na sedežih občin.

Za vložitev zahtevka pri sodišču se je treba obrniti na tajništvo sodišča.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Edini sprejemljivi jezik je francoščina. Stranki lahko na obravnavi pomaga tolmač, po drugi strani pa sodniku ni treba uporabiti tolmača, če pozna jezik, v katerem se stranka izraža.

Tožba je praviloma pisna. Vendar jo je na delovnem sodišču in v okviru postopka izjave v tajništvu okrajnega sodišča mogoče vložiti tudi ustno, sodno tajništvo pa jo nato evidentira.

Postopek pred delovnim sodiščem se lahko začne tudi tako, da se stranki prostovoljno zglasita v spravnem uradu.

V skladu s trenutno veljavnimi predpisi predložitev zadeve civilnemu sodišču po telefaksu ali elektronski pošti ni mogoča.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Edini postopek, pri katerem obstaja obrazec za predložitev zadeve sodišču, je izjava v sodnem tajništvu okrajnega sodišča. V drugih postopkih mora tožba vsebovati podatke o tožniku in nasprotni stranki ter vse listine, ki zadevajo predmet spora in jih je treba, odvisno od primera, predložiti v tajništvu ob začetku postopka ali sodniku na obravnavi.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Praviloma za procesna dejanja državi ni treba plačati nobenih taks, razen na gospodarskih sodiščih, kjer se zaračunajo sodne takse.

Vendar je od sprejetja odloka 2011-1202 z dne 28. septembra 2011 o taksah za nadomestilo zagovornikom na pritožbenih sodiščih in prispevku za pravno pomoč ob vložitvi tožbe treba plačati prispevek v višini 35 EUR. V sodnem tajništvu se lahko plača z bančno kartico.

V primeru pritožbe je treba prišteti še znesek 150 EUR, ki ga morata poravnati obe stranki in se nameni za nadomestilo zagovornikom, katerih poklic je od 1. januarja 2012, datuma, od katerega njihovo posredovanje ni več obvezno, združen s poklicem odvetnika.

Stroški predstavljajo izdatke za vodenje postopka. Med drugim vključujejo nadomestila pričam, nagrade izvedencem ter stroške sodnih izvršiteljev in odvetnikov poleg njihovih honorarjev. Nekateri stroški se lahko plačajo ob začetku postopka ali med postopkom. Sodnik ob koncu postopka plačilo stroškov praviloma naloži stranki, ki ni uspela, razen če je ta upravičena do pravne pomoči.

Honorarji odvetnika se določijo v dogovoru s stranko. Odvetnik lahko zahteva predujem, to je znesek, ki ga mora njegova stranka plačati vnaprej ali med zastopanjem kot predplačilo.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Lahko, če sredstva prosilca za pravno pomoč ne presegajo zgornje meje za upravičenost, ki se vsako leto določi znova (929 EUR v letu 2012 za popolno pravno pomoč in 1 393 EUR za delno pravno pomoč). Pragovi se lahko spremenijo glede na družinske razmere tožeče stranke (glej temo „Pravna pomoč – Francija).

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Zadeva se predloži sodišču:

  • v postopkih, v katerih je obvezno vabilo na sodišče, s predložitvijo izvoda vabila v tajništvu sodišča;
  • v drugih postopkih z vložitvijo ali evidentiranjem tožbe v tajništvu sodišča.

Vložnik ne prejme nobene potrditve glede veljavnosti njegove predložitve.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Vse informacije o stanju postopka in datumu, ki je bil določen za obravnavo, je mogoče dobiti v tajništvu sodišča.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuSpletišče ministrstva za pravosodje


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 19/06/2018

Kako postopati? - Hrvaška

Izvirna jezikovna različica te strani hrvaščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Stranke lahko spor rešujejo na sodišču, obstajajo pa tudi izvensodni načini reševanja sporov. Na Hrvaškem taki načini vključujejo arbitražo, mediacijo in sodne postopke v širšem smislu za dosego sodne poravnave.

Mediacija v civilnih, gospodarskih, delovnih in drugih sporih glede pravic, s katerimi lahko stranke svobodno razpolagajo, je urejena z zakonom o mediaciji (Zakon o mirenju) (Narodne novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške), št. 18/11). Mediacija (latinsko mediare = posredovati) je vsak postopek ne glede na uporabljeno ime (mirenje, medijacija, posredovanje, koncilijacija), v katerem poskušajo stranke sporazumno rešiti svoj spor, tj. doseči sporazum, ki je sprejemljiv za vse strani ter je v skladu z njihovimi potrebami in interesi, pri tem pa jim pomaga tretja nepristranska oseba – en ali več mediatorjev (posrednik, medijator, koncilijator), ki strankam pomagajo doseči poravnavo, nimajo pa pristojnosti, da jim naložijo zavezujočo rešitev. Mediacija se izvaja na način, za katerega so se stranke dogovorile, za sam postopek mediacije pa so značilni njegova neobvezna narava, avtonomija, prostovoljnost in soglasje strank, neformalnost in zaupnost postopka ter enakost strank v postopku.

Po drugi strani je arbitraža (ali izbrano suđenje) sojenje pred arbitražnim sodiščem ne glede na to, ali njegovo delovanje zagotavlja pravna oseba ali organ pravne osebe, ki organizira in zagotavlja delovanje arbitražnih sodišč. Arbitraža je prostovoljen, hiter, učinkovit in nejaven način reševanja sporov, pri katerem se lahko stranke dogovorijo, kdo bo sodil, če bi prišlo do spora, o kraju arbitraže, veljavnem materialnem in procesnem pravu ter jeziku ali jezikih, v katerih bo potekala arbitraža. Odločba arbitražnega sodišča o dejstvih zadeve ima enako moč kot pravnomočna sodna odločba.

Z zakonom o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (NN, št. 53/91, 91/92, 112/99, 129/00, 88/01, 117/03, 88/05, 2/07, 96/08, 84/08, 123/08, 57/11, 25/13 in 89/14; v nadaljnjem besedilu: ZPP) je določeno, da lahko sodišče strankam kadar koli med pravdnim postopkom predlaga, naj spor rešijo s postopkom mediacije pri sodišču ali izven sodišča. Prav tako jim na pripravljalnem naroku predlaga, naj spor rešijo v postopku mediacije, oziroma jih opozori na možnost sodne poravnave.

V nekaterih primerih (vložitev tožbe proti Republiki Hrvaški) mora oseba, ki namerava vložiti tako tožbo, pred njeno vložitvijo pri državnem tožilstvu, ki je krajevno in stvarno pristojno za zastopanje pred sodiščem, pri katerem bo vložena tožba proti Republiki Hrvaški, vložiti zahtevo za sporazumno rešitev spora, razen v primerih, v katerih je s posebnimi predpisi določen rok za vložitev tožbe. Zahteva za sporazumno rešitev spora mora vsebovati vse informacije, ki jih mora vsebovati tožba.

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Roki za vložitev tožbe pri sodišču so odvisni od vrste in pravne narave zahtevka. Tako je na primer za sodno varstvo pravic iz delovnega razmerja določen petnajstdnevni rok, v katerem mora delavec pri pristojnem sodišču vložiti tožbo za zaščito kršene pravice, pri čemer je moral pred tem zahtevo za zaščito svojih pravic predložiti svojemu delodajalcu, razen v primeru zahtevka delavca za odškodnino ali drugega denarnega zahtevka, ki izhaja iz delovnega razmerja.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Da. Na Hrvaškem sodišča v pravdnih postopkih odločajo v mejah svoje stvarne pristojnosti, določene z zakonom, sodno oblast pa izvajajo redna in specializirana sodišča ter vrhovno sodišče Republike Hrvaške.

Redna sodišča so občinska in županijska sodišča. Specializirana sodišča so gospodarska sodišča (trgovački sudovi), upravna sodišča (upravni sudovi), sodišča za prekrške (prekršajni sudovi), visoko gospodarsko sodišče Republike Hrvaške (Visoki trgovački sud Republike Hrvatske), visoko upravno sodišče Republike Hrvaške (Visoki upravni sud Republike Hrvatske) in visoko sodišče Republike Hrvaške za prekrške (Visoki prekršajni sud Republike Hrvatske).

Najvišje sodišče v Republiki Hrvaški je vrhovno sodišče Republike Hrvaške (Vrhovni sud Republike Hrvatske).

Z zakonom se lahko glede na stvarno pristojnost ali za nekatera pravna področja ustanovijo tudi druga redna in specializirana sodišča.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Splošno pravilo je, da je pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženca, tj. sodišče, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče. Če toženec nima stalnega prebivališča v Republiki Hrvaški, je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima toženec začasno prebivališče.

Če ima toženec poleg stalnega tudi začasno prebivališče v katerem koli drugem kraju in je glede na okoliščine mogoče predpostavljati, da bo tam prebival daljši čas, je splošno krajevno pristojno tudi sodišče v kraju začasnega prebivališča toženca.

Za sojenja v sporih zoper hrvaškega državljana, ki ima stalno prebivališče v tujini, kamor ga je na delo napotil nacionalni organ ali pravna oseba, je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je zadnje stalno prebivališče toženca v Republiki Hrvaški.

V sporu z mednarodnim elementom je sodišče v Republiki Hrvaški pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost izrecno določena z zakonom ali mednarodno pogodbo. Če z zakonom ali mednarodno pogodbo ni izrecno določeno, da je za določeno vrsto spora pristojno hrvaško sodišče, je hrvaško sodišče pristojno za sojenje, kadar njegova pristojnost izhaja iz zakonskih določb v zvezi s krajevno pristojnostjo sodišč na Hrvaškem.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

To je odvisno od vrste spora in določb ZPP, ki urejajo vprašanja krajevne in stvarne pristojnosti.

Vrednost predmeta spora ni posebno merilo, ki bi vplivalo na krajevno in/ali stvarno pristojnost sodišč na Hrvaškem.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Glede na sedanjo organizacijo pravdnega postopka, kot je določena z ZPP, lahko vsaka stranka – fizična ali pravna oseba – svobodno izbere, ali se bo v postopku zastopala sama ali pa bo vzela pooblaščenca, običajno odvetnika, razen če ni z ZPP določeno drugače.

Vendar pa je z določbami člena 91 ZPP pravica strank, da se zastopajo same, bistveno omejena: če v sporih v zvezi s premoženjskopravnimi zahtevki vrednost predmeta spora presega 50 000 HRK, so lahko pooblaščenci pravnih oseb samo osebe, ki so opravile pravosodni izpit.

Z določbami člena 91.a ZPP je tudi določeno, da lahko stranka vloži revizijo prek svojega pooblaščenca, tj. odvetnika, ali da lahko izjemoma revizijo vloži sama, če ima opravljen pravosodni izpit, oziroma da lahko revizijo v njenem imenu vloži oseba, ki je v skladu z ZPP ali katerim koli drugim zakonom pooblaščena, da jo zastopa v tej funkciji, čeprav ni odvetnik, vendar pa ima opravljen pravosodni izpit.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe pri pristojnem sodišču, pri čemer se lahko tožba vloži neposredno v sprejemni pisarni sodišča, po pošti ali brzojavno.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Pravdni postopek poteka v hrvaškem jeziku. Uporablja se latinica, razen če ni bila na posameznih sodiščih z zakonom uvedena uporaba katerega drugega jezika ali pisave.

Stranke in drugi udeleženci v postopku pri sodišču vlagajo tožbe, pritožbe in druge vloge v hrvaškem jeziku in latinici.

Tožba se lahko vloži neposredno v sprejemni pisarni sodišča, po pošti ali brzojavno (telegrafski), čeprav se v praksi najpogosteje vloži bodisi neposredno v sprejemni pisarni sodišča bodisi po pošti.

V zakonu o pravdnem postopku je predvidena možnost, da se v postopku pred gospodarskim sodiščem pisanja vložijo v elektronski obliki. Tako vložena pisanja morajo biti podpisana z naprednim elektronskim podpisom v skladu s posebnimi predpisi. Ker enotni informacijski sistem še ni vzpostavljen, se navedene določbe v praksi še ne uporabljajo.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Obrazci se uporabljajo samo za evropski postopek v sporih majhne vrednosti. Dodatne podrobnosti o tem so na voljo v informativnem listu „Spori majhne vrednosti – Hrvaška“.

Z zakonom o pravdnem postopku je določeno, kaj mora tožba vsebovati, in sicer: določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora vsebovati vsaka vloga (člen 106 ZPP).

Vsaka vloga, vključno s tožbo, mora vsebovati naslednje: navedbo sodišča, ime, stalno ali začasno prebivališče strank ter njihovih morebitnih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, osebno identifikacijsko številko vložnika, predmet spora, vsebino izjave in podpis vložnika.

Stranka ali njen zastopnik se podpišeta na koncu vloge.

Če izjava vsebuje kakšno zahtevo, mora stranka v vlogi navesti dejstva, na katera jo opira, in po potrebi dokaze.

Sodišče vzame tožbo v postopek tudi, če tožnik ni navedel pravne podlage tožbenega zahtevka; če pa jo je navedel, sodišče nanjo ni vezano.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Stranke morajo plačati sodne takse, ki so urejene z zakonom o sodnih taksah (Zakon o sudskim pristojbama) (NN, št. 74/95, 57/96, 137/02, 125/11, 112/12, 157/13, 110/15; v nadaljnjem besedilu: ZST).

Sodne takse, predpisane z ZST, mora plačati oseba, na zahtevo ali v interesu katere se opravijo dejanja, predpisana z zakonom.

Razen če ni v ZST določeno drugače, je treba sodne takse plačati:

• za vloge (tožbe, pravna sredstva, predloge za izvršbo itd.): ob vložitvi vloge; za vloge, dane na zapisnik, ob dokončanju zapisnika;

• za odgovore na tožbo: po pravnomočnem zaključku postopka, pri čemer se takse za vsako stranko določijo sorazmerno glede na njen uspeh v zadevi;

• za sodne prepise: ko se prepis zahteva;

• za sodne odločbe: ko je stranki ali njenemu zastopniku vročen izvod odločbe;

• za sklepe o dedovanju: ko postanejo pravnomočni;

• v postopku prisilne poravnave, stečaja in likvidacije: ob izdaji odločbe o glavni delitvi ali izdaji sklepa o odobritvi prisilne poravnave;

• za druga dejanja: ko se dejanje zahteva oziroma ko sodišče začne postopek.

Splošno pravilo v zvezi s plačilom stroškov pravdnega postopka je, da mora stranka, ki v celoti izgubi pravdo, kriti stroške nasprotne stranke in njenega posrednika.

Stroški zastopanja po odvetniku ter nagrade in povračila stroškov odvetnika so urejeni z zakonom o odvetništvu (Zakon o odvjetništvu) (NN, št. 9/94, 117/08 prevod, 50/09, 75/09 in 18/11; v nadaljnjem besedilu: ZO).

Odvetnik je upravičen do nagrade za svoje delo in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v skladu s tarifo, ki jo določi odvetniška zbornica in potrdi minister za pravosodje, odvetnik pa mora stranki po opravljeni storitvi izstaviti račun. V primeru odpovedi ali preklica pooblastila za zastopanje mora odvetnik račun izstaviti v 30 dneh od dneva odpovedi ali preklica pooblastila za zastopanje.

V premoženjskopravnih zadevah se lahko odvetniki s stranko dogovorijo o nagradi za svoje delo, ki je sorazmerna z uspehom v postopku oziroma pravnih dejanjih, ki jih bodo opravili v imenu stranke, in je v skladu z uradno tarifo. Tak dogovor je veljaven le, če je sklenjen v pisni obliki.

V premoženjskopravnih zadevah lahko torej stranke svoj odnos z odvetnikom uredijo v pisnem dogovoru.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Če stranka potrebuje strokovno pravno pomoč, lahko za pravni nasvet prosi odvetnike, ki so na Hrvaškem v skladu s členom 3 ZO pooblaščeni za vse oblike pravne pomoči, zlasti pravno svetovanje, sestavljanje tožb, pritožb, predlogov, zahtev, prošenj, izrednih pravnih sredstev in drugih vlog ter zastopanje strank.

Poleg tega imajo stranke možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Z zakonom o brezplačni pravni pomoči (Zakon o besplatnoj pravnoj pomoći) (NN, št. 143/13) je namreč določena možnost odobritve brezplačne pravne pomoči državljanom, ki si je sami ne morejo zagotoviti, vendar jo potrebujejo. Da bi bila stranki odobrena pravica do brezplačne pravne pomoči, se mora obrniti na pristojni urad državne uprave v svoji županiji in vložiti prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, pravda pa začne teči z vročitvijo tožbe tožencu.

Po prejemu tožbe se opravijo priprave za glavno obravnavo.

Te priprave med drugim vključujejo predhodni preizkus tožbe. Če tožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi jo bilo mogoče vzeti v postopek, sodišče vložniku odredi, naj vlogo popravi oziroma dopolni v skladu z danimi navodili, in mu vlogo vrne zaradi popravka ali dopolnitve.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Stranke, njihove pooblaščence in zastopnike o stanju zadeve obvešča uslužbenec sodne pisarne na podlagi podatkov v registru in spisu.

Informacije so omejene na podatke o fazi postopka in sodnikih posameznikih, predsednikih senata, članih senata in sodnih svetovalcih, ki jim je dodeljena zadeva.

Pri zagotavljanju informacij je prepovedano dajati izjave o pravilnosti posameznih sodnih dejanj in verjetnem izidu postopka.

Informacije se lahko dajejo po telefonu, elektronski pošti in v pisni obliki.

Stranke lahko prek interneta vpogledajo v podatke o fazi postopka in sodnikih posameznikih, predsednikih senata, članih senata in sodnih svetovalcih, ki jim je dodeljena zadeva, če je za obravnavano zadevo na voljo storitev javnega dostopa do osnovnih podatkov o sodnih zadevah (Javni pristup osnovnim podacima o sudskim predmetima – usluga e-Predmet).

Roki za prihod na sodišče in druga dejanja, ki jih opravijo stranke ali sodišče, so določeni z ZPP.

Nadaljnje informacije o rokih in vrstah rokov so na voljo v informativnem listu „Procesni roki – Hrvaška“.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 23/08/2018

Kako postopati? - Italija


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Italijanski pravni sistem vam zagotavlja dostop do sodišča kot splošno pot za varstvo vaših pravic.

Vendar morate v nekaterih zadevah spor najprej poskušati rešiti z mediacijo, pri kateri vam pomaga odvetnik, tožbo pri sodišču pa lahko vložite le, če mediacija ne uspe. Take zadeve so spori glede stanovanjskih zadev, stvarnih pravic, delitve premoženja, dedovanja, družinskih pogodb, najema ali zakupa, posojil za uporabo, najema poslovnih prostorov, odškodninskih zahtevkov zaradi zdravniške malomarnosti, obrekovanja v tisku ali drugih medijih ter spori v zvezi z zavarovalnimi, bančnimi in finančnimi pogodbami.

Druga možnost je arbitraža, pri kateri v sporu odloči zasebni arbiter, ki ga imenujeta stranki v sporu. O uporabi arbitraže namesto sodnega postopka se dogovorita zadevni stranki.

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Roki so odvisni od vrste zahtevka. Običajni rok je deset let, vendar so pri nekaterih zahtevkih roki krajši (členi 2934–2961 civilnega zakonika).

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Za pridobitev pravnomočne odločbe v sporu morate zadevo predložiti sodišču. Za določitev pristojnega sodišča morate upoštevati vrsto spora ter nacionalna pravila in pravila EU o sodni pristojnosti.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Osnovno pravilo je, da je pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča toženca; to je pravilo krajevne pristojnosti, ki določa tako imenovano redno sodišče za fizične osebe (foro generale delle persone fisiche). Glede na vrednost spora ali posebnosti zadeve se boste morali obrniti na posebno sodišče na zadevnem območju (mirovni sodnik (giudice di pace) ali splošno sodišče (tribunale), na katerem odloča sodnik posameznik ali senat) ali na sodišče, ki ne spada med redna sodišča za fizične osebe (tako imenovana obvezna krajevna pristojnost (competenza per territorio inderogabile)).

Glej informativni list „Pristojnost“.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Tožbe v zvezi s premičnim premoženjem v vrednosti do 5 000 EUR je treba vložiti pri mirovnem sodniku (giudice di pace). Mirovni sodnik je pristojen tudi za tožbe v vrednosti do 20 000 EUR, če se nanašajo na nadomestilo za škodo, povzročeno s prometom vozil in plovil. Tožbe, v katerih je znesek višji, obravnava splošno sodišče (tribunale), na katerem odloča sodnik posameznik. Nekatere zadeve se ne glede na njihovo vrednost dodelijo v obravnavo mirovnemu sodniku (tretji odstavek člena 7 zakonika o civilnem postopku), splošnemu sodišču, na katerem odloča sodnik posameznik (člen 409 zakonika o civilnem postopku), ali splošnemu sodišču, ki odloča v senatu (člen 50a zakonika o civilnem postopku).

Glej informativni list „Pristojnost“.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Praviloma vas bo moral zastopati odvetnik: strokovno zastopanje je obvezno (obbligo di difesa tecnica). To pravilo ne velja za spore majhne vrednosti (zahtevki v vrednosti 1 100 EUR ali manj, vloženi pri mirovnem sodniku) ali če ste sami usposobljeni odvetnik (člen 86 zakonika o civilnem postopku).

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Tožba se pošlje drugi stranki in vloži v sodni pisarni pristojnega sodišča.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Tožba se lahko vloži ustno samo pri zahtevkih, ki jih obravnava mirovni sodnik (člen 316 zakonika o civilnem postopku). V vseh drugih primerih mora biti pisna in sestavljena v italijanskem jeziku. Tožbe ni mogoče poslati po telefaksu ali elektronski pošti.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Posebni obrazci niso določeni. V tožbi je treba navesti podatke o strankah, sodišču, predmetu spora in vrsti tožbe.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Državi boste morali plačati takso, ki je odvisna od zahtevanega zneska. Takso morate plačati ob vložitvi tožbe (enotna taksa na podlagi konsolidiranega zakona o pravnih stroških, predsedniški odlok št. 115/2002).

Znesek in čas plačila odvetniške nagrade bosta odvisna od neposrednega dogovora z vašim odvetnikom.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Za pravno pomoč lahko zaprosijo italijanski in tuji državljani, če izpolnjujejo zakonite zahteve glede osebnega dohodka (konsolidirani zakon o pravnih stroških, predsedniški odlok št. 115/2002).

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Tožba se šteje za vloženo:

  • ko je vročena tožencu v primeru tožbe, ki se neposredno vroči drugi stranki (atto di citazione),
  • ko je vložena v sodni pisarni sodišča v primeru tožbe, ki se vloži pri sodišču (ricorso).

Sodišče ne bo preverjalo, ali je bila tožba pravilno vložena, dokler ne bo razpisana obravnava, na kateri se lahko zaslišita obe stranki.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Rok za vstop v pravdo in druga dejanja, ki jih morata izvesti stranki ali sodišče, je določen v zakoniku o civilnem postopku. Sodišče ta pravila uporablja za posamezne faze postopka ali pa določi splošni razpored za postopek (člen 81a odloka o izvajanju zakonika o civilnem postopku).

Sorodne priloge

Predložitev zadeve sodišču: členi zakonika o civilnem postopkuPDF(84 Kb)it


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 03/01/2020

Kako postopati? - Ciper


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Obstajajo druge možnosti, ki vključujejo reševanje spora z zunajsodno poravnavo, arbitražo ali mediacijo iz zakona 159(I)/2012 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih zadevah.

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Da. V skladu z zakonom o zastaranju 66(Ι)/2012 tožbe ni več mogoče vložiti, če je od datuma nastanka podlage za zahtevek preteklo deset (10) let, razen če ni z zakonom določeno drugače, kot velja v naslednjih primerih.

Če se zahtevek nanaša na civilnopravne kršitve, pogodbe, menice, čeke, zadolžnice itd., tožbe ni več mogoče vložiti po preteku šestih (6) let od datuma nastanka podlage za zahtevek.

Če se zahtevek nanaša na odškodnino zaradi malomarnosti, nadlegovanja ali kršitve institucionalne dolžnosti, tožbe ni več mogoče vložiti po preteku treh (3) let od datuma nastanka podlage za zahtevek. Sodišče lahko ta rok podaljša v dveh (2) letih od datuma izteka, če se zahtevek nanaša na odškodnino za telesno poškodbo in/ali smrt, povzročeno s prekrškom.

Rok za vložitev tožbe v zvezi s premoženjem pokojne osebe (ne glede na delež v tem premoženju), volilom ali veljavnostjo oporoke se izteče osem (8) let po datumu smrti.

Rok za vložitev tožbe v zvezi s hipoteko ali zastavno pravico se izteče dvanajst (12) let po datumu nastanka podlage za tožbo.

Če se tožba nanaša na sodbo sodišča, je ni več mogoče vložiti po preteku petnajstih (15) let od pravnomočnosti sodbe.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Če je podlaga za tožbo ali izvršljivo pravico nastala v Republiki Ciper ali na ozemlju, ki se šteje za ozemlje Republike Ciper, ali če je podlaga za tožbo taka, da bi lahko bilo pristojno sodišče Republike Ciper, se boste morali obrniti na sodišče Republike Ciper.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

V primeru civilnopravnega spora boste morali zadevo predložiti okrožnemu sodišču v okrožju, kjer:

  • je podlaga za tožbo nastala v celoti ali delno;
  • je ob vložitvi tožbe živel ali delal toženec ali kateri koli od tožencev;
  • je ozemlje suverene cone, če so vse stranke v zadevi ciprski državljani in je podlaga za tožbo v celoti ali delno nastala na ozemlju suverene cone ali če toženec (ali kateri koli od tožencev) živi ali dela na ozemlju te cone;
  • je ozemlje suverene cone, če je podlaga za tožbo v celoti ali delno nastala na ozemlju suverene cone zaradi uporabe motornega vozila s strani osebe, ki je bila ali bi morala biti zavarovana na podlagi člena 3 zakona o zavarovanju avtomobilske odgovornosti;
  • je ozemlje suverene cone, če je podlaga za tožbo v celoti ali delno nastala na ozemlju suverene cone zaradi nezgode ali poklicne bolezni delavca, do katere je prišlo med njegovo zaposlitvijo in ki vključuje odgovornost delodajalca, za katero je bil ali bi moral biti zavarovan na podlagi člena 4 zakona o zavarovanju avtomobilske odgovornosti;
  • je nepremičnina, ki je predmet tožbe glede razdelitve ali prodaje nepremičnine ali katere koli druge zadeve v zvezi s to nepremičnino.

V primeru delovnega spora, ki vključuje zahtevek za odškodnino, enako znesku plač do dveh let, boste morali zadevo predložiti delovnemu sodišču v okrožju, kjer je spor nastal, ali, če tega ni, v okrožju, kjer ima tožnik običajno ali stalno prebivališče. V nasprotnem primeru se boste morali obrniti na pristojno okrožno sodišče.

