Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Kako postopati? - Belgija

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: nizozemščina.

1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Bolje bi lahko izkoristili „shemo alternativnega reševanja sporov“ (glej ustrezni tematski sklop).

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Roki za vložitev zadeve na sodišče so odvisni od posamezne zadeve. Vprašanje rokov lahko pojasni odvetnik ali služba za seznanjanje državljanov o dostopu do pravnega varstva.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Glej tematski sklop „Pristojnost sodišč“.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Glej tematski sklop „Pristojnost sodišč– Belgija“.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Glej tematski sklop „Pristojnost sodišč– Belgija“.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

V skladu s členom 728(1) zakonika o sodiščih („Gerechtelijk Wetboek“) morajo stranke pred sodiščem nastopati osebno ali za zastopanje pooblastiti odvetnika.

Razen v postopkih pred kasacijskim sodiščem („Hof van Cassatie“) (člena 478 in 1080 zakonika o sodiščih) lahko stranke pred rednimi sodišči nastopajo osebno ter same dajejo izjave in se branijo. Vendar lahko sodišče to pravico odvzame, če meni, da zadeve zaradi značaja ali neizkušenosti strank ni mogoče ustrezno ali v celoti obravnavati (člen 758 zakonika o sodiščih).

Stranke, ki se ne odločijo vložiti zadeve na sodišče osebno, lahko za to pooblastijo odvetnika.

Pravne osebe, kot so trgovske družbe, smejo nastopiti samo osebno (tj. s posredovanjem pristojnih organov) ali jih lahko zastopa odvetnik. Ne smejo pa uporabiti izjeme iz člena 782(2) zakonika o sodiščih, ki je podrobneje opisana v nadaljevanju.

V skladu z zakonikom o sodiščih je zastopanje strank pred sodišči načeloma pridržano odvetnikom. Člen 440 zakonika o sodiščih določa, da se pristojnosti glede monopola zastopanja nanašajo na pravico vlaganja vlog na sodišče, nastopanja pred njim in zastopanja s strani tretje osebe. Člani odvetniške zbornice imajo tudi monopol podpisovanja enostranskih vlog, če ni drugače zakonsko določeno (člen 1026(5) zakonika o sodiščih).

Zastopanje po odvetniku z nazivom odvetnik kasacijskega sodišča pa je na kasacijskem sodišču („Hof van Cassatie“) zakonsko predpisano. Ta zahteva ne velja za posameznike v kazenskih zadevah (člen 478 zakonika o sodiščih).

Vendar predvideva zakonodaja več izjem od načela iz člena 728 zakonika o sodiščih, ki določa, da lahko stranke pred sodiščem nastopajo osebno ali so zastopane po odvetniku od začetka postopka dalje (člen 728(1) in (2) zakonika o sodiščih).

Pravica zastopanja stranke v postopkih vključuje tudi pravico sprožitve postopkov.

Na mirovnem, gospodarskem in delovnem sodišču lahko stranke poleg odvetnikov zastopa tudi njihov zakonec ali sorodniki po krvi ali svaštvu s pisnim pooblastilom za zastopanje, ki ga sprejme sodišče (člen 728(2) zakonika o sodiščih).

Na delovnih sodiščih (člen 728(3) zakonika o sodiščih):

  • zaposlenega (delavca ali upravljavca) zastopa predstavnik reprezentativne organizacije delavcev (predstavnik sindikata), ki ima pisno pooblastilo za zastopanje. Predstavnik sindikata lahko v imenu delavca opravlja vsa dejanja zastopanja, vlaga vloge na sodišče in prejema vsa pisanja v zvezi s postopki in reševanjem spora;
  • tudi samozaposlene lahko v sporih v zvezi z lastnimi pravicami in obveznostmi zastopa predstavnik reprezentativne organizacije samozaposlenih kot zastopnik samozaposlenih oziroma zastopnik invalidnih oseb;
  • v sporih v zvezi z uporabo zakona z dne 7. avgusta 1974, ki uveljavlja pravico do življenjskega minimuma, in sporih v zvezi z uporabo sistemskega zakona z dne 8. julija 1976 o javnih centrih za socialno varstvo („openbare centra voor maatschappelijk welzijn“ – OCMW) lahko zainteresiranim strankam pomaga ali jih zastopa predstavnik družbene organizacije, ki zastopa interese ljudi, navedene v zakonodaji.

Poleg navedenih izjem je več izjem v zvezi s pravico do varstva in vzgoje ter odvzemom otrok.

Te se nanašajo zlasti na zadeve, vložene na podlagi:

  • Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, ki si prizadeva doseči vrnitev otroka ter zagotoviti pravice do skrbi za otroka ali pravice staršev do stikov z njim oziroma organiziranje uveljavljanja pravic staršev do stikov, zagotovljenih v drugi državi, in
  • Evropske konvencije z dne 20. maja 1980 o priznavanju in izvršitvi odločb o skrbništvu nad otroki in ponovnem vzpostavljanju skrbništva nad otroki.