Za spor v zvezi z najemom nepremičnine bo pristojno sodišče za nadzor nad najemninami v okrožju, kjer je nepremičnina.

V primeru družinskega spora (npr. razveza zakonske zveze, premoženjskopravni spori itd.) se boste morali obrniti na družinsko sodišče, tj. družinsko sodišče v okrožju, kjer ena od strank v zadevi živi ali dela, ali v primeru spora glede mladoletnega otroka na družinsko sodišče v okrožju, kjer živi mladoletni otrok ali toženec.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Glej odgovor na vprašanje 4 zgoraj.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Tožbo lahko vložite sami. Zakon ne zahteva, da mora osebo zastopati odvetnik ali drug posrednik (razen v primeru mladoletnih ali poslovno nesposobnih oseb, kot je opredeljeno v zadevni zakonodaji).

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Sodne listine, potrebne za začetek postopka (obvestilo o vložitvi tožbe, tožba itd.), je treba vložiti v sodnem tajništvu pristojnega sodišča.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Tožba mora biti vedno pisna in sestavljena v grškem jeziku. Tožbe (ali druge vloge v postopku), vložene po elektronski pošti ali telefaksu, ne bodo sprejete.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Obvestilo o vložitvi tožbe mora biti sestavljeno v skladu z obrazcem 1 iz pravil o civilnem postopku v primeru splošnega potrjenega obvestila o vložitvi tožbe ali v skladu z obrazcem 2 v primeru posebnega potrjenega obvestila o vložitvi tožbe.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Da, plačati boste morali sodno takso. Takso je treba plačati po vpisu dokumenta v register, za katerega je treba plačati takso.

Morebitno vnaprejšnje plačilo odvetniku je odvisno od vašega dogovora z njim.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Da, v postopku pred družinskim sodiščem ali v postopku, ki se nanaša na čezmejne spore, prosilce za azil, begunce ali državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v državi, če je prošnja za pravno pomoč odobrena.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Od vpisa tožbe v register. V primeru neveljavnega ali prepoznega vpisa v register ali kakršne koli druge težave v zvezi z vpisom tožbe v register boste od pristojnega sodnega tajništva prejeli povratne informacije.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Informacije o poteku postopka in nastopu pred sodiščem bodo na voljo pozneje.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 12/11/2015

Kako postopati? - Latvija

Izvirna jezikovna različica te strani latvijščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

V Latviji se lahko oseba obrne na sodišče ali na arbitražno sodišče, če sta se stranki dogovorili in sklenili arbitražni sporazum (razen v nekaterih sporih, pri katerih arbitraža ni mogoča).

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Roki za vložitev tožb pri sodišču se razlikujejo glede na posamezno zadevo. Vprašanja v zvezi z roki lahko pojasni odvetnik ali javna informacijska agencija.

V civilnem zakoniku so določeni različni roki. Odvisni so lahko od predmeta in okoliščin zadeve, določiti pa jih je treba za vsako zadevo posebej ob upoštevanju naslednjega.

Družinsko pravo

Tožbe, ki izhajajo iz zaroke, je treba vložiti v enem letu od preklica zaroke ali dneva, ko ena od strank odstopi od zaroke, ali če je zaročenka noseča, od dneva rojstva otroka, če je bila takrat zaroka že preklicana ali je ena od strank odstopila od nje.

Tožbe, ki izhajajo iz premoženjskih razmerij med zakoncema, je treba vložiti v enem letu od transakcije, ki jo je sklenil drugi zakonec.

Mož otrokove matere lahko izpodbija domnevo očetovstva v dveh letih od dneva, ko odkrije, da otrok ni njegov. Otrokova mati ima enako pravico do izpodbijanja domneve očetovstva. Otrok lahko domnevo očetovstva izpodbija v dveh letih od dopolnitve polnoletnosti.

Tožbe, ki izhajajo iz priznanja očetovstva, je treba vložiti v dveh letih od seznanitve stranke z okoliščinami, ki izključujejo očetovstvo, ali od otrokove dopolnitve polnoletnosti, če tožbo vloži otrok.

Tožbe, ki izhajajo iz razmerij med skrbnikom in mladoletnim otrokom, je treba vložiti v enem letu od otrokove dopolnitve polnoletnosti ali nastanka drugih okoliščin, določenih z zakonom.

Premoženjsko pravo

Tožbe zaradi motenja ali odvzema posesti je treba vložiti v enem letu od trenutka, ko se stranka seznani z motenjem ali odvzemom.

Tožbe zoper osebo, ki ima v posesti premoženje in ki ga lahko pridobi s priposestvovanjem, je treba vložiti v desetih letih od trenutka, ko se druga stranka seznani s posestjo.

Tožbe, ki jih vloži novi lastnik in izhajajo iz povečanj zaradi naravnih procesov, je treba vložiti v dveh letih.

Obligacijsko pravo

Pravice na podlagi obligacijskega prava zastarajo, če jih upravičena oseba ustrezno ne uresniči v roku, določenem z zakonom.

Tožbe, ki izhajajo iz pravic na podlagi obligacijskega prava in za katere z zakonom ni določen krajši rok, je treba vložiti v desetih letih; vse take pravice, za katere z zakonom ni določen krajši rok, zastarajo, če jih upravičena oseba ne uresniči v desetih letih, razen nekaterih pravic, ki ne morejo zastarati.

Pravica zahtevati razveljavitev pogodbe o nakupu zaradi prevelike izgube zastara, če tožba ni vložena v enem letu od sklenitve pogodbe.

Tožbe v zvezi z izgubami, ki nastanejo zaradi izlivanja, odvrženja ali padanja, je treba vložiti v enem letu.

Poslovne zadeve

Tožbe, ki izhajajo iz trgovinskega posla, je treba vložiti v treh letih, razen če je z zakonom določen drug zastaralni rok.

Tožbe, ki izhajajo iz pogodbe o trgovskem zastopanju, je treba vložiti v štirih letih od konca koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala.

Tožbe zoper samostojnega podjetnika, ki izhajajo iz njegovega poslovnega ravnanja, je treba vložiti v treh letih od njegovega izbrisa iz poslovnega registra, razen če za terjatev velja krajši zastaralni rok.

Tožbe, ki izhajajo iz prepovedi, naložene družbeniku partnerstva, zaradi katere ta družbenik ne sme brez soglasja preostalih družbenikov sklepati poslov na istem področju poslovanja kot partnerstvo ali biti družbenik s polno odgovornostjo v drugem partnerstvu, dejavnem na istem področju poslovanja, je treba vložiti v treh mesecih od dneva, ko se drugi družbeniki seznanijo s kršitvijo prepovedi konkurence, vendar ne več kot pet let od trenutka, ko je bila kršitev storjena.

Tožbe zoper družbenika partnerstva, ki izhajajo iz obveznosti partnerstva, je treba vložiti v treh letih od dneva, ko je prenehanje partnerstva vpisano v register, razen če za terjatev zoper partnerstvo velja krajši zastaralni rok.

Tožbe zoper ustanovitelje družbe v zvezi z obveznostmi, ki jih je družba prevzela pred svojo ustanovitvijo, je treba vložiti v treh letih od dneva vpisa družbe v poslovni register.

Tožbe zoper ustanovitelje v zvezi s posebnimi izgubami, nastalimi družbi in tretjim osebam med ustanovitvijo družbe, je treba vložiti v petih letih od dneva vpisa družbe v poslovni register. Ta rok velja tudi za osebe, ki so omogočile nastanek takih izgub.

Tožbe, ki izhajajo iz pravic upnika zoper družbo, ki zadoščenja za svojo terjatev ne more dobiti od družbe in se obrne na zakonsko odgovorne osebe (ustanovitelje, tretje osebe itd.), je treba vložiti v petih letih od nastanka navedene terjatve.

Tožbe, ki izhajajo iz kršitve prepovedi konkurence, naložene članom upravnega odbora družbe, je treba vložiti v petih letih od dneva kršitve.

Tožbe, ki izhajajo iz izgub, povzročenih med reorganizacijo družbe družbi, njenim članom ali njenim upnikom, je treba vložiti v petih letih od dneva začetka veljavnosti reorganizacije.

Tožbe zoper špediterja je treba vložiti v treh letih.

Tožbe zoper špediterja v zvezi s tovorom, razen če je špediter ravnal v slabi veri ali dopustil hudo malomarnost, in tožbe zoper imetnika skladišča, razen če je imetnik skladišča ravnal v slabi veri ali dopustil hudo malomarnost, je treba vložiti v enem letu.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Glej informativni list „Pristojnost sodišč“.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Glej informativni list „Pristojnost sodišč – Latvija“.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Glej informativni list „Pristojnost sodišč – Latvija“.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Tožbo lahko vloži tožnik sam ali pooblaščena oseba. Pooblastilo se lahko priloži tožbi. Zastopanje po odvetniku ali drugem pravnem svetovalcu ni obvezno.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Tožbo je treba vložiti pri pristojnem sodišču prve stopnje.

Tožbo mora v sodnem tajništvu (kanceleja) sodišča vložiti tožnik ali pooblaščena oseba. Tožbe se lahko pošljejo tudi po pošti, naslovljene pa morajo biti na ustrezno sodišče.

Tožbe med uradnimi urami sprejema uslužbenec, ki ga imenuje predsednik sodišča – običajno je to pomočnik predsednika sodišča ali uslužbenec v tajništvu.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

V skladu z zakonom o civilnem postopku morajo stranke vse listine v tujem jeziku predložiti s prevodom v uradni jezik, tj. latvijski, ki mora biti overjen v skladu z določenimi postopki. Prevoda ni treba priložiti osebi, ki je oproščena plačila sodnih stroškov.

Sodišče lahko dopusti, da se nekatera procesna dejanja opravijo v drugem jeziku, če to zahteva stranka in se vse stranke strinjajo s tem. Zapisnik obravnave in odločbe sodišča se sestavijo v latvijskem jeziku.

Tožba se vloži z vložitvijo pisne vloge pri sodišču. Vlogo lahko vloži tožnik osebno ali oseba, ki jo pooblasti tožnik, lahko se pošlje po pošti, vendar ne po telefaksu ali elektronski pošti.

Dodati je treba, da se lahko listine, podpisane z varnim elektronskim podpisom, uporabijo za vložitev vseh vlog, razen če je z zakonom določen poseben postopek za začetek postopka. Elektronski dokumenti niso dopustni za nekatere vrste pogodb v zvezi z nepremičninami, družinskim in dednim pravom ter nekatere vrste garancijskih pogodb.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Tožba mora biti v pisni obliki. Za večino zahtevkov ni predpisanega obrazca. Posebni obrazci obstajajo za spore majhne vrednosti (maza apmēra prasības, poglavje 30.3 zakona o civilnem postopku), izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča (saistību piespiedu izpildīšana brīdinājuma kārtībā, poglavje 50.1 zakona o civilnem postopku) in predloge za začasno zaščito pred nasiljem (pagaidu aizsardzība pret vardarbību, poglavje 30.5 zakona o civilnem postopku).

Kadar ni predpisanega obrazca, so minimalne informacije in podatki, ki jih je treba navesti v tožbi, določeni v zakonu o civilnem postopku. V skladu z zakonom o civilnem postopku mora tožba vsebovati naslednje:

•   ime sodišča, pri katerem je vložena;

•   ime, priimek in osebno identifikacijsko številko tožnika ter kraj, v katerem ima prijavljeno stalno prebivališče (če nima prijavljenega stalnega prebivališča, kraj, v katerem ima dejansko prebivališče); v primeru pravne osebe ime, številko vpisa v register in sedež; tožnik lahko za korespondenco s sodiščem navede tudi drug naslov;

•   ime, priimek, osebno identifikacijsko številko toženca ali zainteresirane strani, kraj, v katerem ima prijavljeno stalno prebivališče, in kateri koli prijavljeni dodatni naslov, če tega ni, pa kraj, v katerem ima dejansko prebivališče; v primeru pravne osebe ime, številko vpisa v register in sedež; toženčevo osebno identifikacijsko številko ali številko vpisa v register je treba navesti, če je znana;

•   ime, priimek, osebno identifikacijsko številko in naslov za korespondenco s sodiščem zastopnika tožnika, če tožbo vloži zastopnik, v primeru pravne osebe pa ime, številko vpisa v register in sedež;

•   v zahtevku za izterjavo denarja ime kreditne institucije in številko računa, na katerega se lahko nakaže morebitno plačilo;

•   predmet zahtevka;

•   znesek terjatve, če jo je mogoče ovrednotiti v denarju, skupaj z načinom izračuna zneska za izterjavo ali spornega zneska;

•   dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, in dokaze v podporo takim dejstvom;

•   pravno podlago zahtevka;

•   terjatve tožnika;

•   seznam listin, priloženih tožbi;

•   datum tožbe in kakršne koli druge informacije, ki bi lahko bile pomembne.

Z zakonom o civilnem postopku se zahtevajo dodatne informacije za določene vrste tožb (npr. za razvezo zakonske zveze) in posebne vrste postopkov (npr. potrditev ali razveljavitev posvojitve, zavarovanje dediščine in skrbništvo).

Tožbo mora podpisati tožnik ali njegov zastopnik ali tožnik skupaj z zastopnikom, če tako zahteva sodišče, razen če je z zakonom določeno drugače. Če tožnika zastopa zastopnik, je treba tožbi priložiti pooblastilo za zastopanje (pilnvara) ali drugo listino, ki potrjuje pravico zastopnika do vložitve tožbe.

Tožbo je treba pri sodišču vložiti v toliko izvodih, kolikor je tožencev in zainteresiranih tretjih oseb.

Tožbi morajo biti priložene tudi listine, ki potrjujejo:

  • plačilo državnih taks (valsts nodevas) in drugih sodnih stroškov v skladu s postopki, določenimi z zakonom, in v ustreznih zneskih;
  • da so bili izvedeni postopki za predhodno izvensodno preiskavo zadeve, če se taka preiskava zahteva z zakonom;
  • dejstva, na katerih temelji zahtevek.

Na portalu latvijskih sodišč www.tiesas.lv so v rubriki E‑Pakalpojumi („e-storitve“), E‑veidlapas („e-predloge“), na voljo različne predloge za procesne listine. Predloge se lahko prenesejo in izpolnijo ter predložijo v tiskani obliki.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Sodne stroške je treba plačati pred vložitvijo tožbe (državna taksa (valsts nodeva), sodna taksa (kancelejas nodeva) in stroški v zvezi z obravnavo zadeve (ar lietas izskatīšanu saistītie izdevumi)); to je mogoče storiti na banki. Če sodišče razsodi v prid stranke, neuspeli stranki naloži plačilo vseh sodnih stroškov, ki jih je imela stranka, ki je uspela v sporu. Če je zahtevku delno ugodeno, se sodni stroški sorazmerno razdelijo. Če tožnik odstopi od tožbe ali zadeva ostane nerešena, mora tožnik tožencu povrniti sodne stroške (razen v primerih, določenih z zakonom, v katerih je zahtevek povezan z izdajo potrdila, določenega v Uredbi (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta). V takem primeru toženec ne povrne sodnih stroškov, ki jih je plačal tožnik, če pa tožnik odstopi od tožbe, ker je toženec prostovoljno poravnal terjatev po vložitvi tožbe, lahko sodišče na tožnikovo zahtevo tožencu odredi, naj plača sodne stroške tožnika.

Prav tako so stroški vodenja zadeve (odvetniške nagrade, stroški udeležbe na obravnavah in stroški, povezani z zbiranjem dokazov) naloženi tožencu v korist tožnika, če je zahtevku tožnika ugodeno v celoti ali delno ali če tožnik odstopi od tožbe, ker je toženec prostovoljno poravnal terjatev po vložitvi tožbe. Če je tožba zavrnjena, sodišče odredi tožniku, naj tožencu povrne sodne stroške, povezane z njegovo obrambo.

O nagradah za odvetnika ali pravnega svetovalca se dogovorita stranka in odvetnik ali pravni svetovalec.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Glej informativni list „Pravna pomoč“.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Listine, ki jih sodišče prejme po pošti ali jih stranke vložijo osebno med uradnimi urami, se na dan prejema vpišejo v register prejete korespondence. Tožba se šteje za vloženo na dan, ko je prejeta. Rok za vsa procesna dejanja pri sodišču se izteče, ko sodišče konča delo. Če tožba, pritožba ali druga poštna pošiljka v sprejemno pisarno prispe do 24.00 zadnjega dne dopustnega roka, se šteje, da je bila vložena v roku.

Če tožba ni sestavljena pravilno ali če niso predložene vse potrebne listine, sodnik sprejme obrazloženo odločbo, da o tožbi ne bo odločal. Določi se rok za odpravo pomanjkljivosti in se skupaj z izvodom navedene odločbe pošlje tožniku. Ta rok ne sme biti krajši od 20 dni od datuma, ko je bila odločba poslana. Če tožnik odpravi pomanjkljivosti v določenem roku, se šteje, da je bila tožba vložena na datum, ko jo je sodišče prvič prejelo. Če ne odpravi pomanjkljivosti v določenem roku, se šteje, da tožba ni bila vložena, in se vrne tožniku. Dejstvo, da je bila tožba vrnjena, tožniku ne preprečuje, da bi jo znova vložil pri sodišču.

Posebno potrdilo, da je tožba pravilno vložena: če je tožba sestavljena pravilno in so ji priložene vse potrebne listine, sodnik v sedmih dneh od prejetja tožbe sprejme odločbo o sprejetju tožbe in začetku postopka.

Ob začetku postopka se tožba in kopije listin, priloženih tožbi, pošljejo tožencu z navedbo roka, v katerem mora predložiti pisne pripombe. Ko sodnik prejme pripombe, kopijo pripomb pošlje tožniku in zainteresiranim tretjim osebam. Sodnik lahko tožnika pozove, naj predloži pripombe na pripombe. Po prejetju pripomb ali izteku roka za predložitev pripomb določi datum za sodno obravnavo. Sodni tajnik pošlje strankam poziv na sodno obravnavo. Če se o zadevi odloča s pisnim postopkom, se datum za obravnavo ne določi in se strankam ne pošlje poziv na obravnavo.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Stranke v zadevi prejmejo poziv na sodišče, v katerem so obveščene o času in kraju sodne obravnave ali drugega procesnega dejanja. Poziv na sodišče se pošlje na naslov, kjer ima oseba prijavljeno stalno prebivališče, vendar lahko oseba navede tudi drug naslov za korespondenco s sodiščem.

Če toženec nima prijavljenega stalnega prebivališča v Latviji in tožniku iz objektivnih razlogov ni uspelo ugotoviti toženčevega kraja prebivališča zunaj Latvije, lahko sodišče na utemeljen predlog tožnika uporabi postopke za izsleditev toženčevega naslova, ki so določeni v mednarodnih sporazumih, ki zavezujejo Latvijo, ali v zakonodaji Evropske unije.

Če toženčevega naslova ni mogoče izslediti s postopki, ki so določeni v mednarodnih sporazumih, ki zavezujejo Latvijo, ali v zakonodaji Evropske unije, ali če se izkaže, da listin tožencu ni mogoče poslati na naslov, ki ga je ugotovil tožnik, ali če se izkaže, da listin tožencu ni mogoče poslati v skladu s postopki, določenimi v zakonodaji Evropske unije, ali postopki, določenimi v mednarodnih sporazumih, ki zavezujejo Latvijo, ali postopki, določenimi v zakonu o civilnem postopku za mednarodno sodelovanje v civilnih postopkih, se toženec, ki nima prijavljenega stalnega prebivališča v Latviji, na sodišče pozove z obvestilom, objavljenim v uradnem listu Latvijas Vēstnesis.

Na portalu latvijskih sodišč Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.tiesas.lv/ je mogoče v rubrikah E-Pakalpojumi („e-storitve“) in Tiesvedības gaita („potek pravnih postopkov“) na podlagi številke zadeve ali poziva dobiti informacije o poteku pravnega postopka.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 07/02/2019

Kako postopati? - Litva


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Zakoni Republike Litve določajo več možnosti za alternativno reševanje sporov. Leta 2012 je v Litvi začel veljati prenovljeni zakon o trgovinski arbitraži (Komercinio arbitražo įstatymas). Uporablja se za arbitražne postopke na ozemlju Republike Litve, in sicer ne glede na državljanstvo ali narodnost strank v sporu ter ne glede na to, ali gre za fizične ali pravne osebe, ali je arbitražni postopek organiziral stalni arbitražni organ ali pa poteka ad hoc. Arbitraža je enakovredna alternativa državnim sodiščem. Omogoča hitro in ugodno rešitev večine poslovnih sporov, tako da se namesto sodnikom predložijo neodvisnim, verodostojnim in uglednim posameznikom, sprejemljivim za obe stranki. Stranke v arbitražnem postopku se lahko svobodneje dogovorijo o pravilih, ki urejajo arbitražni postopek. Arbitražno sodišče lahko zaseda v katerem koli kraju, ki je prikladen za stranke v sporu, ter svobodno izbere jezik postopka, obliko odločitve itd. Elektronski arbitražni sporazumi so priznani kot zapisani sporazumi.

Leta 2008 je bil sprejet zakon o spravni mediaciji v civilnih postopkih (Civilinių ginčų taikinamojo tarpininkavimo įstatymas). Spravna mediacija v civilnih postopkih (ki se imenuje tudi mediacija) je postopek sporazumnega reševanja sporov, v katerega je vključena nepristranska tretja oseba kot spravni posrednik (mediator). Zakon določa, da se lahko mediacija uporablja za reševanje civilnih sporov (na primer sporov v zvezi z družinskimi in drugimi zadevami), ki jih lahko obravnava sodišče v civilnem postopku. Stranke lahko to možnost uporabijo za rešitev spora pred njegovo predložitvijo sodišču (izvensodna mediacija) in po začetku sodnega postopka (sodna mediacija). Opozoriti je treba, da se z začetkom mediacije prekine zastaralni rok za vložitev tožbe. Tudi če stranke spora ne rešijo sporazumno, tako še vedno ohranijo pravico do vložitve pravnega sredstva pri sodišču. Sodna mediacija je brezplačna. Poleg tega ob odločitvi za reševanje spora v civilni zadevi s sodno mediacijo v primerjavi s pravnim postopkom prihranite veliko časa in truda pa tudi denarja, saj se v primeru sporazumnega dogovora, sprejetega v postopku mediacije, povrne 75 % plačane sodne takse. Pri reševanju spora s sodno mediacijo je zagotovljena zaupnost. Vsaka stranka lahko brez navedbe razlogov odstopi od sodne mediacije.

Za izvensodno reševanje sporov, ki izhajajo iz potrošniških pogodb, se uporablja zakon o varstvu potrošnikov (Vartotojų teisių apsaugos įstatymas), ki je začel veljati leta 2007, določa pa alternativo sodnemu postopku, vključno z njenimi postopkovnimi pravili in institucionalno ureditvijo. Organi, ki v Litvi sodelujejo pri alternativnem reševanju sporov, so državna služba za varstvo potrošnikov (Valstybinė vartotojų teisių apsaugos tarnyba), regulativni organ za komunikacije (Ryšių reguliavimo tarnyba) in drugi organi, ki se ukvarjajo z reševanjem sporov v posameznih panogah (regulativni organ za komunikacije obravnava spore na področju elektronskih komunikacij ter poštnih in kurirskih storitev, banka Litve (Lietuvos bankas) obravnava potrošniške spore s ponudniki finančnih storitev itd.). Potrošniki lahko med alternativnim reševanjem sporov uporabljajo pravno pomoč, vendar se njeni stroški ne povrnejo. Država zagotovi primarno in sekundarno pravno pomoč tistim potrošnikom, ki izpolnjujejo v zakonodaji določena merila. Vloga, predložena organu za alternativno reševanje sporov, običajno nima odložilnega učinka na zastaralni rok. Glede na razmeroma dolge roke za rešitev potrošniških sporov in nekatere kratke zastaralne roke za vložitev tožbe tako obstaja resno tveganje za prekoračitev zastaralnega roka.

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Splošni zastaralni rok je deset let.

Za nekatere vrste tožb so v litovski zakonodaji določeni krajši zastaralni roki.

Krajši enomesečni zastaralni rok velja za tožbe zaradi rezultatov postopkov za oddajo javnega naročila.

Krajši trimesečni zastaralni rok velja za tožbe za razglasitev ničnosti sklepov organov pravne osebe.

Krajši šestmesečni zastaralni rok velja za:

  1. tožbe v zvezi z izvršbo zaradi neizpolnitve obveznosti (denarna kazen, zamudne obresti);
  2. tožbe v zvezi z napakami na prodanem blagu.

Krajši šestmesečni zastaralni rok velja za tožbe, ki izhajajo iz razmerij med prevoznimi podjetji in njihovimi strankami v zvezi s pošiljkami, odpremljenimi iz Litve, medtem ko za pošiljke, odpremljene v tujini, velja enoletni zastaralni rok.

Krajši enoletni zastaralni rok velja za zavarovalne zahtevke.

Krajši triletni zastaralni rok velja za odškodninske tožbe , vključno z odškodninskimi tožbami zaradi neustrezne kakovosti proizvodov.

Krajši petletni zastaralni rok velja za terjatve za obresti in druga redna plačila.

Za tožbe v zvezi s pomanjkljivo opravljenim delom veljajo krajši zastaralni roki.

Za tožbe, povezane s prevozom tovora, potnikov in prtljage, veljajo zastaralni roki, določeni v zakonikih (zakonih), ki veljajo za posamezne vrste prevoza.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Za spor, povezan s pogodbenimi obveznostmi, se uporablja pravo, ki ga sporazumno izberejo zadevne stranke; če stranke izberejo pravo Republike Litve, lahko svoje zakonite interese branijo pred litovskimi sodišči. Tak dogovor strank se lahko zapiše v pogodbi ali določi v skladu z dejanskimi okoliščinami zadeve. Stranke se lahko dogovorijo, da se bo za celotno pogodbo ali nekatere njene dele uporabljalo pravo neke države. Kadar se odločijo, da bi se moralo za pogodbo uporabljati pravo tuje države, se to ne more uporabiti kot razlog za odstopanje od obveznih pravil, ki se uporabljajo v Republiki Litvi ali kateri koli drugi državi ter jih z dogovorom med strankami ni mogoče spremeniti ali od njih odstopiti.

Če stranke ne izberejo prava, ki se uporablja za pogodbo, se uporablja pravo države, s katero so pogodbene obveznosti najtesneje povezane. Domneva se, da je pogodbena obveznost najtesneje povezana z državo, na ozemlju katere:

  1. ima stranka, ki jo zavezuje obveznost, ki je za pogodbo najbolj značilna, stalno prebivališče ali osrednjo upravo. Če je obveznost tesneje povezana s pravom države, v kateri se izvaja dejavnost stranke, za katero velja obveznost, se uporablja pravo tiste države;
  2. je nepremično premoženje, če je predmet pogodbe pravica do nepremičnega premoženja ali pravica do njegove uporabe;
  3. je bila glavna poslovna enota ob sklenitvi pogodbe o prevozu, če je država glavne poslovne enote prevoznika ista kot država, v kateri je bil tovor natovorjen, ali na ozemlju katere je registrirani sedež pošiljatelja ali z ozemlja katere je bil tovor odpremljen.