V teh primerih lahko tožnika zastopa državno tožilstvo (člen 1322d zakonika o sodiščih), če je tožnik za to zaprosil osrednji organ.

Postopek za ugotovitev, ali lahko nekdo sproži postopek sam, ali pa je potrebna pomoč odvetnika, je bil na splošno opisan v predhodnem besedilu. Razlikovati je treba tudi načine vložitve tožbe na sodišče.

Belgijsko pravo določa različne načine sprožitve postopkov pred sodiščem. Tožba se lahko vloži s sodnim pozivom, prostovoljnim sodelovanjem v postopku, z vlogo inter partes ali enostransko vlogo (glej besedilo v nadaljevanju). Tožba je vložena z vložitvijo vloge, tj. pravni ukrep za varovanje pravic posameznika. To se običajno izvede tako, da sodni izvršitelj izroči sodni poziv.

Načeloma je tožba vložena, ko sodni izvršitelj vroči obvestilo nasprotni stranki (člen 700 zakonika o sodiščih). Izjeme od tega splošnega načela so prostovoljno sodelovanje v postopku, vloga inter partes in enostranska vloga.

Razpredelnice v nadaljevanju kažejo, kdo opravlja posamezna procesna dejanja in ali je potrebno zastopanje po odvetniku glede na način vložitve tožbe na sodišče.

Nosilec procesnega dejanja glede na način vložitve tožbe na sodišče:

Način vložitve tožbe na sodišče

Nosilec procesnega dejanja

Sodni poziv (členi od 727 do vključno 730 zakonika o sodiščih)

Vložnik (ali njegov odvetnik) zaprosi sodnega izvršitelja, naj vroči sodni poziv.

Prostovoljno sodelovanje v postopku (člen 706 zakonika o sodiščih)

Stranke v sporu (ali njihovi odvetniki) se predstavijo sodišču.

Vloga inter partes (člen 1034a do 1034e zakonika o sodiščih)

Vložnik (ali njegov odvetnik) vloži tožbo.

Enostranska vloga (členi od 1025 do vključno 1034 zakonika o sodiščih)

Vložnik (ali njegov odvetnik).

Zastopanje po odvetniku ali ne, glede na način vložitve tožbe na sodišče:

Način vložitve tožbe na sodišče

Zastopanje po odvetniku

Sodni poziv

Možnost intervencije, ki pa ni obvezna.

Prostovoljno sodelovanje v postopku

Pisna vloga z navajanjem nasprotnih dejstev

Enostranska vloga

Nujna intervencija za podpis vloge[1]: če ni izrecno navedeno drugače, lahko vlogo vloži le odvetnik (člen 1027(1) zakonika o sodiščih)

Vsebina tožbe, ki je odvisna od načina njene vložitve:

Običajni način vložitve tožbe je vložitev s sodnim pozivom: ni posebnih omejitev glede predmeta.

Vlogo inter partes (člen 1034a do vključno 1034e zakonika o sodiščih) je mogoče uporabljati v več primerih, ki jih določa zakonodaja. Najpomembnejše določbe, ki določajo sprožitev postopkov z vlogo inter partes, so členi 704, 813, 1056(2), 1193a, 1320, 1344a, 1371a, 1454(2) zakonika o sodiščih in členi 228, 331, 331a, 340f, 487b civilnega zakonika („Burgerlijk Wetboek“).

Ti členi se nanašajo zlasti na:

  • prostovoljno intervencijo,
  • nekatere oblike prodaje nepremičnin,
  • preživnine (tožbe zaradi odobritve, povečanja, zmanjšanja ali odprave preživnine),
  • vloge, ki se nanašajo na razmerja oddaje/najema,
  • začasni proračun za zasege.

Tožbe se vložijo v obliki vloge pri sodnem tajniku ali se pošljejo s priporočeno pošiljko sodnemu tajništvu. Sodni tajnik stranke s sodnim pozivom pozove, naj se zglasijo pred sodiščem na dan, za katerega je sodnik določil narok.

Enostranska vloga (členi od 1025 do vključno 1034 zakonika o sodiščih) se lahko uporabi samo v zadevah, ki jih zakonodaja posebej določa, zlasti v členih 584, 585, 588, 594, 606, 708, 1149, 1168, 1177, od 1186 do vključno 1189, 1192 in 1195 zakonika o sodiščih. Prav tako jo je mogoče uporabiti v zadevah, v katerih kontradiktorni postopki niso mogoči, ker ni nasprotne stranke.

Enostranska vloga se zato uporablja večinoma za enostranske postopke, na primer za primere skrajne sile.

Enostransko vlogo mora podpisati odvetnik, če ni drugače zakonsko določeno, sicer bo nična.

To pomeni, da je za vložitev tožbe v primeru enostranske vloge zastopanje po odvetniku načeloma nujno.

Kadar se spor nanaša na predmet, ki je v pristojnosti teh sodišč, se lahko stranke za namene prostovoljnega sodelovanja v postopku odločijo za prostovoljno nastopanje pred naslednjimi sodišči:

  • sodiščem prve stopnje,
  • delovnim sodiščem,
  • gospodarskim sodiščem,
  • mirovnim sodiščem ali
  • sodiščem za prekrške, in sicer za civilne tožbe.