Za arbitražne sporazume se uporablja isto pravo kot za glavno pogodbo. Če glavna pogodba ni veljavna, se uporablja pravo kraja, v katerem je bil sklenjen arbitražni sporazum; če tega ni mogoče opredeliti, se uporablja pravo države arbitraže.

Za pravice in obveznosti strank, ki izhajajo iz škode, se po izbiri prizadete stranke uporablja bodisi pravo države, v kateri je bilo zadevno dejanje storjeno ali v kateri obstajajo katere koli druge okoliščine, zaradi katerih je nastala škoda, bodisi pravo države, v kateri je škoda nastala.

Pravna ureditev, ki se uporablja za skupno premoženje zakoncev, se določi s pravom države, v kateri imata zakonca stalno prebivališče. Če ga imata v različnih državah, se uporablja pravo države, katere državljana sta oba zakonca. Če sta zakonca državljana različnih držav in nikoli nista imela skupnega stalnega prebivališča, se uporablja pravo države, v kateri je bila sklenjena zakonska zveza. Pravna ureditev, ki se uporablja za skupno premoženje zakoncev, opredeljeno s pogodbo, je pravo države, ki sta ga zakonca izbrala v pogodbi. V tem primeru lahko izbereta pravo države, v kateri imata ali bosta imela stalno prebivališče, pravo države, v kateri je bila sklenjena zakonska zveza, ali pravo države, državljan katere je eden od zakoncev. Sporazum zakoncev glede prava, ki se uporablja za premoženje, velja, če je skladen z zahtevami prava izbrane države ali prava države, v kateri je bil sporazum sklenjen.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Pravila o pristojnosti so določena v členih 29 in 30 zakonika o civilnem postopku (Civilinio proceso kodeksas). Tožba se lahko vloži pri sodišču v kraju stalnega prebivališča toženca. Tožbo zoper pravno osebo je treba vložiti glede na kraj registriranega sedeža pravne osebe, kot je naveden v registru pravnih oseb. Če je toženec država ali občina, je treba tožbo vložiti glede na kraj registriranega sedeža organa, ki zastopa državo ali občino.

Tožba zoper toženca, katerega stalno prebivališče ni znano, se lahko vloži glede na kraj njegovega premoženja ali kraj njegovega zadnjega znanega stalnega prebivališča. Tožba zoper toženca, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Litvi, se lahko vloži glede na kraj njegovega premoženja ali kraj njegovega zadnjega znanega stalnega prebivališča v Republiki Litvi. Tožba v zvezi z dejavnostmi podružnice pravne osebe se lahko vloži tudi glede na registrirani sedež podružnice.

Tožba za dodelitev preživnine in tožba na ugotovitev očetovstva se lahko vložita tudi glede na tožnikov kraj stalnega prebivališča. Odškodninska tožba zaradi škode, povzročene zdravju osebe, vključno s smrtjo, se lahko vloži glede na tožnikov kraj stalnega prebivališča ali kraj, v katerem je bila škoda povzročena. Odškodninska tožba zaradi škode, povzročene na premoženju osebe, se lahko vloži glede na tožnikov kraj stalnega prebivališča (registrirani sedež) ali kraj, v katerem je bila škoda povzročena.

Tožba v zvezi s sporazumom/pogodbo, v kateri je opredeljen kraj izvedbe, se lahko vloži tudi glede na kraj izvedbe, naveden v sporazumu/pogodbi.

Tožba v zvezi z delovanjem osebe v funkciji skrbnika ali upravitelja premoženja se lahko vloži tudi glede na kraj stalnega prebivališča (registrirani sedež) skrbnika ali upravitelja premoženja.

Tožba v zvezi s potrošniškimi pogodbami se lahko vloži tudi glede na kraj stalnega prebivališča potrošnika.

Tožnik ima pravico izbirati med več sodišči, pristojnimi za zadevo.

Tožbe v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremičnem premoženju, uporabo nepremičnega premoženja, razen zahtevkov za prodajo skupnega premoženja zakoncev v zadevah za razvezo zakonske zveze, in preklicem rubeža nepremičnega premoženja spadajo v pristojnost sodišča v kraju, kjer je nepremično premoženje ali njegov glavni del.

Terjatve upnikov v zapuščinskem postopku, vložene, preden so dediči sprejeli dediščino, spadajo v pristojnost sodišča v kraju dediščine ali njenega glavnega dela.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Vse civilne zadeve obravnavajo okrožna sodišča kot sodišča prve stopnje, razen zadev, ki jih obravnavajo regionalna sodišča ali regionalno sodišče v Vilni.

Regionalna sodišča kot sodišča prve stopnje obravnavajo naslednje civilne zadeve:

  1. od 4. aprila 2013 zadeve, v katerih zahtevek presega 150 000 LTL, razen zadev v zvezi z družinskimi in delovnimi razmerji ter zadev v zvezi z odškodnino za nepremoženjsko škodo;
  2. zadeve v zvezi s pravnimi nepremoženjskimi avtorskimi razmerji;
  3. zadeve v zvezi s pravnimi razmerji v civilnih javnih razpisih;
  4. zadeve v zvezi s stečajem ali prestrukturiranjem, razen zadev v zvezi s stečajem fizičnih oseb;
  5. zadeve, v katerih je ena od strank tuja država;
  6. zadeve, ki temeljijo na zahtevkih v zvezi s prisilno prodajo delnic (deležev, pravic);
  7. zadeve, ki temeljijo na zahtevkih v zvezi s preiskavo dejavnosti pravne osebe;
  8. zadeve v zvezi z nadomestilom za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi kršitve določenih pravic pacientov;
  9. druge civilne zadeve, ki jih morajo v skladu s posebnimi zakoni kot sodišča prve stopnje obravnavati regionalna sodišča.

Naslednje zadeve kot sodišče prve stopnje obravnava izključno regionalno sodišče v Vilni:

  1. zadeve v zvezi s spori, kot so navedeni v Povezava se odpre v novem oknuzakonu o patentih (Lietuvos Respublikos patentų įstatymas);
  2. zadeve v zvezi s spori, kot so navedeni v zakonu o blagovnih znamkah (Lietuvos Respublikos prekių ženklų įstatymas);
  3. zadeve v zvezi s posvojitvijo litovskega državljana, ki prebiva v Republiki Litvi, za katero zaprosijo državljani drugih držav;
  4. druge civilne zadeve, ki v skladu s posebnimi zakoni spadajo v izključno pristojnost regionalnega sodišča v Vilni kot sodišča prve stopnje.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Osebe lahko tožbo vložijo same ali po zastopnikih. Če oseba sodeluje na obravnavi, zaradi tega ne izgubi pravice do zastopnika v postopku. Udeležba zastopnika na sodni obravnavi v imenu osebe, ki jo zastopa, se šteje za ustrezno, razen če se zdi sodišču nujno, da se obravnave udeleži zastopana oseba.

Odvetnik je nujen v postopkih v zadevah, opredeljenih v zakoniku o civilnem postopku in Povezava se odpre v novem oknucivilnem zakoniku (Civilinis kodeksas). Če na primer sodišče obravnava zadevo, v katero je vključena oseba, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, mora zadevno osebo zastopati odvetnik.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Osebe, ki želijo sodišču predložiti dokumente ali jih pridobiti od njega, se morajo obrniti na sodno tajništvo, to pa pojasni postopek predložitve, pridobitve ali vračila dokumentov. Povezava se odpre v novem oknuKontaktne točke sodišč

Odkar je 1. julija 2013 začel delovati portal za elektronske storitve e.teismas.lt, je mogoče Povezava se odpre v novem oknuprek spleta vložiti dokumentacijo o zadevi, spremljati napredovanje postopka, plačati sodno takso in dobiti druge storitve.

Za zagotovitev doslednosti pri obravnavi zadev je v resoluciji določeno, da je treba od 1. januarja 2014 elektronsko obravnavati tudi zadeve, ki so jih elektronsko obravnavala sodišča nižje stopnje in so bile prenesene na prizivno sodišče in kasacijsko sodišče.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Osebe, ki sodelujejo v zadevi, morajo predložiti izvirnike procesnih pisanj. Poleg tega mora sodišče prejeti zadostno število izvodov natisnjenih procesnih pisanj: po en izvod za vsako nasprotno stranko (v zadevah, v katerih je več tožencev ali tožnikov, po en izvod za vsakega od njih, če pa je bil za prejemanje procesnih pisanj, povezanih z zadevo, imenovan zastopnik ali pooblaščenec, samo en izvod za zadevnega zastopnika ali pooblaščenca) in tretje stranke, razen kadar je procesno pisanje vloženo z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi. Če procesna pisanja vsebujejo priloge, je treba priložiti toliko izvodov teh prilog, kolikor je izvodov procesnih pisanj, razen če se vložijo z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi ali če je sodišče odobrilo, da prilog strankam ni treba predložiti, ker jih je veliko.

Vsa procesna pisanja in priloge k njim morajo biti sodišču predloženi v državnem jeziku. Kadar stranke v postopku, ki jim je treba vročiti procesna pisanja, ne govorijo državnega jezika, mora sodišče prejeti prevode takih pisanj v jezik, ki ga razumejo. Kadar morajo biti predložena pisanja prevedena v tuji jezik, morajo stranke zagotoviti ustrezno overjene prevode.

Tožbo je mogoče elektronsko vložiti prek portala litovskih sodišč za elektronske storitve Povezava se odpre v novem oknuhttps://e.teismas.lt/en/public/home/, do katerega je mogoče dostopati prek spletišča nacionalne sodne uprave (Teismų administracija): Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.teismai.lt/en/.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Elektronski obrazec tožbe je mogoče izpolniti na portalu litovskih sodišč za elektronske storitve Povezava se odpre v novem oknuhttps://e.teismas.lt/en/public/home/.

Vsaka tožba, vložena pri sodišču, mora izpolnjevati splošne zahteve, ki veljajo glede vsebine procesnih pisanj (člen 111 zakonika o civilnem postopku). Procesna pisanja morajo biti pri sodišču vložena pisno. Na vsakem procesnem pisanju stranke v postopku morajo biti navedeni:

  1. ime sodišča, pri katerem se vlaga procesno pisanje;
  2. procesni položaj, imena, priimki, osebne identifikacijske številke (če so znane) in kraji stalnega prebivališča strank v postopku; drugi naslovi drugih strank v postopku za vročanje procesnih pisanj, ki jih vložnik pozna; kadar so stranke v postopku ali ena od njih pravna oseba, polno ime, registrirani sedež in vsi morebitni drugi naslovi drugih strank v postopku za vročanje procesnih pisanj, ki jih vložnik pozna, oznake, številke tekočih računov (če so znane) in podrobnosti o kreditnih institucijah (če so znane);
  3. metoda, ki se uporabi za vročanje procesnih pisanj stranki, in poštni naslov za pošiljanje, če to ni naslov stalnega prebivališča ali sedeža;
  4. narava in predmet procesnega pisanja;
  5. okoliščine, ki utemeljujejo predmet procesnega pisanja, in vsi dokazi, ki potrjujejo zadevne okoliščine;
  6. vloženemu procesnemu pisanju je treba priložiti morebitne priloge;
  7. podpis osebe, ki vlaga procesno pisanje, in datum, ko je bilo to sestavljeno.

Oseba v postopku, ki procesno pisanje utemeljuje na podlagi pravila za razlago, ki ga je sprejelo mednarodno sodišče ali sodišče tuje države, mora predložiti kopijo sodnega sklepa, s katerim je bilo določeno zadevno pravilo, in ustrezno overjen prevod sklepa v državni jezik.

Procesno pisanje, ki ga pri sodišču vloži zastopnik, mora vsebovati informacije o zastopniku, opredeljene v zgornjih točkah 2 in 3, priložiti pa mu je treba dokument, ki potrjuje zastopnikove pravice in obveznosti, če tak dokument še ni bil vložen ali če se je obdobje veljavnosti pooblastila, vključenega v spis, izteklo.

Oseba, ki jo je pooblastila stranka v postopku, ki ne more podpisati procesnega pisanja, mora to pisanje podpisati v imenu stranke v postopku in pri tem navesti razlog, zakaj stranka ne more sama podpisati predloženega pisanja.

Člen 135 zakonika o civilnem postopku določa, da mora tožbeni zahtevek vsebovati naslednje informacije:

  1. višino zahtevka, kadar mora biti vrednost navedena v zahtevku;
  2. okoliščine, na katerih tožnik utemeljuje svoj zahtevek (dejanski razlogi za zahtevek);
  3. dokaze, ki potrjujejo okoliščine, kot jih je navedel tožnik, kraje stalnega prebivališča prič in kraj drugih dokazov;
  4. kaj tožnik zahteva (predmet tožbenega zahtevka);
  5. mnenje tožnika glede možnosti izdaje zamudne sodbe, če ni odgovora na zahtevek ali predhodno procesno pisanje;
  6. ali se bo zadeva vodila prek odvetnika. Če se bo, je treba navesti njegovo ime, priimek in službeni naslov;
  7. mnenje tožnika glede možnosti sklenitve dogovora o poravnavi, če tožnik želi predložiti tako mnenje.

Tožbenemu zahtevku je treba priložiti dokumente ali druge dokaze, na katere tožnik opira svoje zahtevke, potrdilo o plačilu sodne takse in morebitne zahteve za izvedbo dokazov, ki jih tožnik ne more predložiti, ter razloge za to.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Tožbenemu zahtevku je treba priložiti vse dokumente, ki podpirajo zahtevke v njem, in potrdilo o plačilu sodne takse. Sodna taksa za nedenarne zahtevke znaša 100 LTL. V premoženjskih sporih je sodna taksa določena kot delež zahtevanega zneska, opredeljen v posebnih zakonih: 3 % in vsaj 50 LTL za zahtevke do 100 000 LTL; 3 000 LTL plus 2 % zahtevanega zneska za zahtevke nad 100 000 LTL in do 300 000 LTL ter 7 000 LTL plus 1 % zahtevanega zneska za zahtevke nad 300 000 LTL. Skupna sodna taksa v premoženjskih sporih ne sme presegati 30 000 LTL.

V posebnih zakonih so določene zadeve, v katerih so tožniki oproščeni plačila sodne takse. Poleg tega lahko sodišče odobri delno oprostitev plačila ali odložitev plačila takse do sprejetja odločitve, pri čemer se upošteva finančni položaj osebe. Kakršen koli zahtevek za oprostitev plačila ali njegovo odložitev je treba utemeljiti in mu priložiti dokazilo o slabem finančnem položaju osebe.

V listinskih postopkih znaša sodna taksa polovico takse, ki se plača za zahtevek, vendar ne manj kot 20 LTL.

Za ločena pravna sredstva se sodna taksa ne plača, razen za ločena pravna sredstva za uporabo začasnih ukrepov, za katera se plača sodna taksa v višini 100 LTL.

Kadar se procesna pisanja ali priloge k takim pisanjem pri sodišču vlagajo izključno z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi, znaša taksa 75 % sodne takse, ki se plača za zadevno procesno pisanje, oziroma najmanj 10 LTL.

Stranka se mora o zagotavljanju pravnih storitev s svojim odvetnikom, odvetniki ali poklicnim združenjem odvetnikov dogovoriti s podpisom sporazuma. Za opravljene pravne storitve mora plačati dogovorjeno nagrado. Stranke se lahko glede časa plačila dogovorijo, kakor želijo.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Z zakonom o pravni pomoči, ki jo zagotavlja država (Lietuvos Respublikos Valstybės garantuojamos teisinės pagalbos įstatymas), je zajamčeno zagotavljanje primarne in sekundarne pravne pomoči v skladu z določenimi ureditvami.

Primarna pravna pomoč se zagotavlja državljanom Republike Litve in drugih držav članic EU, osebam, ki zakonito prebivajo v Republiki Litvi ali drugih državah članicah EU, ter osebam, upravičenim do take pomoči na podlagi mednarodnih sporazumov, katerih pogodbenica je Republika Litva. Primarno pomoč je treba zagotoviti takoj. Kadar to ni mogoče, se pošlje uradno obvestilo o tem, kdaj bo zagotovljena, kar ne sme biti pozneje kot pet dni po datumu prošnje za pomoč. Občinski uradniki in uslužbenci, odvetniki ali specialisti pri javnih agencijah, s katerimi je občina sklenila pogodbo, osebno svetujejo o izvensodni poravnavi spora, zagotovijo informacije o pravnem sistemu, zakonih in drugi zakonodaji ter pomagajo pripraviti osnutek dogovora o poravnavi ali izpolniti prošnjo za sekundarno pomoč. Primarna pravna pomoč se lahko zavrne, če zahtevek prosilca očitno ni utemeljen, če se je prosilec že udeležil obsežnega posvetovanja o istem vprašanju, če je jasno, da lahko oseba dobi odvetnikov nasvet brez pravne pomoči, ki jo država zagotavlja v skladu z zakonom, ali pa se prošnja ne nanaša na pravice in pravne interese prosilca, razen v primerih zastopanja, opredeljenih v zakonu.

Sekundarna pravna pomoč se lahko dodeli istim prejemnikom, vendar je njena zagotovitev odvisna tudi od višine njihovega skupnega dohodka.

Zagotovi se lahko vsaki osebi s stalnim prebivališčem v Republiki Litvi, katere premoženje in letni dohodek ne presegata stopenj za upravičenost, ki jih vlada določi v zvezi z zagotavljanjem pravne pomoči. Premoženje in dohodek sta razvrščena v stopnji I in II: za stopnjo I država krije vse stroške sekundarne pravne pomoči, za stopnjo II pa 50 % takih stroškov (preostalih 50 % mora nositi zadevna oseba).

Do brezplačne sekundarne pravne pomoči ne glede na svoje premoženje ali letni dohodek so upravičene naslednje osebe: osumljeni, obdolženi ali obsojeni v kazenskih zadevah, v katerih je sodelovanje zagovornika obvezno; žrtve v zadevah, povezanih z odškodnino za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, vključno z zadevami, v katerih je treba odškodnino določiti v kazenski zadevi; prejemniki socialnih prejemkov; osebe v nastanitvenih ustanovah za oskrbo; osebe, ki jim je priznana huda invalidnost ali nezmožnost za delo; osebe, ki so dosegle upokojitveno starost in se jim je priznala visoka stopnja posebnih potreb; skrbniki takih oseb, kadar se pravna pomoč zahteva za zastopanje in varstvo pravic in interesov oseb v njihovem skrbništvu; osebe, ki priskrbijo dokaz (nalog za rubež premoženja itd.), da iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati svojega premoženja in sredstev, zaradi česar njihovo premoženje in letni dohodek, s katerim bi lahko razpolagali po lastni želji, ne presegata stopnje za upravičenost, ki jo je vlada določila v zvezi z zagotovitvijo sekundarne pravne pomoči; osebe, ki trpijo zaradi hude duševne bolezni, kadar sta sporna njihova prisilna hospitalizacija ali zdravljenje; skrbniki takih oseb, kadar se pravna pomoč zahteva za zastopanje in varstvo pravic in interesov oseb v njihovem skrbništvu; dolžniki, kadar se vlaga terjatev zoper njihovo zadnje stalno prebivališče, v katerem trenutno živijo; starši ali drugi zakoniti zastopniki mladoletnika, kadar je sporna premestitev otroka; mladoletniki, ki niso poročeni ali ki jim sodišče ni podelilo polne poslovne sposobnosti in v zadevah, opredeljenih v posebnih zakonih, v svojem imenu začnejo postopek; osebe, ki predlagajo razglasitev svoje poslovne nesposobnosti v zadevah v zvezi z razglasitvijo fizične osebe za poslovno nesposobno; osebe, ki želijo prijaviti rojstvo, in druge zadeve, določene v mednarodnih sporazumih, katerih pogodbenica je Republika Litva.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

O dopustnosti odloči sodišče s sprejetjem sklepa. Ta postopek se šteje za začetek civilne zadeve. Če obstajajo pomanjkljivosti in jih oseba, ki je udeležena v zadevi ali je vložila zahtevek/procesno pisanje, odpravi v skladu z zahtevami sodišča in roki, se šteje, da je bil zahtevek/pisanje vložen na datum njegove izročitve sodišču. V nasprotnem primeru se šteje, da ni bil vložen, in se na ukaz sodnika skupaj s prilogami vrne vložniku najpozneje pet delovnih dni po roku za odpravo pomanjkljivosti.

Tožnik lahko zahtevek umakne, dokler sodišče ne pošlje izvoda zahtevka tožencu. Pozneje se lahko zahtevek umakne le, če se toženec strinja in se zahtevek umakne, preden o njem odloči sodišče prve stopnje.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Stranke v postopku so o času in kraju sodne obravnave ali posameznih procesnih ukrepih obveščene v pozivu na sodišče ali obvestilu sodišča. Urnik sodnih obravnav je na voljo tudi na spletu prek informacijskega sistema litovskih sodišč, do katerega je mogoče dostopati na spletišču nacionalne sodne uprave. Povezava se odpre v novem oknuhttp://liteko.teismai.lt/tvarkarasciai/


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 21/10/2019

Kako postopati? - Luksemburg


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Mediacija je postopek alternativnega reševanja sporov, s katerim se je v določenih primerih mogoče izogniti predložitvi zadeve sodišču.

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Roki za vložitev tožb pri sodišču so odvisni od posamezne zadeve.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Glej „Pristojnost sodišč – Luksemburg“.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Glej „Pristojnost sodišč – Luksemburg“.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Glej „Pristojnost sodišč – Luksemburg“.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Odgovor na to vprašanje je odvisen od vrednosti in predmeta spora.

Čeprav zakon določa nekatere izjeme, na splošno velja naslednje:

  • če je vrednost spora nižja od ali enaka 10 000 EUR, zadevo praviloma obravnavajo mirovna sodišča (justices de paix). Obravnave na teh sodiščih se lahko udeležite osebno ali pa vas zastopa odvetnik ali druga oseba, ki ste jo za to izrecno pooblastili (mandat);
  • če vrednost spora presega 10 000 EUR, zadevo navadno obravnava okrožno sodišče (tribunal d'arrondissement). Pred tem sodiščem vas mora zastopati odvetnik pred sodiščem (avocat à la cour), razen v postopku za izdajo začasne odredbe in postopkih na področju gospodarskega prava, v katerih vam lahko pomaga ali vas zastopa odvetnik ali pa se obravnave udeležite sami. Pred pritožbenim sodiščem, ki je del vrhovnega sodišča (cour supérieure de justice), vas mora zastopati odvetnik pred sodiščem;
  • v nekaterih zadevah so ne glede na vrednost spora, tudi če ta presega 10 000 EUR, pristojna mirovna sodišča, med drugim v sporih med najemodajalcem in najemnikom ter pri preživninskih zahtevkih (pensions alimentaires), razen če se ti navezujejo na zahtevek za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti. Načeloma se zahtevek na mirovnem sodišču vloži s pozivom (citation), ki ga nasprotni stranki vroči sodni izvršitelj (huissier de justice). V tem primeru mora začetni procesni akt izpolnjevati nekatere formalne zahteve, s katerimi se zlasti zagotovi spoštovanje pravice do obrambe.V nekaterih primerih lahko stranke same vložijo tožbo, brez posredovanja sodnega izvršitelja, in sicer s pisno vlogo (requête), ki jo naslovijo na mirovno sodišče (gre za poenostavljeni postopek, ki je cenejši od postopka pred okrožnim sodiščem). Stranke se lahko v obeh primerih obravnave na sodiščih udeležijo osebno ali pa jih zastopa odvetnik ali druga oseba, ki so jo za to izrecno pooblastile (mandat).

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, v katero od zgoraj navedenih kategorij spada vaša zadeva.

Če je vrednost spora nižja od ali enaka 10 000 EUR, se lahko stranke obrnejo na krajevno pristojno mirovno sodišče bodisi neposredno s pisnim zahtevkom (requête) ali posredno s pozivom (citation), ki ga vroči sodni izvršitelj. Zahtevki se dejansko vložijo pri glavnem sodnem tajniku (greffier en chef).

Če vrednost spora presega 10 000 EUR, morajo stranke praviloma najeti odvetnika, ki bo poskrbel, da bo sodni izvršitelj v imenu njegove stranke nasprotni stranki vročil sodni poziv (assignation). Odvetnik bo vlogo za začetek postopka vložil pri krajevno pristojnem okrožnem sodišču ali vrhovnem sodišču.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Uporablja se lahko francoski, nemški ali luksemburški jezik, čeprav za nekatere vrste zadev veljajo posebne določbe.

Tožba se začne z vročitvijo sodnega poziva (assignation ali citation), razen v zadevah, v katerih zadostuje vložitev vloge, za katero ni določena obličnost, pri sodišču (requête). Sodne zahtevke je treba predložiti v pisni obliki, razen nekaterih redkih izjem v posebnih zadevah pred mirovnimi sodišči. Dokumenti, poslani po telefaksu ali elektronski pošti, niso sprejemljivi.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

V nekaterih zadevah (npr. predlogi za izdajo plačilnega naloga za denarne dolgove ali neplačane račune) se izpolnijo posebni obrazci. Praviloma morajo sodni pozivi na mirovno sodišče, zahtevki in sodni pozivi na okrožno sodišče ter pritožbe, vložene pri višjih sodiščih, vsebovati nekatere informacije in biti sestavljeni v predpisani obliki, drugače se štejejo za neveljavne. Vnaprej pripravljenih obrazcev za to ni.

Obstajajo tudi obrazci vlog na podlagi zakonodaje Unije. Med njimi so vloge za izdajo evropskih plačilnih nalogov na podlagi Uredbe (ES) št. 1896/2006 in vloge na podlagi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2007.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Stroški postopka se praviloma plačajo po koncu sodnega postopka.Sodišče lahko tudi odloči, da mora stranka, ki ni uspela, plačati nadomestilo za odvetniške stroške (indemnité de procédure) uspeli stranki, če sodnik oceni, da ne bi bilo pravično, če bi morala uspela stranka nositi vse stroške, ki so ji s tem nastali. Sodišče lahko eni ali več strankam v postopku naloži tudi plačilo varščine ali predujma (npr. če bi sodišče zaprosilo za izvedensko mnenje).

Nagrade, ki jih odvetnikom plačajo stranke, so stvar dogovora med njimi. V praksi se po navadi odvetniku plača predujem za nagrado.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Glej „Povezava se odpre v novem oknuPravna pomoč – Luksemburg“.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

  • Če tožnik pred sodiščem nastopi sam in je to dovoljeno z zakonom, ga bo sodišče obveščalo o teku postopka v njegovi zadevi.
  • Če postopek v imenu stranke začne (ali mora začeti) njen odvetnik, bo sodišče o poteku postopka obveščalo odvetnika kot pravnega zastopnika stranke. Odvetnik lahko svojo stranko pouči o časovnem poteku dejanj, če so podrobnosti o tem na voljo ali jih je mogoče predvideti.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Glej odgovor na prejšnje vprašanje.

V okviru pisnih postopkov je rok za nastop pred sodiščem praviloma določen z zakonom. Roke lahko določi tudi sodišče, zlasti če želi osebno zaslišati katero od strank ali tretjo osebo. Zakonsko določeni roki se razlikujejo glede na sodišče in glede na to, ali tožena stranka prebiva v Luksemburgu ali v tujini. Pri ustnih postopkih mora tožnik načeloma toženi stranki sporočiti točen datum, ko mora biti ta prisotna na obravnavi.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.legilux.lu/


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 25/04/2019

Kako postopati? - Malta

Izvirna jezikovna različica te strani angleščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: malteščina.


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Da, na Malti se morate za predložitev zadeve sodišču zglasiti na sodišču. Zagovornik (odvetnik) ali pravni zastopnik pri sodišču vloži vlogo in plača ustrezno takso. Če je treba zadevo predložiti višjemu sodišču, mora vložnik tožbe zapriseči.

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Ne, zadeva se lahko sodišču predloži kadar koli. Vendar ima nasprotna stranka pravico, da se na kateri koli stopnji sodnega postopka sklicuje na zastaranje.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Tožnik mora biti med obravnavami navzoč v sodni dvorani. Če ga ni, ga zastopa odvetnik ali pravni zastopnik. Če stranke ni na Malti, se na Malti imenuje posebni pooblaščenec, da se lahko sodni postopek nadaljuje v odsotnosti stranke.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Čeprav ima Malta samo eno sodno poslopje, je to razdeljeno na več sodišč, in sicer glede na predmet zadeve, vrednost tožnikovega zahtevka in kraj njegovega stalnega prebivališča. Različna sodišča na Malti so navedena v nadaljevanju:

(a) civilno sodišče (oddelek za družinske zadeve) (Qorti Ċivili (Sezzjoni tal-Familja)) - obravnava vse zahtevke v zvezi z družino, na primer postopek za prenehanje življenjske skupnosti, razvezo zakonske zveze, preživninske zadeve, ugotavljanje očetovstva in razveljavitev zakonske zveze;

(b) mirovno sodišče (oddelek za družinske zadeve za otok Gozo) (Qorti tal-Maġistrati (Għawdex Sezzjoni Familja)) – kot v točki (a) zgoraj, le da se pri tem sodišču vložijo tožbe zoper osebe, ki prebivajo na otoku Gozo ali imajo tam stalno prebivališče;

(c) prvi senat civilnega sodišča (ustavnosodna pristojnost) (Prim’ Awla tal-Qorti Ċivili (sede Kostituzzjonali)) - obravnava ustavnopravne zadeve;

(d) mirovno sodišče (Malta) (Qorti tal-Maġistrati (Malta)) – obravnava in odloča v izključno civilnih zadevah v zvezi z zahtevki do 11 646,87 EUR zoper osebe, ki prebivajo ali imajo stalno prebivališče na Malti, in drugimi zahtevki, določenimi v malteškem pravu;

(e) mirovno sodišče za otok Gozo (nižja pristojnost za otok Gozo) (Qorti tal-Maġistrati (Għawdex Inferjuri)) – kot v točki (d) zgoraj, le da se na to sodišče obrnejo osebe, ki želijo vložiti tožbo zoper osebe s stalnim ali običajnim prebivališčem na otoku Gozo. Ima tudi pristojnosti nepravdnega oddelka civilnega sodišča;

(f) prvi senat civilnega sodišča (Prim’ Awla tal-Qorti Ċivili) - obravnava in odloča v izključno civilnih zadevah v zvezi z zahtevki nad 11 646,87 EUR ter zadevah (ne glede na vrednost zahtevka), ki se nanašajo na nepremičnine ali služnosti, stvarna bremena ali druge pravice na nepremičninah, vključno z zahtevki za prisilno razlastitev ali deložacijo iz nepremičnin, v mestu ali na podeželju, ki jih imajo v najemu ali v njih prebivajo osebe s stalnim ali običajnim prebivališčem na območju krajevne pristojnosti tega sodišča;

(g) mirovno sodišče (oddelek z višjo pristojnostjo za otok Gozo) (Qorti tal-Maġistrati (Għawdex Sezzjoni Superjuri Ġenerali)) - kot v točki (d), le da se na to sodišče obrnejo osebe, ki želijo vložiti tožbo zoper osebo s stalnim ali običajnim prebivališčem na otoku Gozo;

(h) prvi senat civilnega sodišča za nepravdne zadeve (Prim’ Awla tal-Qorti Ċivili, Ġurisdizzjoni Volontarja) - to sodišče obravnava nepravdne zadeve, kot so odprtje tajnih oporok, skrbništvo in posvojitev. Poleg tega odobri ali dovoli sklenitev pogodb. Dovoli tudi sprejetje predpisov, ki se lahko po zakonu sprejmejo samo na podlagi predhodne odobritve ali dovoljenja.

Poleg navedenih sodišč deluje tudi več razsodišč. Razsodišče za spore majhne vrednosti (Tribunal tat-Talbiet iż-Żgħar) (ki obravnava in odloča o vseh denarnih zahtevkih, ki ne presegajo 3 494,06 EUR), razsodišče za upravne spore (Tribunal ta’ Reviżjoni Amministrattiva) in delovno sodišče (Tribunal Industrijali). Na Malti deluje tudi center za arbitražo (Ċentru tal-Arbitraġġ), ki nudi arbitražne storitve. Malteško pravo določa, da morajo stranke v nekaterih okoliščinah nujno izvesti arbitražo (obvezna arbitraža). Z obvezno arbitražo se rešujejo spori v zvezi z etažno lastnino in prometom motornih vozil.

Vsa navedena sodišča so prvostopenjska in hkrati redna sodišča. Zoper odločbe teh sodišč je zato mogoče vložiti pritožbo pri pritožbenem sodišču (Qorti tal-Appell). Pritožbe zoper odločbe razsodišč za spore majhne vrednosti, centra za arbitražo in mirovnih sodišč je treba vložiti pri pritožbenem sodišču v okviru njegove nižje pristojnosti (odloča sodnik posameznik). Pritožbe zoper odločbe prvega senata civilnega sodišča je treba vložiti pri pritožbenem sodišču v okviru njegove višje pristojnosti (odloča senat treh sodnikov). Pritožbe zoper odločbe prvega senata civilnega sodišča (ustavnosodna pristojnost) je treba vložiti pri ustavnem sodišču (Qorti Kostituzzjonali), pritožbe zoper odločbe mirovnega sodišča (Gozo) v okviru nižje in višje pristojnosti pa se na Malti vedno vložijo pri pritožbenem sodišču.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Glej odgovor na četrto vprašanje.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Za vložitev tožbe pri nižjih sodiščih je nujno zastopanje po odvetniku ali pravnem zastopniku. Če se tožba vloži pri višjih sodiščih, je obvezno zastopanje po obeh: odvetniku in pravnem zastopniku.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

V tajništvu sodišča.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Tožba mora biti sestavljena v malteškem jeziku. Vložiti jo je treba pisno, in sicer jo mora odvetnik ali pravni zastopnik vložiti osebno.

Če je ena izmed strank tuji državljan, je mogoče vložiti tudi zahtevek za izvedbo postopka v angleščini.

Na Malti tožbe ni mogoče vložiti po elektronski pošti ali telefaksu.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Ob predložitvi zadeve centru za arbitražo ali razsodišču za spore majhne vrednosti je treba izpolniti zahtevane obrazce. Za vložitev tožbe pri mirovnem sodišču ali prvem senatu civilnega sodišča ni obrazcev. Če se tožba vloži pri prvem senatu civilnega sodišča, mora vloga nujno vsebovati:

(a) v ločenih in oštevilčenih odstavkih jasno in nedvoumno navedbo predmeta spora, da se poudari zahtevek in navedejo dejstva, ki jih je tožnik osebno poznal;

(b) razlog za zahtevek;

(c) zahtevek ali zahtevke, ki morajo biti oštevilčeni,

(d) v vsaki zapriseženi tožbi mora biti neposredno pod naslovom sodišča z razločno in čitljivo navedeno:

Prejemnik te zaprisežene tožbe, vložene zoper njega, mora v dvajsetih (20) dneh po njeni vročitvi, tj. datumu prejema, vložiti zapriseženi odgovor na tožbo. Če v predpisanem roku v skladu z zakonom ne bo vložen pisni zapriseženi odgovor na tožbo, bo sodišče v zadevi razsodilo na podlagi zakona.

Zato je v interesu prejemnika te zaprisežene tožbe, da se nemudoma posvetuje z odvetnikom, da bo lahko med obravnavo zadeve podal svoja stališča.

(e) Dokumentacija v podporo zahtevku se predloži skupaj z zapriseženo tožbo.

(f) Zaprisežena tožba se potrdi s prisego pred tajnikom sodišča ali pravnim zastopnikom, pooblaščenim za vodenje podaje prisege (Commissioner of Oaths), in sicer na podlagi odloka o pooblaščencih za vodenje podaje prisege (poglavje 79).

(g) Tožnik skupaj z izjavo navede tudi imena prič, ki jih namerava poklicati, pri čemer za vsako izmed njih navede dejstva in dokaze, ki jih namerava dokazati z njihovo izpovedbo.

(h) Tožba se vroči tožencu.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Da, ob vložitvi tožbe je treba plačati ustrezno takso. Znesek takse je odvisen od vrste zadeve in/ali vrednosti zahtevka.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Da, osebe brez sredstev lahko zaprosijo za brezplačno pravno pomoč. Vloga za pravno pomoč se vloži pri prvem senatu civilnega sodišča. Zanjo je mogoče zaprositi tudi ustno pri odvetnikih, ki ponujajo brezplačno pravno pomoč. Za dodelitev pravne pomoči morajo biti izpolnjene nekatere zahteve, prosilec mora na primer priseči pred tajnikom sodišča, če zaprosi ustno, pa mora pred odvetnikom za brezplačno pravno pomoč priseči:

(a) da meni, da ima upravičene razloge za začetek postopka ali obrambo, nadaljevanje postopka ali da je stranka v postopku;

(b) da z izjemo predmeta spora nima nikakršnega premoženja, katerega vrednost bi bila 6 988,12 EUR, pri čemer niso vključene vsakodnevne življenjske potrebščine, za katere se upravičeno šteje, da jih tožnik in njegova družina nujno potrebujejo, ter da njegovi letni dohodki ne presegajo nacionalne minimalne plače, ki je določena za osebe, starejše od 18 let.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Po vložitvi tožbe sodišče določi narok za obravnavo. Tožnika in toženca obvesti o datumu prve obravnave (vabilo na narok). Ali je bil v neki zadevi že razpisan narok ali ne, je mogoče preveriti tudi v elektronskem sistemu sodišč, ki se imenuje Lecam, ali na spletišču sodišč. Stranke ne prejmejo potrdila o tem, ali je bila tožba vložena pravilno ali ne, opozoriti pa je treba, da tajnik sodišča ne bo sprejel zaprisežene tožbe, ki ne vsebuje navedb iz odgovora na deveto vprašanje.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Tožniku se vroči vabilo na narok. Naslednji narok se razpiše med tekočo obravnavo. Nekatere informacije o zadevi so na voljo na spletišču sodišč.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 22/03/2017

Kako postopati? - Nizozemska

Izvirna jezikovna različica te strani nizozemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Ne, za rešitev spora se ni treba vedno obrniti na sodišče. V nekaterih primerih je mogoče uporabiti alternativne oblike reševanja sporov.

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Da, običajno obstaja, vendar se roki za vložitev tožbe pri sodišču razlikujejo od primera do primera, zato ni mogoč splošen odgovor na to vprašanje. Z vprašanji se je najbolje obrniti na odvetnika ali urad za pravne informacije in pomoč (Juridisch Loket) (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.juridischloket.nl/).

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Praviloma toženca pozove sodišče države članice, v kateri ima stalno prebivališče.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Razen če ni z zakonom določeno drugače, morate zadevo predložiti okrožnemu sodišču v kraju stalnega prebivališča toženca. Če kraj stalnega prebivališča toženca na Nizozemskem ni znan, je pristojno tudi sodišče v kraju, kjer ta oseba dejansko biva. Ugotoviti boste torej morali, na katerem naslovu in v kateri nizozemski občini živi toženec. Če je to znano, lahko s pomočjo Povezava se odpre v novem oknuzakona o sodni klasifikaciji (Wet op de rechterlijke indeling) ugotovite, v katero sodno okrožje spada kraj stalnega prebivališča ali bivanja toženca. Na podlagi tega se lahko določi, kateremu okrožnemu sodišču je treba predložiti zadevo.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Za odgovor na to vprašanje glej odgovor na prejšnje vprašanje. Dodatne informacije o tem, kateremu sodišču je treba predložiti zadevo, so na voljo na spletišču Povezava se odpre v novem oknurechtspraak.nl.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Na Nizozemskem velja pravno načelo, da mora stranke v civilnih in gospodarskih zadevah zastopati odvetnik. Pri tem ni važno, ali gre za postopek, ki se začne s sodnim pozivom, postopek, ki se začne z vlogo, ali skrajšani postopek, postopek za izdajo začasne odredbe ali na primer postopek za izdajo zamudne sodbe.

Izjema velja samo za zahtevke do vrednosti 25 000 EUR ali zahtevke nedoločene vrednosti, pri katerih je jasno, da njihova vrednost ne presega 25 000 EUR. V takih primerih je pristojno okrožno sodišče, stranke pa lahko procesna dejanja opravljajo same. Strankam lahko pomaga tudi oseba, ki ni odvetnik, na primer pravni svetovalec ali sodni izvršitelj.

Odvetnik prav tako ni obvezen, če se zadeva nanaša na pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo, določbo kolektivne pogodbe, razglašeno za splošno zavezujočo, pogodbo o predčasni upokojitvi, kot je navedena v zakonu o okvirni pogodbi za predčasno upokojitev državnih uradnikov (Wet kaderregeling vut overheidspersoneel), pogodbo o posredništvu, pogodbo o najemu ali pogodbo o lizingu. V teh zadevah torej ni pomembno, kako visok znesek se zahteva.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Pisne listine, s katerimi se lahko začne postopek, je treba poslati sodnemu tajništvu pristojnega sodišča. Pri tem je treba upoštevati razliko med postopkom, ki se začne s sodnim pozivom, in postopkom, ki se začne z vlogo. V postopku, ki se začne s sodnim pozivom, se sodni poziv najprej vroči tožencu, nato pa vloži v sodnem tajništvu. Obe dejanji mora opraviti sodni izvršitelj. Nato postopek poteka prek seznama zadev (seznam zadev, ki se obravnavajo na zasedanju). V postopku, ki se začne z vlogo, se vloga vloži neposredno v sodnem tajništvu, preostali del postopka pa prav tako poteka prek sodnega tajništva pristojnega sodišča. Glej tudi „Vročitev pisanj“.

Zgoraj opisani postopek bo v prihodnjih letih spremenjen, ko bo začela veljati zakonodaja o (obveznem) elektronskem postopku, ki se bo postopno uvajala od leta 2017 do leta 2021. Na koncu bo elektronski postopek postal obvezen za vse zadeve z obveznim pravnim zastopanjem. Te zadeve se bodo nato vedno začele z vložitvijo vloge za začetek postopka (procesinleiding) prek spletnega portala sodne službe (Rechtsspraak) ali sistemske povezave med sodno službo in odvetnikom. Glej tudi informacije v zvezi z „Avtomatizirano obdelavo“.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Na Nizozemskem je uradni jezik sodnega postopka nizozemščina. To pomeni, da morata biti sodni poziv ali (pisna) vloga, s katero se začne postopek, sestavljena v nizozemščini. Izjema velja za procesna pisanja v zadevah pred sodišči v provinci Frizija, ki so lahko sestavljena v frizijščini.

Pisanja se lahko v sodnem tajništvu okrožnega sodišča vložijo tudi po telefaksu. Za pisanja, poslana po telefaksu, ki jih sodno tajništvo prejme do 24.00 ure zadnjega dne roka, se šteje, da so bila predložena v roku. Pri tem velja izjema: če bodo po telefaksu poslane vloge v družinskih zadevah, ne bodo sprejete. Pisanj ni mogoče predložiti po elektronski pošti. Od leta 2017 do leta 2021 se bo postopno uvajal elektronski postopek za vse zadeve civilnega in upravnega prava. Če je za zadevno vrsto zadeve začel veljati elektronski postopek, se lahko tožba pri sodišču elektronsko vloži prek spletnega portala sodne službe.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Z zakonom so določene posebne zahteve glede vsebine sodnega poziva ali (pisne) vloge, s katero se začne postopek. V skladu z novo zakonodajo, ki omogoča elektronski postopek, se lahko postopek začne le še na en način. Ta zakonodaja se bo postopno uvajala od septembra 2017 do leta 2021. Nadaljnje informacije so na voljo v Povezava se odpre v novem oknunacionalnem poslovniku za civilne pozive na sodišča (Landelijk Procesreglement voor civiele dagvaardingen bij de rechtbanken) (v zavihkih Rechtbanken (okrožna sodišča), Handel (trgovina)) in Povezava se odpre v novem oknuposlovniku za postopke, ki se začnejo z vlogo, v sektorju gospodarskega in civilnega prava/pri sodišču v skrajšanem postopku (Procesreglement voor verzoekschriftenprocedure sector civiel handel/voorzieningenrechter).

Postopek, ki se začne s sodnim pozivom

V postopku, ki se začne s sodnim pozivom, sodni izvršitelj najprej sodni poziv vroči tožencu, nato pa ga vloži v sodnem tajništvu sodišča. Sodni poziv mora vključevati: ime tožnika, predmet zahtevka, ime toženca, razloge za zahtevek in dokazila, s katerimi tožnik utemeljuje zahtevek. V pozivu sta navedena tudi datum obravnave in sodišče, ki bo obravnavalo zadevo.

Spis mora vsebovati naslednje dokumente:

  1. izvirni sodni poziv;
  2. če je treba sodni poziv vročiti v tujini, izvirne dokumente, ki dokazujejo, da je bilo to pravilno storjeno;
  3. dokazilo o subvencionirani pravni pomoči, ali izjavo o dohodkih, ali kopijo prošnje za subvencionirano pravno pomoč ali izjave o dohodkih;
  4. dokazilo o izbiri stalnega prebivališča toženca;
  5. dokazno gradivo (listine), ki bo uporabljeno v postopku;
  6. obvestilo o tem, ali je pred postopkom potekala mediacija, v spodaj navedenih primerih pa je treba predložiti tudi kopije naslednjih dokumentov:
  7. če je vložen zahtevek za povračilo stroškov rubeža, kopijo dokumentov o rubežu;
  8. v zadevah napotitve odločbo o napotitvi in dokumente, ki se nanašajo na napotitev;
  9. če je treba sodni poziv objaviti ali prevesti v tuji jezik, dokumente, ki dokazujejo, da je bilo to storjeno.

Postopek, ki se začne z vlogo

V postopku, ki se začne z vlogo, se vloga vloži neposredno v sodnem tajništvu, preostali del postopka pa prav tako poteka prek sodnega tajništva pristojnega sodišča.

Spis mora vsebovati naslednje podatke:

  1. imena, priimek, kraj stalnega prebivališča, ali če na Nizozemskem ni kraja stalnega prebivališča, kraj, v katerem tožnik dejansko biva, ter
  2. ime, naslov, kraj stalnega prebivališča, ali če na Nizozemskem ni kraja stalnega prebivališča, kraj, v katerem vsak toženec in vsaka zainteresirana stranka dejansko biva, če je tožniku znan, ter
  3. jasen opis vloge in razlogov, na katerih temelji, vključno z razlogi za krajevno pristojnost sodišča, ter
  4. ime in telefonsko številko odvetnika, dodeljenega zadevi.

Če se stranka v sodnem pozivu, pisni izjavi ali aktu sklicuje na neko listino, mora priložiti njeno kopijo.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Sodne takse je treba plačati ob vložitvi tožbe. Njihova višina je odvisna od narave in vrednosti predmeta spora. V praksi bo vaš odvetnik ta znesek pogosto plačal vnaprej in vam ga zaračunal naknadno. Če je treba med postopkom pozvati izvedenca (na primer revizorja, izvedenca za medicino ali tehniko), sodišče na koncu stroške naloži neuspeli stranki, razen če odloči drugače (na primer v družinskih zadevah, v katerih stroške običajno nosi stranka, ki jih je povzročila). Enako velja za stroške prič ali drugih oblik dokazov.

Odvetniki zaračunajo nagrado za svoje delo, ki temelji na urni postavki (z DDV/brez DDV), razen če je stranka upravičena do subvencionirane pravne pomoči (glej tudi vprašanje 11). Nagrade odvetnikov na Nizozemskem običajno niso fiksno določene. Priporočljivo je, da se o tem pravočasno pozanimate pri odvetniku, ki vas zastopa, ali pri nizozemski odvetniški zbornici (Nederlandse orde van Advocaten). Večina odvetnikov zahteva predujem in nato med postopkom prijavlja stroške svojega dela, čemur sledi končni račun.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Na Nizozemskem obstaja možnost subvencionirane pravne pomoči. Vsakdo, ki potrebuje pravno pomoč, vendar si je ne more privoščiti, lahko zaprosi za prispevek k plačilu sodnih stroškov. Svet za pravno pomoč (Raad voor rechtsbijstand) nato plača del stroškov odvetnika, vendar mora prosilec plačati tudi lastni prispevek. Ta je odvisen od njegovega finančnega položaja. Prošnjo vloži odvetnik pri svetu za pravno pomoč. Pogoji za upravičenost so na voljo na spletišču sveta za pravno pomoč (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.rvr.org/).

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

V postopku, ki se začne s sodnim pozivom, se šteje, da postopek teče od datuma sodnega poziva. Tožnik predloži sodni poziv sodnemu tajništvu najpozneje zadnji dan, ko je sodno tajništvo odprto, pred datumom s seznama zadev, navedenem v pozivu (načrtovani datum za obravnavo). Sodni uradnik vpiše zadevo na seznam zadev enočlanskega senata.

Obstoj postopka preneha, če sodni poziv ni predložen sodnemu tajništvu do zgoraj navedenega roka, razen če ni v dveh tednih od datuma s seznama zadev, določenega v pozivu, izdan ponovni sodni poziv.

V postopku, ki se začne z vlogo, postopek teče od datuma, ko je vloga vložena v sodnem tajništvu.

Na splošno se ne pošlje potrdilo, da je bila zadeva pravilno predložena. V zadevah, ki se začnejo s sodnim pozivom, ima tožnik v primeru pomanjkljivega poziva v nekaterih primerih možnost odpraviti pomanjkljivost. Enako velja za postopek, ki se začne z vlogo. Vendar sodnemu tajništvu ni treba ponuditi te možnosti.

V postopku, ki mora potekati elektronsko, elektronski sistem ustvari potrdilo o prejemu, ki se vključi v elektronski spis zadeve. Stranke si lahko kadar koli elektronsko ogledajo dokumente.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Sodno tajništvo ne more takoj ali ob vložitvi tožbe zagotoviti natančnih informacij glede časovnega razporeda postopka. Seveda boste obveščeni o tem, kdaj bo vaša zadeva obravnavana. Na splošno bosta lahko odvetnik ali sodno tajništvo približno navedla, kdaj bo zadeva obravnavana, vendar pa stranke niso upravičene do takih obvestil.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 02/01/2019

Kako postopati? - Avstrija

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Preden se obrnete na sodišče, bi bilo morda bolje uporabiti alternativno reševanje sporov.

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Roki so različni za posamezne zadeve. Z njimi bi morali biti seznanjeni v okviru pravnega svetovanja.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Glej informativni list „Pristojnost – Avstrija“.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Glej informativni list „Pristojnost – Avstrija“.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Glej informativni list „Pristojnost – Avstrija“.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

V civilnih in gospodarskih zadevah, o katerih morajo odločiti sodišča, mora tožbe, vložene pri okrožnih sodiščih (Bezirksgerichte), ki so praviloma pristojna za spore, katerih vrednost ne presega 15 000 EUR, podpisati odvetnik, če vrednost spornega predmeta presega 5 000 EUR. Obveznost uporabe odvetnika ne velja za tožbe, ki morajo biti ne glede na vrednost spornega predmeta (tj. tudi če presega 15 000 EUR) vložene pri okrožnem sodišču. To so predvsem spori o starševstvu, zakonsko določeni preživnini in razvezi zakonske zveze, spori med zakoncema ali med starši in otroki, spori o mejah zemljišč, služnosti stanovanja in preužitku, spori zaradi motenja posesti, spori, izhajajoči iz najemnih pogodb ali pogodb o uporabi stanovanjskih in poslovnih prostorov, vključno s parkirnimi prostori in garažami, in iz pogodb o zakupu nepremičnin in podjetij z nepremičninskim premoženjem, ter spori, izhajajoči iz pogodb med ladjarji, prevozniki in gostilničarji ter njihovimi delodajalci, potniki ali gosti.

Obveznost uporabe odvetnika prav tako ne velja za zahtevke v nepravdnih postopkih.

Če pravno zastopanje pred okrožnimi sodišči ni obvezno, lahko kdor koli pri sodišču vloži pisno tožbo ali vlogo za začetek postopka.

V civilnih in gospodarskih zadevah, ki jih je treba predložiti sodiščem, mora tožbe, vložene pri deželnih sodiščih (Landesgerichte), običajno vedno podpisati odvetnik. Deželna sodišča so pristojna za vse tožbe, za katere niso pristojna okrožna sodišča, ne glede na vrednost spornega predmeta. To so na primer spori, ki se nanašajo na pravo industrijske lastnine, nepošteno konkurenco in opustitvene tožbe, ki jih vložijo združenja za varstvo potrošnikov.

Odvetnik ni potreben pri zahtevkih s področja delovnega ali socialnega prava (postopek na podlagi zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ASGG), ki se vložijo pri deželnih sodiščih. To velja zlasti za zahtevke delojemalcev zoper delodajalce, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Pisne tožbe je treba poslati na poštni naslov sodišča.

Vendar lahko stranka, ki je ne zastopa odvetnik, tožbo vloži tudi ustno na zapisnik na kateri koli uradni dan sodišča („Amtstag“, običajno enkrat na teden) pri pristojnem oddelku okrožnega sodišča, ki je pristojno za zadevo, ali okrožnega sodišča v okrožju, kjer stranka trenutno prebiva (v obeh primerih pod nadzorom sodnika). Pristojni oddelek sodišča je določen vnaprej na podlagi dodelitve zadev sodišča, o njem pa je mogoče povprašati po telefonu ali osebno na sodišču med uradnimi urami. Uradni dnevi okrožnega sodišča (vsaj pol dneva vsak teden) so navedeni na spletni strani zveznega ministrstva za pravosodje pod razdelkom „Gerichte“, o njih pa se lahko pozanimate – vsaj med uradnimi urami (običajno od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00, razen ob praznikih) – tudi tako, da telefonirate sodišču.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Uradni jezik vseh sodišč je nemščina. Nekatera sodišča dopuščajo tudi uporabo gradiščanske hrvaščine, madžarščine ali slovenščine kot uradnih jezikov manjšinskih jezikovnih skupin.

Tožbe ali vloge za začetek postopka je treba vložiti v pisni obliki. Če ni potrebno zastopanje odvetnika, se lahko vložijo tudi ustno na zapisnik pri pristojnem okrožnem sodišču, kot je pojasnjeno pod vprašanjem 7 zgoraj. Če se tožbe pošljejo sodišču po telefaksu ali elektronski pošti, lahko sodišče izda navodila za njihove popravke. Tožbe se lahko vložijo elektronsko prek zaprtega sistema avstrijske platforme za e-pravosodje (ERV), za kar se je treba registrirati (to je finančno smiselno le za osebe, ki vlagajo veliko tožb pri avstrijskih sodiščih).

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Edini obvezni obrazci, ki so na voljo, so za vloge za pogojne plačilne naloge (Mahnklagen). Vse tožbe za plačilo v višini do 75 000 EUR je treba vložiti v obliki predloga za izdajo plačilnega naloga v okviru postopka za izdajo plačilnega naloga (Mahnverfahren). Ustrezne obrazce je mogoče dobiti pri sodišču ali natisniti s spletne strani zveznega ministrstva za pravosodje (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.justiz.gv.at/).

Obrazci, katerih uporaba ni obvezna, so na voljo tudi za pridobitev sodne odločbe o prenehanju najemne pogodbe za stanovanje ali pogodbe o zakupu enega ali več poslovnih prostorov.

Načeloma se lahko vsaki tožbi priložijo kakršni koli dokumenti v podporo (dokazi) (vložiti jih je treba v enakem številu izvodov kot samo tožbo, glej vprašanje 12). Tožbi se lahko priložijo kakršni koli pisni dogovori o sodni pristojnosti ali domačem sodišču (dogovori o pristojnosti). Enako velja za pisne dogovore o kraju izpolnitve pogodbe, če se želi tožnik sklicevati na to pristojnost, in drugih posebnih dejstvih, upoštevnih za pristojnost, ali posebnih postopkih (na primer, postopek za izvršitev plačila menice).

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Sodne takse se plačajo ob vložitvi civilne tožbe pri sodišču; namenjene so kritju splošnih stroškov postopka na prvi stopnji in so praviloma neodvisne od poznejšega izida tožbe. Njihova višina je običajno odvisna od vrednosti spornega predmeta. Plačati jih je treba ob vložitvi tožbe (osebno na sodišču z gotovino ali kreditno ali debetno kartico; ali z bančnim nakazilom na račun sodišča s sklicem „sodne takse“ in imeni strank).

Način plačila odvetniških nagrad je odvisen od posameznega dogovora; enako velja za višino teh nagrad (razen če je bilo plačilo določeno v skladu z zakonom o odvetniških tarifah (Rechtsanwaltstarifgesetz) ali splošnimi merili za nagrade). Povračilo stroškov je mogoče od nasprotne stranke zahtevati šele, ko je izdana pravnomočna sodba, in je odvisno od tega, kako uspešna je bila tožba.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Pravna pomoč se dodeli osebam, ki ne morejo plačati stroškov postopka, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njihovo preživljanje. Prošnja za pravno pomoč se lahko vloži ustno ali pisno pri sodišču, pred katerim poteka ali bo potekal postopek. Če je sedež tega sodišča zunaj okrožja okrožnega sodišča, v katerem ima oseba stalno ali začasno prebivališče, se lahko prošnja vloži ustno na zapisnik pri okrožnem sodišču v kraju njenega kraja stalnega prebivališča.

Če so finančni in vsebinski pogoji izpolnjeni, je mogoče že pred vložitvijo tožbe zaprositi za pravno pomoč za vložitev tožbe in/ali celotni nadaljnji postopek.

Dodatne informacije o pravni pomoči so na voljo pod razdelkom „Bürgerservice“ na spletni strani zveznega ministrstva za pravosodje (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.justiz.gv.at/). S spletne strani se lahko prenesejo tudi obrazci za prošnje, ki vsebujejo dodatne informacije in nasvete.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Tožba se šteje za vloženo, ko jo prejme (vsaj teoretično) pristojno sodišče. Tožba se šteje za pravilno vloženo, če ni razlogov, da bi jo sodišče takoj zavrnilo ali odredilo postopek za odpravo napak (z drugimi besedami, če se izkaže, da jo je mogoče obravnavati v skladu s postopkovnimi pravili). Pisne tožbe je treba vložiti v toliko izvodih, kolikor je strank v postopku (en izvod za vsako nasprotno stranko in en izvod za sodišče). Če tožba vsebuje formalne in/ali vsebinske napake, bo sodišče verjetno izdalo navodila za njihovo odpravo. V teh navodilih bodo navedene posledice neodprave napak v predpisanem roku. Potrdilo o prejemu tožbe se običajno izda samo na zahtevo, razen če je bila tožba vložena prek avstrijske platforme za e-pravosodje, pri čemer je potrdilo samodejno.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

V postopku za izdajo plačilnega naloga (Mahnverfahren) obrazec tožbe že vsebuje vlogo za izvršljivi izvod plačilnega naloga. Tožnik torej samodejno prejme bodisi izvršljivi izvod plačilnega naloga (izvršilni naslov – Exekutionstitel) bodisi kopijo ali obvestilo o kakršnem koli ugovoru, ki ga je pravočasno vložila nasprotna stranka, običajno skupaj s pozivom na ustno obravnavo (s katerim se začne redni postopek). Za poziv v postopku pred okrožnimi sodišči za zdaj še ni določenega minimalnega roka, v postopku pred deželnimi sodišči pa je rok najmanj tri tedne.

V postopku za pridobitev sodne odločbe o prenehanju najemne pogodbe za stanovanje ali pogodbe o zakupu poslovnih prostorov mora najemodajalec posebej zaprositi za izvršljivi izvod odločbe o prenehanju. Če oseba, katere najemna ali zakupna pogodba je bila odpovedana, pravočasno (v štirih tednih) vloži ugovor, najemodajalec po uradni dolžnosti prejme obvestilo (običajno s pozivom na obravnavo).

Razen v posebnih postopkih, kot so postopki za pridobitev naloga za plačilo dolga, plačilo menice ali prenehanje najemne ali zakupne pogodbe, pristojno okrožno sodišče tožbo po prejetju (in končanem postopku za odpravo napak) običajno po uradni dolžnosti vroči tožencu, skupaj s pozivom na obravnavo, in hkrati tožniku pošlje poziv na obravnavo. V zadevah pred deželnimi sodišči je toženec ob vročitvi tožbe po uradni dolžnosti pozvan, naj vloži pisni odgovor na tožbo (in opozorjen, da ga mora podpisati odvetnik). Če toženec odgovora na tožbo ne vloži pravočasno, se na tožnikovo zahtevo izda zamudna sodba; v nasprotnem primeru se postopek ustavi. Če je odgovor na tožbo vložen pravočasno, tožnik prejme kopijo tega odgovora, pogosto skupaj s pozivom na obravnavo.

Stranke lahko informacije o natančnem poteku postopka, ki ga je sodišče že določilo, ali trenutnem stanju postopka pridobijo neposredno (v kateri koli fazi postopka), tako da med uradnimi urami telefonirajo pristojnemu oddelku sodišča (sodni pisarni = Kanzlei) in navedejo opravilno številko.

Na pripravljalnem naroku (prvi narok za ustno obravnavo) se s strankami, ki morajo navadno biti osebno navzoče na naroku, razen če je njihov zastopnik dovolj seznanjen z dejstvi, obravnavata nadaljnji časovni razpored in potek postopka, ki ju potem določi sodišče. Ta razpored se vključi v zapisnik v obliki urnika zadeve, strankam (ali njihovim zastopnikom) pa se pošlje kopija tega zapisnika. Stranke je treba obvestiti o spremembah urnika zadeve in, če je to ustrezno, se je treba ob priliki tudi z njimi pogovoriti o teh spremembah.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 13/11/2015

Kako postopati? - Poljska

Izvirna jezikovna različica te strani poljščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Alternativa predložitvi zadeve sodišču je postopek mediacije. Mediacija je izvensodni (sporazumni) način reševanja sporov s sodelovanjem neodvisne in usposobljene osebe ali institucije (mediatorja). Postopek mediacije je prostovoljen (stranka v sporu lahko kadar koli prekliče soglasje za mediacijo in odstopi od mediacije) in zaupen (udeleženci ne smejo razkriti informacij, s katerimi se seznanijo med mediacijo), mediatorji pa so nepristranski in neodvisni (ne postavijo se na nobeno stran in načeloma ne predlagajo rešitve spora).

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Na splošno se lahko tožba pri sodišču vloži kadar koli, razen če ni s posebnimi predpisi določen rok za vložitev tožbe. Vendar stranka, ki tožbo vloži po izteku zastaralnega roka za vložitev zahtevka, tvega, da bo izgubila pravdo, če nasprotna stranka trdi, da je tožba zastarala.

V poljskem pravu se uporabljajo prekluzivni roki (terminy zawite). Posebna narava prekluzivnega roka pomeni, da če upravičena stranka določenega dejanja ne opravi v prekluzivnem roku, njena pravica do izvedbe zadevnega dejanja ugasne. Zakonik o civilnem postopku (ZCP, Kodeks postępowania cywilnego) ne vsebuje splošne določbe o prekluzivnih rokih, vendar pa so ti roki navedeni v predpisih, ki se nanašajo na posebne primere.

Ugasnitev pravice zaradi izteka prekluzivnega roka je zavezujoča za stranke v pravnem razmerju, sodišče ali drug organ, ki proučuje zadevo. Organ to upošteva po uradni dolžnosti in ne na zahtevo stranke ali na podlagi vloženega ugovora. Prekluzivni rok se lahko obnovi le izjemoma, če za njegovo neupoštevanje ni kriva stranka.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Da bi ugotovili, ali je sodišče na ozemlju določene države članice pristojno za obravnavo posamezne zadeve, je treba določiti pristojnost zadevnega sodišča.

Splošna pristojnost rednih sodišč na Poljskem za obravnavanje civilnih zadev na ozemlju Poljske se imenuje nacionalna pristojnost in je urejena z ZCP.

Zadeve, ki jih je treba obravnavati, spadajo v nacionalno pristojnost, če ima toženec stalno ali običajno prebivališče ali registrirani sedež na Poljskem.

Poleg tega imajo poljska sodišča nacionalno pristojnost v naslednjih zadevah:

• v zvezi z zakonsko zvezo (nacionalna pristojnost je izključna, če sta oba zakonca poljska državljana ter imata stalno in običajno prebivališče na Poljskem);

• v zvezi z razmerjem med starši in otroki (nacionalna pristojnost je izključna, če so vse stranke poljski državljani ter imajo stalno in običajno prebivališče na Poljskem);

• v zvezi s preživnino in ugotavljanjem starševstva za otroka (spadajo v nacionalno pristojnost, če je tožnik upravičena stranka, ki ima stalno ali običajno prebivališče na Poljskem);

• v zvezi z delovnim pravom (zadeve, v katerih je tožnik delavec, spadajo v nacionalno pristojnost, če se delo običajno opravlja, se je opravljalo ali ga je bilo treba opraviti na Poljskem);

• v zvezi z zavarovanjem (zadeve v zvezi z zavarovalnim razmerjem, vložene zoper zavarovalca, spadajo v nacionalno pristojnost, če ima tožnik stalno prebivališče na Poljskem ali če obstaja drug element, iz katerega izhaja krajevna pristojnost sodišč na Poljskem);

• v zvezi s potrošniki (zadeve, v katerih je potrošnik tožnik, spadajo v nacionalno pristojnost, če ima potrošnik stalno ali običajno prebivališče na Poljskem in je potrebne ukrepe za sklenitev pogodbe izvedel na Poljskem; v takih primerih se druga stranka pogodbe s potrošnikom obravnava kot subjekt s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem na Poljskem, če ima na Poljskem podjetje ali podružnico, pogodba s potrošnikom pa je bila sklenjena kot del dejavnosti navedenega podjetja ali podružnice).

Poljska sodišča imajo tudi izključno nacionalno pristojnost za:

zadeve v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremičninah in posestjo nepremičnine na Poljskem; zadeve v zvezi z najemom ali zakupom (najem ali dzierżawa) in drugimi razmerji, ki vključujejo uporabo takih nepremičnin (razen za zadeve v zvezi z najemnino in drugimi terjatvami, povezanimi z uporabo ali koriščenjem nepremičnine); druge zadeve, pri katerih se odločba sodišča nanaša na stvarne pravice, posest ali uporabo nepremičnine na Poljskem;

zadeve za prenehanje pravne osebe ali organizacijske enote, ki ni pravna oseba, in razveljavitev ali razglasitev ničnosti sklepov njenih upravnih organov, če ima pravna oseba ali organizacijska enota, ki ni pravna oseba, registrirani sedež na Poljskem.

Če v nacionalno pristojnost spada tožba v postopku v glavni stvari, v to pristojnost spada tudi nasprotna tožba.

Stranke v določenem pravnem razmerju se lahko pisno dogovorijo, da bodo za spore v zvezi s premoženjskimi pravicami, ki izhajajo ali bi lahko izhajali iz navedenega razmerja, pristojna poljska sodišča.

Sodišče v vsaki fazi zadeve po uradni dolžnosti prouči morebitni neobstoj nacionalne pristojnosti.

Če ugotovi neobstoj nacionalne pristojnosti, zahtevek ali vlogo zavrže.

Neobstoj nacionalne pristojnosti je razlog za neveljavnost postopka.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Da bi ugotovili, katero okrajno (sąd rejonowy) ali okrožno sodišče (sąd okręgowy) je pristojno za obravnavo zadeve, je treba upoštevati krajevno pristojnost sodišča. V poljskem pravu se razlikuje med splošno, alternativno in izključno krajevno pristojnostjo.

a. Splošna krajevna pristojnost

Praviloma je treba tožbo vložiti pri sodišču prve stopnje, ki je krajevno pristojno za toženčevo stalno prebivališče (v skladu s civilnim zakonikom je stalno prebivališče fizične osebe mesto/kraj, v katerem oseba prebiva z namenom, da tam ostane za stalno). Če toženec nima stalnega prebivališča na Poljskem, se krajevna pristojnost določi glede na njegov kraj bivanja, če ta kraj ni znan ali ni na Poljskem, pa glede na toženčevo zadnje stalno prebivališče na Poljskem. Tožbo zoper državno zakladnico je treba vložiti pri sodišču, ki je pristojno na območju registriranega sedeža organizacijske enote, ki jo zahtevek zadeva. Tožbo zoper pravno osebo ali drug subjekt, ki ni fizična oseba, je treba vložiti pri sodišču, ki je pristojno na območju registriranega sedeža zadevnega subjekta.

b. Alternativna krajevna pristojnost

Na podlagi predpisov o alternativni krajevni pristojnosti lahko tožniki – po svoji presoji – tožbo vložijo bodisi pri sodišču splošne pristojnosti bodisi pri drugem sodišču, ki je v zakonodaji opredeljeno kot pristojno sodišče. V poljskem civilnem postopku je alternativna krajevna pristojnost predvidena v zadevah, ki se nanašajo na:

preživninski zahtevek in zahtevek za ugotavljanje starševstva za otroka; premoženjski zahtevek zoper podjetnika;

spore na podlagi pogodb; odškodninski zahtevek; plačilo zneska, ki ga je treba plačati za vodenje zadeve (nagrada za odvetnika); zahtevek na podlagi najema ali zakupa (najem ali dzierżawa) nepremičnine; menico ali ček.

Tožba za preživninski zahtevek in ugotavljanje starševstva za otroka ter s tem povezane zahtevke se lahko vloži glede na stalno prebivališče upravičenca. Tožba za premoženjski zahtevek zoper podjetnika se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju sedeža ali podružnice zadevnega subjekta, če je zahtevek povezan z dejavnostmi sedeža ali podružnice. Tožba za sklenitev pogodbe, določitev njene vsebine, spremembo pogodbe in ugotovitev njenega obstoja, njeno izpolnitev, odpoved ali razveljavitev ter odškodnino zaradi neizpolnitve ali nepravilnega izvajanja pogodbe se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja izpolnitve pogodbe. V primeru dvomov je treba kraj izpolnitve pogodbe potrditi z dokumentom. Tožba za odškodninski zahtevek se lahko vloži pri sodišču, na območju krajevne pristojnosti katerega se je zgodil dogodek, ki je povzročil škodo. Tožba za plačilo zneska, ki ga je treba plačati za vodenje zadeve, se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja, kjer je pooblaščenec vodil zadevo. Tožba za zahtevek na podlagi najema ali zakupa nepremičnine (najem ali dzierżawa) se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja, v katerem je nepremičnina. Tožba zoper stranko, obvezano na podlagi zadolžnice ali čeka, se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja plačila. Več strank, obvezanih na podlagi zadolžnice ali čeka, je mogoče tožiti skupaj pred sodiščem, ki je pristojno na območju kraja plačila, ali sodiščem splošne pristojnosti za akceptanta ali izdajatelja zadolžnice ali čeka.

c. Izključna krajevna pristojnost

Določbe o izključni krajevni pristojnosti so obvezne. V nekaterih kategorijah zadev izključujejo možnost vložitve tožbe pri sodišču splošne pristojnosti in tudi pri sodišču alternativne pristojnosti ter možnost predložitve zadeve v reševanje drugemu sodišču na podlagi dogovora o pristojnosti sodišča. V primeru izključne pristojnosti je med sodišči iste stopnje za obravnavo določene zadeve pristojno samo eno sodišče. To je lahko posebno okrajno ali okrožno sodišče, odvisno od vrste zadeve.

Tožba glede lastništva ali drugih stvarnih pravic na nepremičninah ter posesti nepremičnine se lahko vloži le pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja nepremičnine. Če je predmet spora služnostna pravica na nepremičnini, se pristojnost določi glede na kraj obremenjene nepremičnine. Zgoraj navedena pristojnost zajema osebne zahtevke v zvezi s stvarnimi pravicami in pravicami, ki se uveljavljajo skupaj s temi zahtevki zoper istega toženca. Tožba v zvezi z dediščino, nujnim deležem, volili, navodili ali drugimi oporočnimi razpolaganji se lahko vloži le pri sodišču, ki je pristojno na območju zadnjega običajnega prebivališča oporočitelja, in če običajnega prebivališča oporočitelja na Poljskem ni mogoče določiti, pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja dediščine ali njenega dela. Tožba v zvezi s članstvom v zadrugi, partnerstvu, podjetju ali združenju se lahko vloži le pri sodišču, ki je pristojno na območju registriranega sedeža. Tožba v zvezi z zakonsko zvezo se lahko vloži le pri sodišču, na območju krajevne pristojnosti katerega sta zakonca imela zadnje stalno prebivališče, če vsaj eden od njiju še vedno stalno ali običajno prebiva na tem območju pristojnosti. Če take podlage ni, je izključno pristojno sodišče na območju stalnega prebivališča toženca, če tudi take podlage ni, pa sodišče na območju stalnega prebivališča tožnika. Tožba v zvezi z razmerjem med starši in otroki ter med posvojiteljem in posvojencem se lahko vloži le pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča tožnika, če ni razlogov za vložitev tožbe na podlagi določb o splošni pristojnosti.

Če je upravičena pristojnost več sodišč ali če je tožba vložena proti več strankam, za katere so v skladu z zakonodajo o splošni pristojnosti pristojna različna sodišča, pa lahko tožnik izbira med navedenimi sodišči. Enako velja, če je nepremičnina, katere lokacija je podlaga za določitev pristojnosti sodišča, na območjih pristojnosti več sodišč. Če pristojno sodišče zaradi neke ovire ne more obravnavati zadeve ali izvesti drugih ukrepov, njegovo nadrejeno sodišče na seji za zaprtimi vrati določi drugo sodišče. Če v skladu z določbami ZCP krajevne pristojnosti ni mogoče določiti na podlagi okoliščin zadeve, vrhovno sodišče (Sąd Najwyższy) na seji za zaprtimi vrati določi sodišče, pri katerem je treba vložiti tožbo. Stranke se lahko pisno dogovorijo, da bodo že obstoječi spor ali spore, ki bi lahko v prihodnosti nastali iz opredeljenega pravnega razmerja, predložile sodišču prve stopnje, ki v skladu z zakonom ni krajevno pristojno. Navedeno sodišče bo potem imelo izključno pristojnost, razen če se bodo stranke dogovorile drugače ali če bo tožnik vložil zahtevek v elektronskem postopku za plačilni nalog (elektroniczne postępowanie upominawcze, EPU). Stranke lahko s pisnim dogovorom tudi omejijo tožnikovo pravico do izbire med več sodišči, pristojnimi za take spore, ne morejo pa spremeniti izključne pristojnosti.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Stvarna pristojnost rednih sodišč (sądy powszechne) Republike Poljske je urejena z določbami zakonika o civilnem postopku.

V civilnem postopku so sodišča prve stopnje okrajna sodišča in okrožna sodišča, sodišča druge stopnje pa so okrožna sodišča in pritožbena sodišča (sądy apelacyjne).

Civilne zadeve na prvi stopnji praviloma obravnavajo okrajna sodišča, razen če ni pristojnost dodeljena okrožnim sodiščem. Okrožna sodišča so na prvi stopnji pristojna za:

• nepremoženjske pravice (in premoženjske zahtevke, ki se uveljavljajo skupaj s temi pravicami), razen za zadeve za ugotavljanje ali izpodbijanje starševstva za otroka, zadeve za razveljavitev priznanja očetovstva in razveljavitev odločbe o posvojitvi;

• varstvo avtorskih pravic in sorodnih pravic ter zadeve v zvezi z izumi, uporabnimi modeli, industrijskimi modeli, blagovnimi znamkami, geografskimi označbami in topografijami integriranih vezij ter zadeve za varstvo drugih pravic na nematerialnih dobrinah;

• zahtevke na podlagi zakona o tisku;

• premoženjske pravice, kadar vrednost predmeta spora presega 75 000 PLN (razen za preživninske zadeve, zadeve zaradi kršitve posesti, zadeve za določitev razdelitve premoženja zakoncev, za uskladitev vsebine zemljiške knjige z dejanskim pravnim stanjem in zadeve, obravnavane v elektronskem postopku za plačilni nalog);

• izdajo sodne odločbe namesto sklepa o delitvi zadruge;

• razglasitev ničnosti, razveljavitev ali ugotovitev neobstoja sklepov upravnih organov pravnih oseb ali organizacijskih enot, ki niso pravne osebe, vendar jim je bila z zakonom podeljena pravna osebnost;

• preprečevanje nelojalne konkurence in boj proti njej;

• odškodnino za škodo, povzročeno z izdajo nezakonite pravnomočne sodne odločbe.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Načeloma lahko stranke in njihovi upravni organi ali zakoniti zastopniki v civilnih postopkih pred sodiščem procesna dejanja opravljajo osebno ali prek pooblaščencev.

Vendar je z ZCP v nekaterih primerih določeno obvezno zastopanje po odvetniku. V postopkih pred vrhovnim sodiščem mora stranke zastopati odvetnik (adwokat) ali pravni svetovalec (radca prawny). V zadevah v zvezi z industrijsko lastnino jih mora zastopati tudi patentni zastopnik. Zahteva glede zastopanja velja tudi za procesna dejanja, povezana s postopkom pred vrhovnim sodiščem in izvedena pred sodiščem nižje stopnje. Zahteva glede zastopanja se ne uporablja, če se postopek nanaša na prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, postavitev odvetnika ali pravnega svetovalca ali če je stranka, njen upravni organ ali zakoniti zastopnik ali pooblaščenec sodnik, tožilec, notar ali profesor prava ali habilitiran doktor pravnih znanosti (doktor habilitowany nauk prawnych), pa tudi če je stranka, njen upravni organ ali zakoniti zastopnik odvetnik, pravni svetovalec ali svetovalec generalnega državnega pravobranilstva (Prokuratoria Generalna Skarbu Państwa).

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Tožbo je treba vložiti pri pristojnem sodišču.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Procesne vloge je treba sodišču predložiti v poljščini ali s priloženim prevodom v poljščino. Tožbeni zahtevek mora biti v pisni obliki. Izjema velja za položaj (na področju delovnega prava in prava socialne varnosti), v katerem lahko delavec ali zavarovanec, ki deluje brez odvetnika ali pravnega svetovalca, tožbo, vsebino pravnega sredstva in druge procesne vloge ustno poda na zapisnik pri pristojnem sodišču.

V elektronskem postopku za plačilni nalog se lahko procesna vloga vloži tudi prek sistema za prenos podatkov.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Tožbeni zahtevek je treba na uradnih obrazcih vložiti le, če je tako določeno s posebno določbo. Obveznost vložitve tožbenega zahtevka na uradnem obrazcu obstaja v dveh primerih: kadar je tožnik ponudnik storitev ali prodajalec in terjatve uveljavlja na podlagi pogodbe o določenem predmetu (zagotavljanje poštnih in telekomunikacijskih storitev; množični prevoz oseb in prtljage; dobava električne energije, zemeljskega plina in kurilnega olja; oskrba z vodo in odstranjevanje odplak; odlaganje odpadkov in dobava toplotne energije) ter v skrajšanem postopku (postępowanie uproszczone).

Tožbeni zahtevek mora biti v pisni obliki. Izjema od tega pravila so postopki na področju delovnega prava in prava socialne varnosti, v katerih lahko delavec ali zavarovanec, ki deluje brez odvetnika ali pravnega svetovalca, tožbo poda ustno na zapisnik pri pristojnem sodišču.

Tožbeni zahtevek mora vključevati:

  • ime sodišča, pri katerem je vložen; imena strank, njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev;
  • opredelitev vrste vloge;
  • navedbo vrednosti predmeta spora ali vrednosti predmeta pritožbe, če je stvarna pristojnost sodišča, višina takse ali dopustnost pravnega sredstva odvisna od te vrednosti in opredeljeni denarni znesek ni predmet zadeve;
  • opredelitev predmeta spora;
  • stalno prebivališče ali registrirani sedež in naslov strank, njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev;
  • tožnikovo številko iz splošnega elektronskega sistema registra prebivalstva (PESEL) ali davčno identifikacijsko številko (NIP), če je tožnik fizična oseba, ki mora imeti tako številko ali jo ima, ne da bi jo moral imeti; ali tožnikovo številko iz nacionalnega sodnega registra (KRS), če ta ne obstaja, pa tožnikovo številko iz drugega ustreznega registra ali evidence, ali če tožnik ni fizična oseba in mu ni treba biti vpisan v ustrezni register ali evidenco, vendar pa mora imeti številko NIP, tožnikovo številko NIP;
  • podlago za vlogo ali izjavo in dokaze v podporo navedenim okoliščinam;
  • natančno opredelitev zahtevka, v zadevah v zvezi s premoženjskimi pravicami pa tudi navedbo vrednosti predmeta spora, razen če je predmet spora opredeljen denarni znesek;
  • opis dejanskih okoliščin, ki utemeljujejo zahtevek in po potrebi tudi pristojnost sodišča;
  • navedbo, ali so stranke spor poskušale rešiti z mediacijo ali drugim izvensodnim načinom reševanja sporov, in če tega niso poskušale, navedbo razlogov za to;
  • podpis stranke ali njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;
  • seznam prilog.

Tožbenemu zahtevku je treba priložiti naslednje dokumente:

  • pooblastilo za zastopanje ali njegovo overjeno kopijo (če tožbeni zahtevek vloži pooblaščenec);
  • izvode tožbenega zahtevka in njegovih prilog, ki jih je treba vročiti osebam, udeleženim v postopku, in če izvirniki prilog niso bili predloženi sodišču, en izvod vsake za sodni spis (v elektronskem postopku za plačilni nalog je treba zahtevku, vloženemu prek sistema za prenos podatkov, priložiti elektronsko overjene izvode prilog).

Poleg tega lahko tožbeni zahtevek vključuje: predloge za ukrepe zavarovanja, razglasitev takojšnje izvršljivosti sodne odločbe in obravnavo zadeve v odsotnosti tožnika; vloge za pripravo obravnave (zlasti vloge za vabilo prič in sodnih izvedencev, ki jih navede tožnik, k udeležbi na obravnavi; za izvedbo ogleda; za odreditev tožencu, naj za obravnavo predloži dokument, s katerim razpolaga in ki je potreben za obravnavo dokazov, ali predmet ogleda; za predložitev dokazov, ki jih imajo druga sodišča, uradi ali tretje osebe, za obravnavo).

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Sodni postopki načeloma povzročijo stroške. Sodni stroški vključujejo takse in izdatke.

Obveznost plačila sodnih stroškov nosi stranka, ki pri sodišču vloži procesno vlogo (vključno s tožbenim zahtevkom), za katero je treba plačati takso ali ki povzroči izdatke. Če ustrezna taksa ni plačana, sodišče pozove stranko, naj jo plača v enem tednu, sicer bo procesna vloga vrnjena (če procesno vlogo vloži stranka s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v tujini, ki na Poljskem nima zastopnika, je rok za plačilo najmanj en mesec). Če taksa ni plačana v roku, sodišče procesno vlogo vrne stranki. Vrnjena procesna vloga nima nobenih učinkov, ki so na podlagi zakona povezani z vložitvijo procesne vloge pri sodišču.

Če je s posebno določbo določeno, da se lahko procesna vloga vloži le prek sistema za prenos podatkov (postopek EPU), se taksa plača ob vložitvi procesne vloge.

Procesno vlogo, ki jo vloži odvetnik, pravni svetovalec ali patentni zastopnik (če je zanjo taksa določena v fiksnem ali sorazmernem znesku, izračunanem na podlagi vrednosti predmeta spora, ki ga je navedla stranka), za katero taksa ni bila ustrezno plačana, sodišče vrne stranki, ne da bi jo pozvalo k plačilu takse (člen 1302 ZCP). Stranka lahko ustrezno takso plača v enem tednu. Če je taksa v zahtevanem znesku plačana, ima procesna vloga pravne učinke od datuma, ko je bila prvotno vložena. Tak učinek ne nastopi, če je procesna vloga znova vrnjena iz istega razloga.

Vprašanja v zvezi z nagradami za odvetnika ali pravnega svetovalca (kot je plačilni rok) je treba urediti v dogovoru, sklenjenem med stranko in pooblaščencem.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Za pravno pomoč – postavitev sodnega pooblaščenca za vodenje zadeve (pełnomocnik z urzędu) – lahko zaprosijo fizične in pravne osebe.

Fizične osebe lahko zaprosijo za postavitev odvetnika ali pravnega svetovalca, če predložijo izjavo, iz katere je razvidno, da ne bodo mogle plačati nagrade za odvetnika ali pravnega svetovalca, ne da bi se same ali njihove družine znašle v stiski.

Pravne osebe (ali druge organizacijske enote, ki lahko na podlagi zakona nastopajo kot stranke v postopku) lahko zaprosijo za postavitev odvetnika ali pravnega svetovalca, če dokažejo, da nimajo zadostnih sredstev za plačilo nagrade za odvetnika ali pravnega svetovalca.

Sodišče ugodi prošnji, če meni, da je sodelovanje odvetnika ali pravnega svetovalca v zadevi potrebno.

Vprašanje oprostitve stroškov in postavitve sodnega pooblaščenca v čezmejnih sporih ureja zakon z dne 17. decembra 2004 o pravici do pravne pomoči v postopkih civilnega prava, ki potekajo v državah članicah Evropske unije, in pravici do pravne pomoči za mirno rešitev spora pred uvedbo postopka.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Tožba je pri sodišču vložena ob vložitvi tožbenega zahtevka. ZCP ne predvideva izdaje potrdila, da je bila zadeva pri sodišču pravilno vložena.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Informacije o načrtovanih ali izvedenih ukrepih v zadevi je mogoče dobiti pri uradu za stranke (Biuro Obsługi Interesanta, BOI) pri pristojnem sodišču. Informacije o datumih naslednjih zasedanj sodišča lahko dobite, če pokličete številko urada za stranke, navedeno na spletišču sodišča, in navedete opravilno številko zadeve.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 27/04/2018

Kako postopati? - Portugalska

To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščinaportugalščina.


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Odgovor na to vprašanje je odvisen od vsakega posameznega primera.

Ker ni mogoče napovedati vseh težav, ki bi se lahko pojavile, se morate za nasvete obrniti na strokovnjaka s tega področja.

Če za to nimate finančnih sredstev, lahko zaprosite za pravno pomoč (glej spodnji informativni list o „pravni pomoči“).

Upravičena je lahko uporaba alternativnega reševanja sporov, odvisno od posebnosti zadeve (glej spodnji informativni list o „alternativnem reševanju sporov“).

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Rok, v katerem lahko vložite tožbo za rešitev določenega spora, se razlikuje glede na posamezne primere.

Tudi to vprašanje je treba pojasniti ob pomoči pravnega strokovnjaka, kot je navedeno v odgovoru na prejšnje vprašanje.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Brez poseganja v pravila iz predpisov Skupnosti in drugih mednarodnih instrumentov so portugalska sodišča mednarodno pristojna:

(a) kadar je mogoče tožbo vložiti pri portugalskem sodišču v skladu s pravili o portugalski krajevni pristojnosti iz portugalske zakonodaje;

(b) kadar se je dejansko stanje, ki je podlaga za tožbo, ali katero koli dejstvo, povezano z njim, zgodilo na portugalskem ozemlju;

(c) kadar se lahko zatrjevana pravica uveljavlja le s predlagano tožbo na portugalskem ozemlju ali kadar ima tožnik precejšnje težave v zvezi z vložitvijo tožbe v tujini, ker obstaja pomembna osebna ali stvarna povezava med predmetom spora in portugalskim pravnim sistemom.

Portugalska sodišča imajo izključno pristojnost:

(a) v zvezi s pravicami na nepremičninah in najemom nepremičnin na portugalskem ozemlju, vendar so v zvezi z najemom nepremičnin za začasno zasebno uporabo za največ šest zaporednih mesecev pristojna tudi sodišča države članice, v kateri ima toženec prebivališče, če je najemnik fizična oseba ter če imata najemodajalec in najemnik prebivališče v isti državi članici;

(b) v zvezi z veljavnostjo ustanovitve ali prenehanja družb ali drugih pravnih oseb s sedežem na Portugalskem ter v zvezi z veljavnostjo odločitev, ki jih sprejmejo njihovi organi; portugalsko sodišče za določitev tega sedeža uporablja svoja pravila mednarodnega zasebnega prava;

(c) v zvezi z veljavnostjo vpisov v javne evidence, ki se vodijo na Portugalskem;

(d) v zvezi s prisilno izvršbo na nepremičnini na portugalskem ozemlju;

(e) v zvezi z insolventnostjo ali reorganizacijo oseb s prebivališčem na Portugalskem ali pravnih oseb ali družb s sedežem na portugalskem ozemlju.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Kraj premoženja

Tožbe v zvezi s stvarnimi ali osebnimi pravicami na nepremičninah, delitvijo skupnega premoženja, prisilno izselitvijo, prednostno pravico in prisilno izvršbo ter tožbe za okrepitev, nadomestitev, zmanjšanje ali izbris hipotek je treba vložiti pri sodišču v kraju, kjer je zadevno premoženje.

Tožbe za okrepitev, nadomestitev, zmanjšanje ali izbris hipotek na ladjah ali zrakoplovih pa je treba vložiti pri sodišču v kraju, kjer je zadevni predmet registriran. Če se hipoteka nanaša na premičnine, registrirane v več okrožjih, se lahko tožnik odloči za katero koli od njih.

Če se tožba nanaša na skupino premičnin, ki pripadajo isti osebi in so namenjene enotni uporabi, ali nepremično in premično premoženje ali nepremičnine v različnih okrožjih, jo bo obravnavalo sodišču v kraju, kjer so nepremičnine najvišje vrednosti, ki bo določena na podlagi obdavčljive vrednosti premoženja. Če je nepremičnina, ki je predmet tožbe, v več kot enem sodnem okrožju, se lahko tožba vloži pri sodišču v katerem koli od teh okrožij.

Pristojnost v zvezi z izpolnitvijo obveznosti

Tožba za izpolnitev obveznosti, odškodnino zaradi neizpolnitve ali nepopolne izpolnitve obveznosti ali prenehanje pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti se vloži pri sodišču v kraju prebivališča toženca. Upnik lahko izbere sodišče v kraju, kjer bi morala biti obveznost izpolnjena, če je toženec pravna oseba ali če je prebivališče upnika na metropolitanskem območju Lizbone ali Porta in ima tudi toženec prebivališče na istem metropolitanskem območju.

Če se tožba nanaša na ugotovitev civilne odgovornosti zaradi protipravnega dejanja ali tveganja, je pristojno sodišče v kraju, kjer se je dogodek zgodil.

Razveza zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti

Za tožbe za razvezo zakonske zveze, prenehanje življenjske skupnosti in delitev premoženja je pristojno sodišče v kraju stalnega ali običajnega prebivališča tožnika.

Tožbe za plačilo nagrad

Če se tožba nanaša na plačilo nagrad za zastopnike na sodišču ali izvedence in izterjavo predplačil, plačanih stranki, je pristojno sodišče v kraju, kjer je bila storitev opravljena, zadevi pa je treba združiti.

Vendar če je bila tožba vložena pri pritožbenem ali vrhovnem sodišču, se tožba za plačilo nagrad vloži pri okrožnem sodišču v kraju prebivališča dolžnika.

Ureditev in razdelitev generalne havarije

Sodišče pristanišča, v katerem je bil dostavljen ali bi moral biti dostavljen tovor ladje, ki je utrpela velike izgube, je pristojno za ureditev in razdelitev stroškov teh izgub.

Odškodnina zaradi trčenja ladij

Odškodninska tožba zaradi trčenja ladij se lahko vloži pri sodišču v kraju, kjer se je nesreča zgodila, sodišču v kraju prebivališča lastnika ladje, ki je povzročila trčenje, sodišču v kraju, ki mu ladja pripada, sodišču v kraju, kjer je bila ladja najdena, ali sodišču v kraju prvega pristanišča postanka poškodovane ladje.

Stroški za reševanje ali pomoč ladjam

Plačilo, dolgovano za reševanje ali pomoč ladjam, se lahko zahteva pri sodišču v kraju nastanka dejanskega stanja, sodišču v kraju prebivališča lastnika rešenih predmetov ali sodišču v kraju, ki mu rešena ladja pripada ali kjer se nahaja.

Tožbo za razglasitev ladje, ki je bila pridobljena brezplačno ali za plačilo, za prosto prednostnih pravic je treba vložiti pri sodišču v kraju pristanišča, kjer je bila ladja zasidrana v času pridobitve.

Preventivni postopki in predhodni ukrepi

V zvezi s preventivnimi postopki in ukrepi pred vložitvijo tožbe je treba upoštevati naslednje:

(a) rubež in zaseg premoženja se lahko predlagata bodisi pri sodišču, pri katerem je treba vložiti ustrezno tožbo, bodisi pri sodišču v kraju, kjer je premoženje, ali pri sodišču v katerem koli od zadevnih okrožij, če je premoženje v več okrožjih;

(b) za prepoved novogradnje je pristojno sodišče v kraju, kjer naj bi delo potekalo;

(c) za druge preventivne postopke je pristojno sodišče, pri katerem je treba vložiti ustrezno tožbo;

(d) predhodne ukrepe za predložitev dokazov je treba predlagati pri sodišču v kraju, kjer naj bi se izvedli.

Spis v zvezi z zgoraj navedenimi dejanji in ukrepi je treba priložiti spisu za glavno tožbo, tako da ga je mogoče po potrebi poslati sodišču, pri katerem je navedena tožba vložena.

Vročitev obvestil se zahteva pri sodišču v kraju stalnega prebivališča osebe, ki ji je treba vročiti obvestilo.

Splošna pravila

Splošno pravilo portugalskega civilnega procesnega prava v zvezi s krajevno pristojnostjo je, da vse zadeve, ki niso izrecno določene, obravnava sodišče v kraju prebivališča toženca.

Vendar če toženec nima običajnega ali stalnega prebivališča ali če je odsoten, se tožba vloži pri sodišču v kraju prebivališča tožnika, vendar je treba zahtevek za začasno ali stalno skrbništvo nad premoženjem odsotnega toženca vložiti pri sodišču v kraju zadnjega prebivališča toženca na Portugalskem.

Če ima toženec stalno ali običajno prebivališče v tujini, zadevo obravnava sodišče v kraju, kjer je toženec prisoten; če to ni na portugalskem ozemlju, bo zadevo obravnavalo sodišče v kraju prebivališča tožnika, če pa ima ta prebivališče v tujini, je pristojno sodišče v Lizboni.

Splošna pravila za pravne osebe in družbe

Če je toženec država, se sodišče v kraju prebivališča toženca nadomesti s sodiščem v kraju prebivališča tožnika.

Če je toženec druga pravna oseba ali družba, bo zadevo obravnavalo sodišče v kraju, kjer je sedež ali glavna uprava podružnice, agencije, hčerinske družbe ali zastopstva, odvisno od tega, ali je tožba vložena zoper matično družbo ali enega od teh subjektov, vendar se lahko tožba zoper tuje pravne osebe ali družbe, ki imajo podružnico, agencijo, hčerinsko družbo ali zastopstvo na Portugalskem, vloži pri sodišču v kraju tega subjekta, čeprav je tožba vložena zoper matično družbo.

Več tožencev in prekrivajoči se zahtevki

Če je v isti zadevi več tožencev, mora vse obravnavati sodišče v kraju, kjer jih prebiva največ; če isto število tožencev prebiva v različnih krajih, lahko tožnik izbere katerega koli od njih.

Če ima tožnik več zahtevkov, ki jih morajo obravnavati sodišča različnih krajevnih pristojnosti, lahko za vložitev tožbe izbere katero koli od njih, razen če je pristojnost za presojo enega od zahtevkov odvisna od določene zveze, ki sodišču omogoča, da na lastno pobudo ugotovi neobstoj pristojnosti; v takem primeru je treba tožbo vložiti pri navedenem sodišču.

Če pa ima več zahtevkov, med katerimi obstaja razmerje odvisnosti ali podrejenosti, je treba tožbo vložiti pri sodišču, ki je pristojno za obravnavo glavnega zahtevka.

Splošna pravila o pristojnosti v zvezi z izvršbo

Razen v posebnih primerih, zajetih z drugimi določbami, je za izvršbo pristojno sodišče v kraju, kjer prebiva dolžnik, čeprav lahko upnik izbere sodišče v kraju, kjer bi morala biti obveznost izpolnjena, če je dolžnik pravna oseba ali če je prebivališče upnika na metropolitanskem območju Lizbone ali Porta in ima dolžnik prebivališče na istem metropolitanskem območju.

Vendar če se izvršba nanaša na izročitev določenega predmeta ali izterjavo dolga s stvarnim jamstvom, je pristojno sodišče v kraju, kjer je predmet, ali sodišče v kraju, kjer so predmeti, ki so uporabljeni kot jamstvo.

Če je treba tožbo za izvršbo vložiti pri sodišču v kraju prebivališča dolžnika in ta nima prebivališča na Portugalskem, vendar ima tam premoženje, je pristojno sodišče v kraju, kjer je to premoženje.

V primerih prekrivanja izvršb, ki jih morajo obravnavati sodišča različnih krajevnih pristojnosti, je pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča dolžnika.

Izvršba na podlagi sodne odločbe

Za izvršbo odločbe, ki jo izda portugalsko sodišče, se predlog za izvršbo vloži med postopkom, v katerem je bila izdana, izvršba pa se vpiše v zapisnik sodišča in se obravnava neodvisno, razen če je zoper odločbo vložena pritožba, pri čemer se zadeva prenese.

Če je v skladu z zakonom o organizaciji pravosodja za izvršbo pristojen specializirani izvršilni oddelek, je treba temu oddelku nujno poslati kopijo sodne odločbe, ki je podlaga za izvršbo, in spremne dokumente.

Če so odločbo izdali arbitri v arbitraži, ki je potekala na Portugalskem, je za izvršbo pristojno okrožno sodišče v kraju, kjer je potekala arbitraža.

Izvršba sodne odločbe višjih sodišč

Če je bila tožba vložena pri pritožbenem sodišču ali vrhovnem sodišču, je pristojno sodišče v kraju prebivališča dolžnika.

Izvršba na podlagi tuje sodne odločbe

Za izvršbo na podlagi tuje sodne odločbe je pristojno sodišče v kraju prebivališča dolžnika.

Pristojnost sodišča v zvezi z incidenčnimi vprašanji

Sodišče, pristojno za tožbo, je pristojno tudi za odločanje o incidenčnih vprašanjih, ki se pojavijo v njej, in vprašanjih, ki jih toženec postavi pri svoji obrambi.

Pristojnost za vprašanja v zvezi z nasprotnimi tožbami

Sodišče, izbrano za vložitev tožbe, je pristojno za vprašanja, ki izhajajo iz nasprotne tožbe, če je zanje pristojno na podlagi državljanstva, predmeta in hierarhije; če ni, je oseba, zoper katero je vložena nasprotna tožba, oproščena tega postopka.

Zasebni dogovori in dodelitev pristojnosti

Stranki se lahko dogovorita, katero sodišče je pristojno za reševanje določenega spora ali sporov, ki lahko izhajajo iz določenega pravnega razmerja, če je sporno razmerje povezano z več kot enim pravnim sistemom. Dogovorjena določitev pristojnosti lahko vključuje dodelitev izključne pristojnosti portugalskim sodiščem ali zgolj določitev alternativne pristojnosti portugalskih sodišč, kadar ta obstaja, če se domneva, da je ta v primeru dvoma izključna.

Izbira sodišča je veljavna le, če so izpolnjene vse naslednje zahteve:

(a) povezana je s sporom glede pravic, ki so na voljo;

(b) dopušča jo imenovano sodišče;

(c) upravičena je z resnim interesom obeh strank ali ene od njiju, če to ne pomeni resnih nevšečnosti za drugo stranko;

(d) ne vključuje zadev, ki spadajo v izključno pristojnost portugalskih sodišč;

(e) je rezultat dogovora, ki je pisen ali potrjen pisno ter v katerem je izrecno navedeno pristojno sodišče.

Za dogovor se šteje, da je pisen, kadar je zapisan v dokumentu, ki ga podpišeta stranki, ali kadar izhaja iz izmenjave dopisov, teleksov, telegramov ali drugih sredstev komuniciranja, ki pomenijo pisni dokaz, ne glede na to, ali taki dokumenti neposredno vsebujejo dogovor ali pa vsebujejo klavzulo, ki se sklicuje na drug dokument, ki vsebuje dogovor.

Zaščita otrok in mladih v nevarnosti

V zvezi s pristojnostjo za mladoletnike je za izvajanje ukrepov za spodbujanje pravic in zaščite otrok odgovoren odbor za varstvo ali sodišče v kraju, kjer ima otrok ali mladostnik prebivališče v času prejetja obvestila o položaju ali začetka sodnega postopka.

Če stalno prebivališče otroka ali mladostnika ni znano ali ga ni mogoče določiti, je pristojen odbor za varstvo ali sodišče v kraju, kjer se otrok ali mladostnik nahaja.

Ne glede na navedeno bo odbor za varstvo ali sodišče v kraju, kjer se otrok ali mladostnik nahaja, sprejelo ukrepe, ki se štejejo za nujne za njihovo takojšnjo zaščito.

Če otrok ali mladostnik po izvedenih ukrepih spremeni prebivališče za več kot tri mesece, se zadeva preda odboru za varstvo ali sodišču v kraju novega stalnega prebivališča.

Spremembe dejanskega stanja, ki se zgodijo po začetku postopka, niso pomembne, razen v zgornjem primeru.

Ne glede na pravila o krajevni pristojnosti se lahko, kadar se nevarnost hkrati nanaša na več kot enega otroka ali mladostnika, vloži ena sama tožba, če pa so bili uvedeni ločeni postopki, se lahko vsi ti združijo s prvotno tožbo, če je to upravičeno zaradi družinskih razmerij ali posebnih tveganih okoliščin.

Če so bili za istega otroka ali mladostnika uvedeni zaporedni ukrepi varstva, vzgojno-izobraževalni ukrepi ali civilni preventivni ukrepi za mladoletnike, je treba to navesti v spisu v zadevi, da bi jih lahko upošteval sodnik, ki odloča o prvotni tožbi.

Vzgojno-izobraževalni ukrepi

Za presojo dejstev in uporabe vzgojno-izobraževalnih ukrepov je pristojno sodišče v kraju prebivališča mladoletnika v času uvedbe postopka. Če je prebivališče mladoletnika neznano, je pristojno sodišče v kraju prebivališča nosilca starševske odgovornosti. Če imata nosilca starševske odgovornosti različna kraja prebivališča, je pristojno sodišče v kraju prebivališča skrbnika, ki mu je bil mladoletnik dodeljen, v primeru skupnega skrbništva pa sodišče v kraju prebivališča skrbnika, s katerim mladoletnik prebiva. V drugih primerih je pristojno sodišče v kraju, kjer se izvaja skrbništvo, ali če to ni določeno, sodišče v kraju, kjer se otrok nahaja.

Spremembe, ki se zgodijo po začetku postopka, niso pomembne.

Sodišče v kraju, kjer se izvaja skrbništvo, in v kraju, kjer se mladoletnik nahaja, sta pristojni za sprejetje nujnih ukrepov.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

V zvezi s tem glej informativna lista „Pravosodni sistemi“ in „Pristojnost“.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Če zastopanje odvetnika ni obvezno, se lahko stranke zastopajo same ali pa jih zastopajo odvetniki pripravniki ali pravni zastopniki (solicitadores).

Zastopanje odvetnika je obvezno:

(a) v zadevah, ki spadajo v pristojnost sodišč, za katere veljajo zgornje meje in pri katerih je dopustna redna pritožba;

(b) v zadevah, pri katerih je pritožba vedno dopustna ne glede na vrednost spornega predmeta;

(c) v pritožbah in zadevah, vloženih pri višjih sodiščih.

Tudi če je zastopanje odvetnika obvezno, lahko odvetniki pripravniki, pravni zastopniki in stranke sami vložijo zahtevke, v katerih se ne sprožijo pravna vprašanja.

V zadevah, v katerih stranke, čeprav ni obvezno imenovati odvetnika, niso določile pravnega zastopnika, priče zasliši sodnik, ki bo postopek tudi prilagodil posebnim okoliščinam.

Stranke mora v izvršilnem postopku, katerega vrednost presega mejo, ki velja za sodišče prve stopnje, zastopati odvetnik, odvetnik pripravnik ali pravni zastopnik, odvetnik pa jih mora zastopati v postopku, katerega vrednost presega mejo, ki velja za pritožbeno sodišče, ali v postopku, katerega vrednost je enaka ali nižja, vendar višja od meje, ki velja za sodišče prve stopnje, če to vključuje kakršen koli postopek, ki poteka v skladu s pogoji deklaratornega postopka.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

V zadevah, v katerih pravni zastopnik ni potreben in stranka nima posrednika, se lahko zgoraj navedeni procesni dokumenti sodišču predložijo na enega od naslednjih načinov:

(a) vložijo se v sodni pisarni, pri čemer se kot veljavni datum upošteva datum dostave dokumenta;

(b) pošljejo se s priporočeno pošto, pri čemer se kot veljavni datum upošteva datum, ko je dokument poslan s priporočeno pošto;

(c) pošljejo se po telefaksu ali elektronski pošti, pri čemer se kot veljavni datum upošteva datum, ko je dokument poslan.

Glej tudi informativni list „Avtomatizirana obdelava“.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

V vseh sodnih dokumentih se uporablja portugalščina.

Če mora na portugalskih sodiščih pričati tuji državljan, ki ne govori portugalščine, mu bo po potrebi postavljen zapriseženi tolmač, da se poenostavi komunikacija.

Za dokumente, napisane v tujem jeziku, ki jih je treba prevesti, bo sodišče na lastno pobudo ali na zahtevo ene od strank osebi, ki jih je predložila, odredilo, naj priloži prevod.

Tožba pri mirovnih sodiščih se lahko vloži ustno. V vseh drugih postopkih mora biti vložena pisno.

Procesni dokumenti, ki jih morajo stranke predložiti pisno, se sodišču predložijo elektronsko prek računalniškega sistema Citius na spletnem naslovu Povezava se odpre v novem oknuhttp://citius.tribunaisnet.mj.pt/ v skladu s postopki in navodili v njem, pri čemer se kot veljavni datum upošteva datum, ko je dokument poslan.

Stranka, ki na ta način predloži dokaze, mora vlogo in kakršne koli spremne dokumente predložiti elektronsko, izvirnikov pa ji ni treba podpisati, razen če tako odloči sodišče v skladu s procesnim pravom.

Če se v zadevi ne zahteva pravno zastopanje in stranka nima posrednika, glej odgovor na prejšnje vprašanje.

V zvezi s postopkom za izdajo plačilnega naloga glej ustrezni informativni list.

Glej tudi informativni list „Avtomatizirana obdelava“.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Obstajajo posebni obrazci za vloge za izdajo odredbe, za izvršilni postopek in za začetek postopka pri mirovnem sodišču, če se tožnik v zadnjem primeru ni odločil vložiti tožbe ustno.

Glej informativne liste „Postopek za plačilni nalog“, „Izvršba sodb“ in „Alternativno reševanje sporov“.

Ugotovitvena tožba se predloži sodišču z začetno vlogo, v kateri mora tožnik:

  • navesti sodišče in oddelek, pri katerem je tožba vložena, ter opredeliti stranke z navedbo njihovih imen, prebivališča ali sedeža ter, kjer je to mogoče, matične in davčne številke, poklica in delovnega mesta;
  • navesti službeni naslov svojega pravnega zastopnika;
  • navesti vrsto tožbe;
  • navesti glavna dejstva, na katerih temelji tožba, in pravne razloge, ki so podlaga za tožbo;
  • oblikovati zahtevek;
  • navesti znesek zahtevka;
  • imenovati sodnega izvršitelja, ki je odgovoren za vročitev poziva, ali pravnega zastopnika, ki je odgovoren za njegovo uveljavljanje.

Tožnik mora na koncu vloge predložiti seznam prič in zahtevati druge dokaze.

K vlogi je treba priložiti dokazilo o predhodnem plačilu sodnih taks ali upravičenosti do pravne pomoči namesto plačila sodnih taks.

Sodna pisarna bo zavrnila začetno vlogo in pisno navedla razloge za zavrnitev v katerih koli od naslednjih okoliščin:

  • če nima naslova ali je naslovljena na drugo sodišče, oddelek istega sodišča ali organ;
  • če v njej niso opredeljene stranke in navedene podrobnosti, ki jih mora vsebovati (imena, prebivališče ali sedež ter, kjer je to mogoče, matična in davčna številka, delovno mesto in poklic);
  • če v njej ni naveden službeni naslov pravnega zastopnika;
  • če v njej ni navedena vrsta tožbe;
  • če v njej ni naveden znesek zahtevka;
  • če ne vsebuje dokazila o predhodnem plačilu sodnih taks ali odobritvi pravne pomoči, razen v primeru zakonsko določenega nujnega poziva;
  • če ni podpisana;
  • če ni sestavljena v portugalskem jeziku;
  • če uporabljeni papir ni v skladu z zakonskimi zahtevami.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Stroški sodnih postopkov zajemajo sodne takse, stroške in stroške stranke.

Sodne takse

Sodne takse ustrezajo zneskom, ki jih mora v zadevi plačati vsaka stranka, ter se določijo glede na vrednost in zapletenost zadeve na podlagi Povezava se odpre v novem oknuuredbe o stroških sodnih postopkov.

Sodne takse plača samo stranka, ki vloži vlogo, ne glede na to, ali to stori kot tožnik ali toženec, upnik ali dolžnik, vložnik zahtevka ali nasprotna stranka, pritožnik ali nasprotna stranka v pritožbi, v skladu z uredbo o stroških sodnih postopkov.

Sodne takse je treba plačati pred vložitvijo procesnega dokumenta, za katerega se zahteva plačilo takse (začetna vloga ali zahteva, ugovor itd.), razen če je stranka ali tožba oproščena plačila ali je stranka oproščena predhodnega plačila.

V primeru nasprotne tožbe ali glavne intervencije je treba dodatno sodno takso plačati samo, če vložnik nasprotne tožbe vloži zahtevek, ki je ločen od zahtevka tožnika.

Zahtevek se ne šteje za ločen, kadar želi stranka v svojo korist doseči enak pravni učinek, kot ga predlaga tožnik, ali če želi stranka pridobiti zgolj odškodnino.

Če se v eni vlogi združi več strank, mora celotno sodno takso plačati stranka, ki je navedena kot prva stranka v prvotni vlogi, nasprotni tožbi ali zahtevi, brez poseganja v pravico do vračila od združenih strank.

Če se različne stranke združijo v več kot eni vlogi, je vsak tožnik, vložnik nasprotne tožbe, upnik ali vložnik zahtevka odgovoren za plačilo ustrezne sodne takse, katere vrednost je določena v uredbi o stroških sodnih postopkov.

Za tožbe, ki jih vložijo gospodarske družbe, ki so v preteklem letu vložile 200 ali več tožb, postopkov ali izvršb pri katerem koli sodišču, se sodne takse določijo v skladu z uredbo o stroških sodnih postopkov.

Za odreditev plačila sodnih taks se tožbe in preventivni postopki štejejo za še posebno zapletene, kadar:

(a) vsebujejo dolgovezne navedbe ali zahtevke;

(b) se nanašajo na zelo strokovna pravna vprašanja ali zelo specifične tehnične zadeve ali zahtevajo kombinirano analizo pravnih vprašanj iz zelo različnih okvirov ali

(c) zahtevajo zaslišanje velikega števila prič, analizo zapletenih dokazov ali različne dolgotrajne ukrepe za pridobitev dokazov.

Na splošno se prva ali edina sodna taksa plača do datuma predložitve dokumentov. Če se plačilo izvede elektronsko, ga je treba dokazati z elektronskimi potrdili, kot je določeno z zakonom. Če je opravljeno na papirju, mora vložnik zagotoviti dokazilo o plačilu.

Drugi obrok sodne takse je treba plačati v desetih dneh od obvestila o končni obravnavi, vložnik pa mora predložiti dokazilo o plačilu ali dokazilo o dokončanju takega plačila v istem roku.

Stroški

Vsi izdatki, nastali zaradi postopka, so stroški ne glede na to, ali njihovo plačilo zahtevajo stranke ali pa ga odredi sodnik.

Razen kot je določeno v predpisih o dostopu do prava, vsaka stranka plača stroške, ki jih je imela in ki so nastali med postopkom.

Za stroške je odgovorna stranka, ki je zahtevala ukrep, ali stranka, ki ga izkoristi, če je bil izveden po uradni dolžnosti.

Stroški stranke

Stroški stranke vključujejo znesek, ki ga je vsaka stranka porabila za zadevo in do povračila katerega je upravičena na podlagi razlogov, ki jih je sodišče ugotovilo zoper nasprotno stranko. Stroški se določijo v okviru odločbe sodišča.

Plačilo stroškov stranke, ki ga odredi sodišče, vključuje sodne takse, ki jih je plačala stranka, ki je v postopku uspela, sorazmerno z njenim uspehom, stroške, ki so dejansko nastali stranki, plačilo sodnemu izvršitelju in stroške, ki jih je imel, nagrade pravnih zastopnikov in nastale stroške v skladu s podrobno obrazložitvijo, kot je navedeno v uredbi.

Če bi lahko tožnik uporabil alternativno reševanje sporov, vendar se odloči za sodni postopek, mora svoje stroške nositi sam ne glede na izid postopka, razen če je nasprotna stranka onemogočila uporabo alternativnega reševanja sporov.

Nekatere zadeve so po zakonu oproščene plačila stroškov, enako velja za nekatere stranke.

Ker sodne takse ustrezajo znesku, ki ga je treba plačati zaradi želje vsake stranke, da vstopi v pravdo, je lahko vsaka oseba, za katero se lahko šteje, da je vključena v tožbo (tožnik, toženec, upnik, dolžnik, vložnik zahtevka, nasprotna stranka, pritožnik ali nasprotna stranka v pritožbi), na splošno zavezana plačilu sodnih taks, ker plačilo ustreza zagotovitvi storitve, ne glede na to, ali je stranka v postopku uspela ali ne. Stranke, ki v postopku uspejo, so upravičene do povračila sodnih taks na podlagi predpisov o stroških.

Nagrade

Nagrade določi sodišče, ki mora za to upoštevati pomen opravljenih storitev, težavnost in nujnost zadeve, stopnjo intelektualne ustvarjalnosti pri opravljanju strokovnega dela, dosežene rezultate, čas, ki je bil potreben, prevzeto odgovornost in druge strokovne naloge.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Da, lahko, če izpolnjujete pogoje za odobritev pravne pomoči (glej informativni list „Pravna pomoč“).

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Glej odgovora na vprašanji 7 in 8.

Sodni uradnik za sprejem vlog ob prejetju vloge preveri, ali so izpolnjene formalne zahteve. Podrobnejši in temeljitejši pregled opravi sodnik v poznejših fazah postopka.

Stranke so vedno obveščene o takih odločitvah.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Sodiščem po zakonu ni treba zagotoviti takih informacij. Vendar imajo zdaj pravni zastopniki možnost, da si prek sistema CITIUS, pobude ministrstva za pravosodje za digitalizacijo sodnih postopkov, ogledajo zadeve iz svojih pisarn.

Odvetniki, sodniki in sodne pisarne lahko zdaj, ko se procesni dokumenti vlagajo elektronsko in vnašajo neposredno v aplikacije IT sodišč, ob upoštevanju dejstva, da sodniki uporabljajo iste aplikacije za opravljanje svojih nalog, uporabljajo te aplikacije in portal CITIUS za vpogled v spise in dokumente v zadevi.

Dodatne informacije

Povezava se odpre v novem oknuApoio Judiciário – Protecção Jurídica

Povezava se odpre v novem oknuBases Jurídico-Documentais

Povezava se odpre v novem oknuCâmara dos Solicitadores

Povezava se odpre v novem oknuDiário da República (Uradni list)

Povezava se odpre v novem oknuDirecção-Geral da Administração da Justiça

Povezava se odpre v novem oknuDirecção-Geral da Política de Justiça

Povezava se odpre v novem oknuMinistério da Justiça (ministrstvo za pravosodje)

Povezava se odpre v novem oknuOrdem dos Advogados

Povezava se odpre v novem oknuPortal Citius


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 31/03/2017

Kako postopati? - Romunija


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Vsaka oseba, ki uveljavlja pravico zoper drugo osebo, mora vložiti vlogo pri stvarno pristojnem sodišču. Zadeva se lahko sodišču predloži šele po končanem predhodnem postopku, če je to izrecno določeno z zakonom. Vlogi mora biti priloženo dokazilo o končanem predhodnem postopku.

Stranka v sporu lahko uporabi tudi alternativne načine reševanja sporov.

Pred predložitvijo zadeve sodišču se lahko opravi mediacija, ki je prostovoljna. Sodni organi morajo med sodnim postopkom stranke seznaniti z možnostjo mediacije in njenimi prednostmi.

Mediacija je mogoča v sporih, ki se nanašajo na zavarovanje, varstvo potrošnikov, družinsko pravo in poklicno odgovornost, v delovnih sporih in civilnih sporih, katerih vrednost ne presega 50 000 RON, razen v tistih sporih, v katerih je bila izdana izvršljiva sodna odločba za začetek postopka v primeru insolventnosti.

Stranke v sporu lahko uporabijo tudi arbitražo, ki je alternativno reševanje spora zasebne narave. Osebe s popolno poslovno sposobnostjo se lahko dogovorijo, da bodo spore reševale z arbitražo. To ni mogoče pri sporih, ki se nanašajo na osebno stanje, sposobnost oseb, zapuščinski postopek, družinska razmerja in pravice, ki jih stranke ne morejo določati.

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Pravica do vložitve denarne tožbe lahko zastara, razen če ni z zakonom določeno drugače. V zadevah, ki so posebej določene z zakonom, zastaranje velja tudi za druge pravice do vložitve tožbe, ne glede na njihov predmet (člen 2501 civilnega zakonika).

V skladu z določbami člena 2517 civilnega zakonika je splošni zastaralni rok tri leta.

V civilnem zakoniku so določeni posebni roki zastaranja v nekaterih zadevah, in sicer:

  • desetletni zastaralni rok za stvarne pravice, za katere zakon ne določa, da ne morejo zastarati, ali za katere ne velja drug zastaralni rok; za odškodnino za nepremoženjsko/premoženjsko škodo, ki jo je oseba utrpela zaradi mučenja ali krutosti, ali kjer je to ustrezno, zaradi nasilja ali spolnega napada na mladoletne osebe ali osebe, ki se ne morejo braniti ali izraziti svoje volje; za odškodnino za okoljsko škodo;
  • dveletni zastaralni rok za pravico do vložitve tožbe na podlagi (po)zavarovalnega razmerja; pravico do vložitve tožbe v zvezi s plačilom provizij posrednikom za storitve, opravljene na podlagi pogodbe o posredništvu;
  • enoletni zastaralni rok za pravico do vložitve tožbe v zvezi s povračilom zneskov od prodaje vstopnic za predstavo, ki ni bila izvedena; za pravico do vložitve tožbe gostincev ali hotelirjev za storitve, ki jih opravljajo; profesorjev, učiteljev, mojstrov in umetnikov za urni, dnevni ali mesečni pouk; zdravnikov, babic, medicinskih sester in farmacevtov za obiske, postopke ali zdravila; trgovcev na drobno za plačilo za prodano in dobavljeno blago; obrtnikov za plačilo dela; odvetnikov zoper stranke za plačilo nagrad in stroškov; notarjev in sodnih izvršiteljev v zvezi s plačilom zneskov, do katerih so upravičeni za svoje dejavnosti; inženirjev, arhitektov, geodetov, računovodij in drugih samozaposlenih oseb za plačilo zneskov, do katerih so upravičeni; za pravico do vložitve tožbe, ki izhaja iz pogodbe o prevozu blaga po kopnem, zraku ali vodi, zoper prevoznika.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Pravila o mednarodni pristojnosti v sporih s čezmejnimi elementi so določena v knjigi VII zakonika o civilnem postopku z naslovom Mednarodni civilni postopek. Določbe te knjige za postopek s čezmejnimi elementi na podlagi zasebnega prava se sicer uporabljajo, če ni z mednarodnimi pogodbami, katerih pogodbenica je Romunija, pravom Evropske unije ali posebnimi zakoni določeno drugače.

V zadevah v zvezi z mednarodno pristojnostjo zakonik o civilnem postopku vsebuje določbe, ki se med drugim nanašajo na: pristojnost na podlagi toženčevega stalnega prebivališča ali sedeža, prostovoljni dogovor o pristojnosti v korist romunskih sodišč, dogovore o izbiri sodišča, izključitev arbitraže, forum necessitatis, notranjo pristojnost, litispendenco in povezane tožbe na mednarodni ravni, izključno osebno pristojnost, izključno pristojnost za denarne tožbe ali prednostno pristojnost romunskih sodišč (člen 1065 in naslednji zakonika o civilnem postopku).

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Krajevna pristojnost je urejena v skladu s splošnimi merili (toženčevo stalno prebivališče/sedež), alternativnimi merili (starševstvo, preživnina, pogodba o prevozu, zavarovalna pogodba, menica/ček/zadolžnica/vrednostni papir, potrošniki, civilna odgovornost na podlagi odškodninskega prava) ali izključnimi merili (nepremičnine, dedovanje, družbe, tožbe, vložene proti potrošnikom), ki so določena s členom 107 in naslednjimi novega zakonika o civilnem postopku.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Pristojnost sodišča glede na predmet zadeve je določena s členom 94 in naslednjimi novega zakonika o civilnem postopku ter je odvisna od narave in vrednosti zadeve.

Okrajna sodišča kot sodišča prve stopnje obravnavajo vloge, ki so v skladu s civilnim zakonikom v pristojnosti sodišča za družinske zadeve in skrbništvo; vloge za vpis v evidence osebnega stanja; vloge v zvezi z upravljanjem večnadstropnih zgradb, stanovanj ali prostorov, ki so v izključnem lastništvu različnih oseb, in pravnimi razmerji, ki so jih združenja lastnikov stanovanj vzpostavila z drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami; vloge za prisilno izselitev; vloge v zvezi s skupnimi stenami in jarki, razdaljo med zgradbami in nasadi, pravico do prehoda, bremeni in drugimi omejitvami, ki vplivajo na lastninske pravice; vloge v zvezi s spremembami meja in označevanjem meja; vloge za zaščito premoženja; vloge v zvezi s pozitivnimi ali negativnimi obveznostmi, ki jih ni mogoče ovrednotiti v denarju; vloge za sodno delitev ne glede na zadevno vrednost; druge vloge, ki jih je mogoče ovrednotiti v denarju, in sicer do vključno 200 000 RON, ne glede na status strank.

Okrožna sodišča kot sodišča prve stopnje obravnavajo vse vloge, ki po zakonu ne spadajo v pristojnost drugih sodišč, ali vse druge vloge, ki po zakonu spadajo v njihovo pristojnost.

Pritožbena sodišča kot sodišča prve stopnje obravnavajo vloge v zvezi z upravnimi in davčnimi spori ali vse druge vloge, ki po zakonu spadajo v njihovo pristojnost.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Stranke lahko tožbo vložijo osebno ali prek zastopnika, tako zastopanje pa je lahko določeno z zakonom ali pogodbo ali pa ga določi sodišče. Fizične osebe, ki nimajo poslovne sposobnosti, zastopa zakoniti zastopnik. Stranke lahko v skladu z zakonom zastopa zastopnik po njihovi izbiri, razen če se z zakonom ne zahteva njihova osebna navzočnost pred sodiščem.

Na prvi stopnji in v pritožbenem postopku lahko fizične osebe zastopa odvetnik ali drug pooblaščenec. Če kot zastopnik ne nastopa odvetnik, ampak druga oseba, lahko pooblaščenec v preiskovalni fazi in med predstavitvijo argumentov procesne in vsebinske ugovore vlaga le prek odvetnika. Fizičnim osebam pri pripravi vloge in pritožbenih razlogov ter vložitvi pritožbe in njenem zagovoru pomaga in jih zastopa samo odvetnik, sicer je vloga oziroma pritožba neveljavna.

Pravne osebe lahko pred sodišči na podlagi pogodbe zastopa samo pravni svetovalec ali odvetnik. Pravnim osebam pri pripravi vloge in pritožbenih razlogov ter vložitvi pritožbe in njenem zagovoru pomaga in jih, kjer je to ustrezno, zastopa samo odvetnik ali pravni svetovalec, sicer je vloga oziroma pritožba neveljavna. Zgoraj navedene določbe se ustrezno uporabljajo tudi za združenja, družbe ali druge subjekte brez pravne osebnosti.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Tožba se evidentira in datira z žigosanjem z vstopnim žigom. Po evidentiranju se tožba in spremni dokumenti, kjer je ustrezno skupaj z dokazi, kako so bili posredovani sodišču, predajo predsedniku sodišča ali osebi, ki jo je ta določil, ta pa sprejme takojšnje ukrepe za naključno določitev senata v skladu z zakonom (člen 199 zakonika o civilnem postopku).

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

V skladu s členom 12(5) zakona št. 304/2004 o organizaciji pravosodja so vloge in procesna pisanja sestavljeni samo v romunskem jeziku. Vloge se vložijo samo v pisni obliki. V členu 194 novega zakonika o civilnem postopku je določeno, da se vloga, vložena osebno ali prek zastopnika, prejeta po pošti, kurirju, telefaksu ali skenirana in poslana po elektronski pošti ali v elektronski obliki, evidentira in datira z žigosanjem z vstopnim žigom.

Če katera od strank, ki jih je treba zaslišati, ne govori romunščine, sodišče v skladu s členom 225 novega zakonika o civilnem postopku uporabi sodnega tolmača. Če se stranke strinjajo, lahko kot tolmač deluje sodnik ali sodni uradnik. Če navzočnosti sodnega tolmača ni mogoče zagotoviti, lahko tolmačijo zaupanja vredne osebe, ki govorijo zadevni jezik. Če je oseba nema, gluha ali gluhonema ali če se iz katerega koli drugega razloga ne more izražati, komunikacija poteka pisno. Če zadevna oseba ne zna brati ali pisati, se uporabi tolmač. Za prevajalce in tolmače se ustrezno uporabljajo določbe o izvedencih.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Z zakonikom o civilnem postopku uporaba standardnih obrazcev za pravne zahtevke ni predvidena. Vsebina nekaterih civilnopravnih zahtevkov (npr. tožbe, odgovora na tožbo, nasprotne tožbe) je določena s splošnimi pravili o civilnem postopku.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Sodni stroški vključujejo kolkovine, nagrade za odvetnike, izvedence in specialiste, plačila pričam v zvezi s potjo in nadomestila zneskov, izgubljenih zaradi obveznega nastopa pred sodiščem, potne stroške in stroške nastanitve ter vse druge stroške, potrebne za pravilno izvedbo postopka. Stranka, ki uveljavlja sodne stroške, mora stroške in njihovo višino dokazati najpozneje do konca vsebinske obravnave zadeve. Stranka, ki ni uspela v pravdi, mora na zahtevo stranke, ki je uspela v pravdi, plačati sodne stroške zadnje navedene stranke. Če je bilo vlogi delno ugodeno, sodnik določi delež, v katerem vsaka stranka nosi sodne stroške. Po potrebi lahko odredi pobot sodnih stroškov. Tožencu, ki je na prvi obravnavi, na katero so bile stranke ustrezno pozvane, priznal zahtevke tožnika, ni mogoče odrediti plačila sodnih stroškov, razen če je tožnik pred začetkom postopka tožencu poslal uradno obvestilo ali če je toženec po zakonu zamujal s plačilom. Če je tožnikov ali tožencev več, se jim lahko naloži plačilo sodnih stroškov v enakih deležih, sorazmerno ali solidarno, odvisno od njihovega statusa v postopku ali narave pravnega razmerja med njimi.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Pravno pomoč je mogoče pridobiti v skladu z določbami izredne uredbe št. 51/2008 o javni pravni pomoči v civilnih zadevah, odobrene z nadaljnjimi spremembami z zakonom št. 193/2008, kakor je bil naknadno spremenjen. Novi zakonik o civilnem postopku (člena 90 in 91) vsebuje splošne določbe o pravni pomoči.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Tožba se evidentira in datira z žigosanjem z vstopnim žigom. Po evidentiranju se tožba in spremni dokumenti predajo predsedniku sodišča ali sodniku, ki ga nadomešča, in ta sprejme takojšnje ukrepe za naključno določitev senata.

Senat, ki mu je bila zadeva naključno dodeljena, preveri, ali vloga izpolnjuje potrebne zahteve. Če jih ne, je tožnik pisno obveščen o zadevnih pomanjkljivostih. V največ desetih dneh od prejema obvestila mora predložiti dodatne informacije ali opraviti odrejene spremembe, sicer je vloga neveljavna. Če obveznosti v zvezi s predložitvijo dodatnih informacij ali spremembo vloge v predpisanem roku niso izpolnjene, sodišče s sklepom, izdanim v senatu, razglasi neveljavnost vloge.

Ko sodnik ugotovi, da so v zvezi z vlogo izpolnjeni vsi pravni pogoji, s sklepom odredi njeno vročitev tožencu.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Podrobne informacije o zadevi je mogoče pridobiti pri arhivskem uradu sodišč ali na spletiščih sodišč, če so na voljo, na naslovu Povezava se odpre v novem oknuhttp://portal.just.ro/.

Sodišče lahko o vlogi odloči le, če so bile stranke pozvane ali če so osebno ali prek zastopnika nastopile pred sodiščem. Sodišče odloži obravnavo zadeve in odredi, da je treba stranko pozvati na obravnavo, če ugotovi, da odsotna stranka ni bila pozvana v skladu z zakonsko določenimi zahtevami, sicer obravnava ni veljavna. Sodni pozivi in vsa procesna pisanja se vročijo po uradni dolžnosti.

Ko sodnik ugotovi, da so v zvezi z vlogo izpolnjeni vsi pravni pogoji, s sklepom odredi njeno vročitev tožencu, ki je obveščen o obveznosti predložitve odgovora na tožbo v 25 dneh od vročitve vloge, pri čemer se mu ob neizpolnitvi obveznosti naloži sankcija. Odgovor na tožbo se vroči tožniku. Ta mora v desetih dneh od vročitve vložiti odgovor na odgovor na tožbo, toženec pa se z odgovorom na odgovor na tožbo seznani z vpogledom v spis zadeve. Sodnik v treh dneh od datuma predložitve odgovora na odgovor na tožbo s sklepom določi datum prve obravnave, ki se izvede v največ 60 dneh od datuma sklepa sodišča, in odredi poziv strank na obravnavo. Če toženec v zakonskem roku ne predloži odgovora na tožbo ali tožnik v zakonskem roku ne predloži odgovora na odgovor na tožbo, sodnik po izteku ustreznega roka s sklepom določi datum prve obravnave, ki se izvede v največ 60 dneh od datuma sklepa, in odredi poziv strank na obravnavo. Sodnik lahko v nujnih postopkih zgoraj navedene roke skrajša, kar je odvisno od okoliščin zadeve. Če ima toženec stalno prebivališče v tujini, sodnik glede na okoliščine zadeve rok razumno podaljša.

Stranka, ki je vložila vlogo in potrdila datum obravnave, ter stranka, ki je prišla na obravnavo, med postopkom pred tem sodiščem na naslednje obravnave ne bo vabljena, saj se šteje, da je seznanjena z njihovimi datumi. Te določbe se uporabljajo tudi za stranko, ki ji je bil vročen poziv na obravnavo, saj se v tem primeru šteje, da je seznanjena tudi z datumi obravnav, ki bodo sledile obravnavi, za katero je bil vročen sodni poziv. Tudi v sodnem pozivu je navedeno, da se po vročitvi sodnega poziva, ki se potrdi s podpisom povratnice, za pozvano stranko šteje, da je seznanjena tudi z datumi obravnav, ki bodo sledile obravnavi, za katero je bil vročen sodni poziv.

Sodnik mora na prvi obravnavi, na katero so bile stranke ustrezno pozvane, po zaslišanju strank oceniti potreben čas za presojo zadeve ob upoštevanju okoliščin zadeve, da bi bila lahko odločba izdana v optimalnem in predvidljivem času.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 30/04/2018

Kako postopati? - Slovenija


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Morda bi bilo bolje spor rešiti s pomočjo postopkov alternativnega reševanja sporov. Načini alternativnega reševanja sporov (ARS) omogočajo, da se spor reši brez intervencije sodišča ali vsaj brez meritorne odločitve sodišča. Med glavne načine ARS, ki se izvajajo v Sloveniji, spadajo arbitraža, mediacija in v širšem smislu aktivnost sodišča v smeri spodbujanja sodnih poravnav. Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov nalaga prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem obveznost, da v sporih iz gospodarskih, delovnih, družinskih in drugih civilnopravnih razmerij strankam omogočijo uporabo alternativnega reševanja sporov s tem, da sprejmejo in uveljavijo program alternativnega reševanja sporov. V okviru tega programa so sodišča dolžna strankam omogočiti uporabo mediacije, lahko pa tudi uporabo drugih oblik alternativnega reševanja sporov.

Mediacija je obravnavanje sporov s pomočjo nevtralne tretje osebe, ki ne more izdati zavezujoče odločbe. Se pa stranke lahko dogovorijo, da bo sporazum o rešitvi spora sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, poravnave pred sodiščem ali arbitražne odločbe na podlagi poravnave.

Stranke lahko med postopkom pred pravdnim sodiščem kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava). Sporazum o sklenjeni sodni poravnavi predstavlja izvršilni naslov.

Več  v zvezi s tem si poglejte tudi temo " Alternativno reševanje sporov".

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Roki za vložitev tožbe na sodišče so odvisni od narave zadeve. Navedeno vprašanje rokov in zastaralnih rokov lahko pojasni pravni svetovalec ali služba za brezplačno pravno pomoč. Več informacij o tem najdete pod temo "Procesni roki".

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

V zvezi s tem si poglejte temo "Pristojnost sodišč".

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

V zvezi s tem si poglejte temo "Pristojnost sodišč".

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

V zvezi s tem si poglejte temo "Pristojnost sodišč".

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Stranke lahko same nastopajo pred sodišči v Republiki Sloveniji, razen v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, oziroma če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. V kolikor stranka želi, da jo zastopa pooblaščenec, je le-ta lahko v postopku pred okrajnimi sodišči vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben, pred okrožnimi, višjimi in vrhovnim sodiščem pa je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Tožba se lahko pošlje, naslovljena na pristojno sodišče, po pošti ali odda neposredno v sprejemno pisarno sodišča. Glej tudi odgovor 8.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Uradni jezik sodišč v Republiki Sloveniji je slovenščina, na območju, kjer živita madžarska in italijanska narodnostna manjšina, pa je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina oziroma italijanščina. Tožbo je potrebno sestaviti v slovenskem jeziku, pri čemer jo mora tožnik podpisati.

Za izviren podpis vložnika se šteje njegov lastnoročni podpis kot tudi ,elektronski podpis, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu.

Vloga  (tudi tožba) se vloži v pisni obliki. Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki) ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu (vloga v elektronski obliki). Vloga v fizični obliki se vloži tako, da se pošlje po pošti, z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije , izroči neposredno organu ali po osebi, ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost ,.Tožbo je mogoče vložiti tudi preko telefaksa.

Zakon predvideva tudi vloge v elektronski obliki, to je vloge, ki so v elektronski obliki in so podpisane z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu. Le-te se vloži tako, da se jih vloži v informacijski sistem sodstva. Informacijski sistem vložniku samodejno potrdi prejem vloge.

Kljub obstoječi pravni podlagi (zakoni in podzakonski akti), ki se nanaša na vse civilne in gospodarske postopke, pa je trenutno preko interneta oziroma po elektronski poti mogoče začeti le postopke, zajete v portalu e-Sodstvo: nekatere vrste izvršb, vlagati vloge in izdajati odločbe v postopkih zaradi insolventnosti ter vlagati zemljiškoknjižne predloge.

V ta namen obstaja v Republiki Sloveniji portal e-Sodstvo, ki omogoča vlaganje pisanj v elektronski obliki: Povezava se odpre v novem oknuhttps://evlozisce.sodisce.si/esodstvo/index.html

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

V Republiki Sloveniji ni potrebno sestaviti tožbe na posebnem obrazcu, vendar pa mora le-ta vsebovati zakonsko določene elemente, ki so določeni za vse vloge in dodatno še za tožbo. Tako mora tožba obsegati : navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče , oziroma sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. Poleg tega mora obsegati še EMŠO stranke, če je stranka, ki je fizična oseba, vpisana v centralni register prebivalstva, davčno številko, če je stranka, ki ni vpisana v centralni register prebivalstva, vpisana v davčni register, oziroma rojstni datum, če stranka ni vpisana ne v centralni register prebivalstva ne v davčni register (te podatke pridobi sodišče po uradni dolžnosti). Če je stranka pravna oseba, morajo biti navedeni firma ali ime, sedež in poslovni naslov, ter matična ali davčna številka, če ima pravna oseba sedež v Republiki Sloveniji. Če je stranka podjetnik (na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja) ali zasebnik (npr. zdravnik, notar, odvetnik, kmet ali druga fizična oseba, ki ni podjetnik in ki kot poklic opravlja določeno dejavnost) morajo biti navedeni osebno ime, firma, sedež in poslovni naslov ter matična ali davčna številka, če je registriran v Republiki Sloveniji. Tožba mora obsegati tudi določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in podpis vložnika. Če je pristojnost sodišča odvisna od vrednosti spornega predmeta, in predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta., Vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, se morajo izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko, ter v taki obliki, da jih sodišče lahko vroči. To velja tudi za priloge.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Sodno takso je potrebno plačati ob vložitvi tožbe, nasprotne tožbe, predloga za sporazumno razvezo, tožbe, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, predloga za obnovo postopka, predloga za zavarovanje dokazov pred začetkom pravdnega postopka, predloga za poskus poravnave, vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, pritožbe, predloga za dopustitev revizije in revizije. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse.

Če sodna taksa za vlogo ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

Stroške sodnega postopka krije stranka po načelu uspeha v pravdi. Pooblaščencem, ki so odvetniki, se odmerijo odvetniški stroški v sodnem postopku po Odvetniški tarifi. Odvetniški stroški so skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za davek na dodano vrednost v primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec v Republiki Sloveniji. Odvetnik je dolžan v skladu s predpisi izstaviti stranki oziroma naročniku storitve specificiran račun za opravljeno odvetniško storitev ali plačani predujem najkasneje osmi dan po tem, ko je storitev opravljena, ali po tem, ko je predujem plačan. Šteje se, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa. Odvetnik lahko od stranke pred zaključkom postopka zahteva plačilo predujma za naročeno storitev in izdatke.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Stranke lahko zaprosijo za brezplačno pravno pomoč, ki se jim dodeli, če izpolnjujejo pogoje, določene v Zakonu o brezplačni pravni pomoči ( ZBPP).  Za več v zvezi s tem si poglejte temo "Brezplačna pravna pomoč".

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Tožba se šteje za vloženo, ko jo prejme pristojno sodišče. V kolikor je poslana po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Vložnik ne prejme avtomatično potrdila o vložitvi tožbe. Če se vloga odda v sodni nabiralnik, se šteje čas, ko jo sodni nabiralnik prejme, za trenutek izročitve sodišču, na katerega je naslovljena.

Zakon za vloge v elektronski obliki predpisuje, da se vložijo tako, da se pošljejo po elektronski poti informacijskemu sistemu sodstva. V tem primeru se šteje čas, ko jo je prejel informacijski sistem sodstva, za trenutek izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Informacijski sistem vložniku samodejno potrdi prejem vloge.

Pri tem velja poudariti, da v praksi kljub zakonski pravni podlagi, trenutno v postopkih v civilnih in gospodarskih zadevah, z izjemo zemljiške knjige, postopkov insolventnosti in izvršilnega postopka,  trenutno še ni mogoče vložiti tožbe po elektronski poti.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

O dogodkih, ki so vezani na prekluzivne roke, sodišče stranke opozarja v pisnih obvestilih s pravnim poukom o posledicah, če se stranka ne bo ravnala po navodilih sodišča.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/preciscenaBesedilaZakonov

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.sodisce.si/

Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.pisrs.si/Pis.web/


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 27/03/2018

Kako postopati? - Slovaška


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Za odgovor na to vprašanje glej tudi oddelek: „Alternativno reševanje sporov – Slovaška“.

Vseh sporov ni nujno reševati na sodišču. Stranke bi morale najprej poskušati sporazumno rešiti spor in najti kompromis, sprejemljiv za obe strani. Druga možnost je reševanje spora z mediacijo. Mediacija je izvensodni postopek, pri katerem osebe, vključene v mediacijo, ob pomoči mediatorja rešujejo spor, ki izhaja iz njihovega pogodbenega ali drugega pravnega razmerja. Predložitev zadeve sodišču se priporoča šele, ko stranke izčrpajo vse alternativne načine reševanja sporov, ali v zadevah, katerih cilj je natančno opredeliti pravni položaj strank, njihove pravice in vzajemno odgovornost.

Arbitražno sodišče lahko pod nekaterimi pogoji, določenimi v zakonu o arbitraži (zákon o rozhodcovskom konaní), kakor je bil spremenjen, odloča v zadevah, ki se nanašajo na:

(a) reševanje premoženjskih sporov, ki izhajajo iz domačih in mednarodnih gospodarskih in civilnopravnih razmerij, če je kraj arbitraže v Slovaški republiki;

(b) priznavanje in izvrševanje domačih in tujih arbitražnih odločb v Slovaški republiki.

Če z zakonom o arbitraži vrsta spora, ki je predmet sodnega postopka, ni izključena iz njegovega področja uporabe, se lahko stranke v postopku pred sodiščem ali zunaj njega dogovorijo, da bodo uporabile arbitražo. Ta dogovor mora vsebovati arbitražni sporazum. Tovrstni dogovor, predložen sodišču, ima v skladu z zakonikom o civilnem pravdnem postopku (Civilný sporový poriadok) učinek umika zahtevka in soglasja toženca s takim umikom.

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

V skladu z zakonikom o civilnem pravdnem postopku pravica zastara, če se ne uveljavlja v zakonsko določenem roku. Roki za vložitev tožbe se razlikujejo glede na zadevo.

Zakonski zastaralni roki so določeni z zakonom. Splošni zastaralni rok je tri leta in teče od dneva, ko je bilo pravico prvič mogoče uveljavljati.

Sodišče zastaranje pravice upošteva le na predlog dolžnika. Če ta ugovarja pravici zaradi zastaranja, zastarane pravice upniku ni mogoče priznati.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Glej oddelek: „Pristojnost – Slovaška“.

Pristojnost sodišč za obravnavo določene zadeve je določena z zakonodajo Evropske unije – uredbami, mednarodnimi večstranskimi ali dvostranskimi sporazumi, in če teh ni, z nacionalno zakonodajo, s katero se ureja kolizija zakonov.

Pravila o pristojnosti slovaških sodišč so na nacionalni ravni določena z zakonom št. 97/1963 o mednarodnem zasebnem in procesnem pravu (Zákon č. 97/1963 Zb. o medzinárodnom práve súkromnom a procesnom). Temeljno pravilo je, da so slovaška sodišča pristojna, če ima oseba, zoper katero je vložena vloga (tožba), stalno prebivališče ali registrirani sedež v Slovaški republiki, v primeru premoženjskih pravic pa, če ima v državi premoženje. Z nadaljnjimi določbami so opredeljeni pogoji, pod katerimi so pristojna slovaška sodišča. V pogodbenih razmerjih lahko stranke pristojnost določijo v pogodbi. V nekaterih zadevah imajo slovaška sodišča izključno pristojnost, na primer v postopkih v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremičninah, najemom nepremičnine na ozemlju Slovaške republike ali registracijo ali veljavnostjo patentov, blagovnih znamk, modelov in drugih pravic.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Glej oddelek: „Pristojnost – Slovaška“.

V skladu z zakonikom o civilnem pravdnem postopku je za obravnavanje zadeve pristojno redno sodišče stranke, zoper katero je vložena tožba (toženec), razen če ni drugače določeno. Redno sodišče posameznika (državljana) je sodišče, na območju katerega ima državljan stalno prebivališče, če nima stalnega prebivališča, pa sodišče, na območju katerega običajno prebiva; redno sodišče pravne osebe je sodišče, na območju katerega ima pravna oseba registrirani sedež, v primeru tuje pravne osebe pa sodišče, na območju katerega je njena organizacijska enota. Redno sodišče za državo je sodišče, na območju katerega je nastala okoliščina, ki je podlaga za pravico, ki se uveljavlja. Redno sodišče v gospodarskih zadevah je sodišče, na območju katerega ima toženec registrirani sedež, če registriranega sedeža nima, pa sodišče, na območju katerega opravlja dejavnost. Če toženec nima kraja poslovanja, je njegovo redno sodišče sodišče, na območju katerega ima stalno prebivališče.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Glej oddelek: „Pristojnost – Slovaška“.

Temeljno pravilo za določitev stvarne pristojnosti je določeno v členu 12 zakonika o civilnem pravdnem postopku. Na prvi stopnji je praviloma pristojno okrajno sodišče (okresný súd). Okrožno sodišče (krajský súd) odloča kot sodišče prve stopnje samo v posebnih primerih, kot so spori, ki se nanašajo na tretjo državo ali osebe, ki uživajo diplomatsko imuniteto in privilegije, če taki spori spadajo v pristojnost sodišč Slovaške republike. Z zakonom št. 371/2004 o sedežih in okrožjih sodišč v Slovaški republiki (Zákon č. 371/2004 Z. z. o sídlach a obvodoch súdov Slovenskej republiky) je urejena pristojnost registrskih sodišč, stečajnih sodišč in poravnalnih sodišč, sodišč za menične in čekovne spore, sodišč, ki odločajo v zadevah v zvezi z varstvom predmetov industrijske lastnine in varstvom pred nelojalno konkurenco, sodišča za odločanje v zadevah v zvezi z borznimi posli, sodišča, pristojnega za skrb za mladoletne osebe, in sodišča, pristojnega za pravno pomoč v primeru finančne stiske.

Vrednost predmeta spora v Slovaški republiki ne vpliva na pristojnost sodišča za odločanje o zadevi.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Zastopanje po odvetniku v civilnih postopkih v Slovaški republiki ni obvezno.

Z zakonom je zastopanje po odvetniku predpisano v izbranih vrstah postopka, npr. v stečajnih zadevah, zadevah glede varstva konkurence, nelojalne konkurence in pravic intelektualne lastnine ter v izrednem pritožbenem postopku (člen 420 zakonika o civilnem pravdnem postopku).

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

V skladu z določbami člena 125 zakonika o civilnem pravdnem postopku se lahko vloga vloži le v pisni obliki na papirju ali v elektronski obliki. Vlogo, vloženo v elektronski obliki, je treba nato v desetih dneh vložiti v papirni obliki, sicer se ne bo upoštevala. Vlogo v papirni obliki je treba vložiti v ustreznem številu izvodov.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Ker so stranke v civilnem sodnem postopku v enakopravnem položaju, tožbe ni treba vložiti v slovaškem jeziku. Stranke imajo pravico, da v sodnem postopku uporabljajo svoj materni jezik ali drug jezik, ki ga razumejo. Sodišče jim mora zagotoviti enake možnosti za uresničevanje njihovih pravic, tj. tudi prevajanje in tolmačenje. Vloga se lahko vloži v pisni obliki na papirju ali v elektronski obliki.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Za vložitev tožbe (vloge za začetek postopka) ni predpisanih obrazcev.

Splošne zahteve so določene v členu 127 zakonika o civilnem pravdnem postopku. Tožba mora biti podpisana, iz nje pa mora biti jasno razvidno, na katero sodišče je naslovljena, kdo jo vlaga, na kaj se nanaša in kaj se želi z njo doseči. Vlogo je treba vložiti v potrebnem številu izvodov in prilog, tako da en izvod ostane sodišču, vsaka stranka pa po potrebi prejme en izvod s prilogami. Če stranka ne predloži potrebnega števila izvodov in prilog, sodišče na njene stroške naredi kopije. Če se vloga nanaša na tekočo zadevo, je treba navesti opravilno številko zadeve.

Poleg splošnih zahtev je treba v tožbi navesti ime in priimek ter po možnosti tudi datum rojstva, telefonsko številko in naslov prebivališča strank ali njihovih zastopnikov, podatke o državljanstvu, verodostojen opis pomembnih dejstev in dokaze, na katere se tožnik opira, poleg tega pa mora biti jasno razvidno, kaj tožnik predlaga. Če je stranka pravna oseba, mora tožba vsebovati ime ali firmo, registrirani sedež in identifikacijsko številko, če je bila dodeljena. Če je stranka tuj subjekt, je treba tožbi priložiti izpisek iz registra ali druge evidence, v katero je tuji subjekt vpisan. Če je stranka fizična oseba, ki je podjetnik, mora tožba vsebovati ime podjetja, registrirani sedež in identifikacijsko številko, če je bila dodeljena. Če je stranka država, mora tožba vključevati opredelitev države in ustreznega državnega organa, ki jo bo zastopal.

Ministrstvo za pravosodje Slovaške republike (Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky) je za zagotovitev prožnejših sodnih postopkov in za pomoč strankam v postopku na svojem spletišču objavilo vzorce (obrazce) izbranih vlog za začetek postopka. Vzorec je mogoče prenesti s spletišča in ga izpolniti. Obrazec tožnika natančno usmerja glede podatkov, ki jih je treba izpolniti. Izpolnjen obrazec se lahko pošlje nepodpisan ali podpisan s kvalificiranim elektronskim podpisom z uporabo kvalificiranega potrdila. Če tožnik vlogo pošlje brez kvalificiranega elektronskega podpisa, jo mora dopolniti z vlogo v papirni obliki.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Za vložitev tožbe je treba plačati sodno takso. Plačati jo mora stranka, ki vlaga tožbo (vložnik/tožnik), razen če je bila na svojo zahtevo oproščena obveznosti plačila sodnih taks ali če je tega plačila oproščena po zakonu. Višina takse je določena s taksno tarifo, ki je priložena zakonu št. 71/1992 o sodnih taksah in taksah za izpisek iz kazenske evidence (Zákon č. 71/1992 Zb. o súdnych poplatkoch a poplatku za výpis z registra trestov). Višina takse je v taksni tarifi navedena kot delež osnovne takse ali kot fiksni znesek. Sodna taksa se plača ob vložitvi tožbe. Če taksa, ki jo je treba plačati, ni plačana ob vložitvi vloge za začetek postopka, sodišče pozove plačnika, naj jo plača v roku, ki ga določi sodišče, običajno v desetih dneh od vročitve poziva; če taksa kljub pozivu v določenem roku ni plačana, sodišče ustavi postopek. Plačnik mora biti v pozivu obveščen o posledicah neplačila takse.

Zastopanje po odvetniku v civilnih postopkih v Slovaški republiki ni obvezno.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Glej oddelek: „Pravna pomoč – Slovaška“.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Tožba se šteje za vloženo na dan, ko je vložena pri sodišču. Sodišče tožniku izda potrdilo, da je bila tožba vložena in evidentirana v registru sodišča.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Sodišče pozove stranko, naj v roku, ki ji ga določi in ki ne sme biti krajši od desetih dni, nepravilno, nepopolno ali nerazumljivo vlogo dopolni ali popravi. Sodišče ne upošteva drugih vlog, ki ne vsebujejo podrobnosti, zahtevanih za vlogo za začetek postopka, če niso ustrezno popravljene ali dopolnjene.

Stranke in njihovi zastopniki imajo pravico do vpogleda v sodni spis ter priprave izvlečkov, prepisov ali fotokopij. Za fotokopije lahko zaprosijo tudi sodišče, vendar morajo zanje plačati.

Sodišče med pripravo na obravnavo nasprotni stranki (tožencu) vroči vlogo za začetek postopka (tožbo) skupaj z izvodom zahtevka in njegovimi prilogami. Ta vročitev se opravi osebno, stranke pa morajo biti ustrezno poučene. Sodišče toženčev odgovor na tožbo nemudoma pošlje tožniku. Če je to potrebno zaradi narave ali okoliščin zadeve, lahko sodišče tožencu s sklepom naloži, naj predloži pisno izjavo o zadevi in naj – če se z zahtevkom ne strinja v celoti – v izjavi navede tista dejstva, ki so odločilna za njegovo obrambo, priloži dokumente, na katere se sklicuje, in opredeli dokaze v utemeljitev svojih trditev. Sodišče določi rok za predložitev izjave.

Razen če ni z zakonikom o civilnem pravdnem postopku ali drugimi posebnimi predpisi določeno drugače, sodišče za odločanje o sporni zadevi razpiše obravnavo, na katero povabi stranke in druge udeležence, katerih navzočnost je potrebna.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 14/01/2019

Kako postopati? - Finska


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Včasih je alternativno reševanje sporov boljša možnost. Glej „Alternativno reševanje sporov“.

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Za različne tožbe veljajo različni roki. O rokih se lahko natančneje pozanimate pri odvetniku ali uradu za pravno pomoč (oikeusaputoimisto).

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Glej „Pristojnost“.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Glej „Pristojnost – Finska“.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Glej „Pristojnost – Finska“.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Fizične osebe lahko tožbo pri sodišču vložijo brez pravnega zastopnika. V zapletenih zadevah bo morda bolje uporabiti odvetnika.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Sodne pisarne so prve kontaktne točke.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Postopki na finskih sodiščih potekajo v finščini ali švedščini. Tožbe (vloge za začetek postopka) je treba vložiti pisno in običajno v finščini. Na Ålandskem otočju je treba uporabljati švedščino. Državljani Finske, Islandije, Norveške, Švedske in Danske lahko po potrebi uporabljajo svoj jezik. Tožbe se lahko vložijo po telefaksu ali elektronski pošti. Pri nekaterih postopkih je na voljo tudi avtomatizirana obdelava. Glej „Avtomatizirana obdelava – Finska“.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Posebni obrazci niso na voljo. V tožbi morate jasno navesti svoje zahteve in razloge, na katerih temeljijo. Praviloma morate tožbi priložiti vse pogodbe, obveze ali druga pisna dokazila, na katera se nameravate sklicevati.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Po končani zadevi bo sodišče zaračunalo sodne stroške, katerih višina je odvisna od faze v postopku, v kateri je bilo odločeno o zadevi. V nekaterih zadevah je mogoče odločiti samo na podlagi pisnih dokazov, vendar se v večini zadev odloči šele po opravljeni obravnavi. Več informacij je na voljo na naslovu: Povezava se odpre v novem oknuhttps://oikeus.fi/tuomioistuimet/karajaoikeudet/en/index/charges/chargescollectedbycourts.html.

Višina odvetniške nagrade in rok plačila se določita s pogodbo, pri čemer ne veljajo nobena posebna pravila.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Upravičenost do pravne pomoči je odvisna od višine vašega dohodka. Pravna pomoč se ne odobri za manjše tožbe. Več informacij je na voljo na naslovu: Povezava se odpre v novem oknuhttps://oikeus.fi/oikeusapu/en/index.html.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Datum začetka postopka je datum, ko sodišče prejme vašo vlogo za začetek postopka. Sodišče lahko na zahtevo pošlje potrdilo o prejemu. Sodišče ne more potrditi, ali je bila zadeva pravilno predložena ali ne.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Sodišče bo zadevne stranke obveščalo o poteku zadeve in navedlo približen časovni razpored naslednjih dogodkov. O poteku svoje zadeve se lahko pozanimate pri sodišču.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 08/02/2018

Kako postopati? - Švedska


1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Morda bi bilo bolje uporabiti postopke alternativnega reševanja sporov, na primer mediacijo.

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

V nekaterih primerih so predpisani roki, v katerih je treba vložiti tožbo, sicer je lahko prepozno, da bi se zahtevalo na primer plačilo dolga. Rok za vložitev tožbe pri sodišču je odvisen od vrste spora. Na vprašanja o rokih za vložitev tožbe lahko odgovori na primer pravni svetovalec ali svetovalec za potrošniške zadeve.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Informacije o pristojnosti sodišč so na voljo tukaj.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

To, kje morate vložiti tožbo, je lahko odvisno od kraja vašega stalnega prebivališča, kraja stalnega prebivališča nasprotne stranke in drugih dejavnikov. Več informacij je na voljo tukaj.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Vrsta sodišča, pri katerem je treba vložiti tožbo, je lahko odvisna od narave zadeve, vrednosti spora in drugih okoliščin. Več informacij je na voljo tukaj.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Stranke lahko tožbo pri sodišču vložijo same. Na Švedskem torej ni obvezno imeti zastopnika ali odvetnika. Odvetniki tudi nimajo monopola, tako da ni nujno, da je pravni zastopnik ali svetovalec obvezno odvetnik.

Skratka, tožbo lahko vložite sami, ne da bi morali najeti odvetnika.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Tožbo je treba vložiti pri sodišču. Lahko se predloži tajništvu sodišča, odloži v poštni nabiralnik sodišča ali v njegov poštni predal, izroči uradniku sodišča ali pošlje sodišču po pošti.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Na Švedskem je jezik sodišč švedščina. Tožba mora biti zato napisana v švedščini. Če je dokument predložen v drugem jeziku, lahko sodišče v nekaterih primerih od stranke zahteva njegov prevod. Izjemoma lahko sodišče dokumente prevede samo.

Tožba mora biti vložena v pisni obliki in lastnoročno podpisana. Če ni podpisana lastnoročno, temveč je vložena na primer po telefaksu ali elektronski pošti, mora sodišče zahtevati, naj se verodostojnost tožbe potrdi s predložitvijo izvirnika podpisanega dokumenta. Če take potrditve ni, se tožba zavrže.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Za vložitev tožbe se ne zahtevajo posebni obrazci. V civilnih zadevah je na voljo obrazec tožbe, ki se lahko uporabi ne glede na vrednost spora. Obrazec je v Povezava se odpre v novem oknušvedščini in Povezava se odpre v novem oknuangleščini na voljo na spletišču švedske nacionalne sodne uprave („Domstolsverket“).

Tožba mora vsebovati informacije o strankah, navedbo zahtevkov, podlago zahtevkov, informacije o dokazih v podporo zahtevkom in o tem, kaj naj bi se s posameznimi dokazi dokazalo, ter informacije o okoliščinah, na podlagi katerih je sodišče pristojno za obravnavo zadeve.

Skupaj s tožbo je treba predložiti pisna dokazila.

Če je tožba pomanjkljiva, mora sodišče zahtevati dodatne informacije. Če se dodatne informacije ne predložijo, se tožbeni zahtevek zavrne.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

V civilnih zadevah morajo vložniki za vlogo plačati takso. Ta se plača okrožnemu sodišču („tingsrätt“) ob vložitvi vloge. Taksa za vlogo je trenutno 450 SEK  (približno 50 EUR). Če taksa za vlogo ni plačana, sodišče pošlje vložniku nalog za plačilo takse. Če se plačilo kljub temu ne izvede, se vloga zavrže.

O plačilu stroškov odvetnika se dogovorita stranka in odvetnik. To velja v zvezi z zahtevki za predujem in naknadno izdanimi računi za opravljeno delo. V zadevah, v katerih se odobri pravna pomoč, veljajo posebna pravila.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Informacije so na voljo tukaj.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Na Švedskem tožba velja za vloženo na datum, ko prispe na sodišče. Za tožbo se šteje, da je prispela na sodišče na datum, ko dokumenti ali obvestilo o plačilu poštne pošiljke z dokumenti prispejo na sodišče ali so izročeni pooblaščeni uradni osebi.

Če se lahko domneva, da so se dokumenti ali obvestilo o njih na določeni datum oddali v tajništvu sodišča ali so se za sodišče sortirali na poštnem uradu, se šteje, da so prispeli na sodišče na navedeni datum, če so bili pooblaščeni uradni osebi izročeni naslednji delovni dan.

Samodejno potrdilo, da je bila tožba vložena pravilno, se ne izda. Je pa mogoče informacije o tem dobiti pri sodišču, na primer po telefonu.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Sodišče mora v skladu z določbami švedskega zakonika o sodnem postopku („rättegångsbalken“) razpisati narok za čim prejšnjo obravnavo zadeve. V nekaterih zadevah je lahko razpis naroka nesmiseln. Praviloma pred prejetjem odgovora na tožbo ni prave podlage za razpis naroka.

Informacije o stanju obravnave zadeve je mogoče kadar koli dobiti pri sodišču, na primer po telefonu.

Povezave

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje (Justitiedepartementet)

Povezava se odpre v novem oknuŠvedska nacionalna sodna uprava (Domstolsverket)

Povezava se odpre v novem oknuŠvedska nacionalna davčna uprava (Riksskatteverket)


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 17/11/2015