V primeru prostovoljnega sodelovanja v postopku stranke, ki zahtevajo odločitev, podpišejo izjavo pod zapisnikom, ki ga sestavi sodišče.

Vsi pravdni postopki se lahko pred pristojnim sodiščem sprožijo na ta časovno in stroškovno učinkovit način.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Vsakdo, ki želi vložiti tožbo na sodišče, lahko stopi v stik s sprejemno pisarno ali sodnim tajništvom ustreznega sodišča.

Če je dokument, na podlagi katerega se začnejo postopki, sodni poziv, bo sodni izvršitelj poskrbel za njegovo vročitev in zaprosil sodno tajništvo, naj ga uvrsti na seznam dokumentov v zvezi z naroki, in sicer po predložitvi izvirnika sodnega poziva ali, če je to primerno, njegove kopije (člen 718 zakonika o sodiščih). Sodno tajništvo vodi evidenco (seznam dokumentov v zvezi z naroki) za vse zadeve. Vpis na seznam dokumentov v zvezi z naroki je veljaven samo, če se izvede najpozneje dan pred terminom, ki je razpisan za narok, za katerega je bil vročen sodni poziv. Splošni seznam dokumentov v zvezi z naroki je javen (člen 719 zakonika o sodiščih). Toženec lahko torej preveri, ali je bila zadeva, zaradi katere je bil pozvan na sodišče, uvrščena na splošni seznam dokumentov v zvezi z naroki.

V primeru prostovoljnega sodelovanja v postopku lahko stranke ali njihovi odvetniki sodno tajništvo zaprosijo, naj uvrsti njihovo zadevo na seznam dokumentov v zvezi z naroki.

Pri vlogah inter partes mora vložnik ali njegov odvetnik vložiti vlogo v sodno tajništvo ali jo poslati sodnemu tajniku s priporočeno pošto s povratnico v toliko primerkih, kolikor je zainteresiranih strank (člen 1034d zakonika o sodiščih).

Pri enostranskih vlogah mora vlogo v dvojniku vložiti odvetnik na sodišče, ki naj o njej odloča. Vloži se tudi v sodno tajništvo (člen 1027 zakonika o sodiščih).

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Glede uporabe jezikov je treba uporabiti zakon o uporabi jezikov v pravosodnih zadevah z dne 15. junija 1935 (objavljen v Uradnem listu Belgije („Moniteur belge/Belgisch Staatsblad“ z dne 22. junija 1935). Ta zakon ureja uporabo jezikov na belgijskih civilnih in gospodarskih sodiščih.

Načeloma je izbira jezika določena z geografsko lego pristojnega sodišča. V skladu s členom 42 navedenega zakona so tri jezikovna območja, in sicer francosko, nizozemsko in nemško. Obstaja pa tudi dvojezično somestje Bruselj (francosko/nizozemsko), ki za namene uporabe zakona vključuje naslednje občine: Anderlecht, Auderghem, Berchem-Sainte-Agathe, Bruselj, Etterbeek, Evere, Forest, Ganshoren, Ixelles, Jette, Koekelberg, Molenbeek-Saint-Jean, Saint-Gilles, Saint-Josse-ten-Noode, Schaerbeek, Uccle, Watermael-Boitsfort, Woluwé-Saint-Lambert in Woluwé-Saint-Pierre.

V nekaterih okoliščinah se lahko zadeva vloži pri sodišču, ki uporablja drug jezik postopka. Pod nekaterimi pogoji se lahko, načeloma ob začetku postopka, zahteva sprememba jezika postopka.

Besedilo zahtevka: zahtevek, predložen s sodnim pozivom, z vlogo inter partes ali enostransko vlogo, mora biti v pisni obliki in v skladu z določenimi postopkovnimi zahtevami. Ko je zadeva vnesena na splošni seznam dokumentov v zvezi z naroki sodišča, sodni tajnik odpre spis postopka. Ta se pošlje sodišču, pri katerem se vloži tožba; kadar gre za pritožbo na sodišče druge stopnje ali kasacijsko sodišče, se pošlje tudi v sodno tajništvo višjega sodišča.

Za zdaj še ni mogoče vložiti tožbe po telefaksu ali elektronski pošti.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Zakonodaja za sprožitev postopkov ne predvideva predhodno natisnjenih obrazcev. Vendar mora tožba vsebovati določene informacije; če niso navedene, bo tožba po zakonu nična in neveljavna.

Sodni poziv, vloga inter partes in enostranska vloga morajo biti v skladu z določenimi zakonskimi zahtevami iz zakonika o sodiščih, sicer bodo nični in neveljavni. Elementi, ki morajo biti vključeni, se večinoma nanašajo na osebne podatke udeleženih strank, predmet vloge, določitev pristojnega sodišča in datum sodne obravnave.

Sodni poziv mora tako med drugim vsebovati naslednje informacije (člena 43 in 702 zakonika o sodiščih):

  • podpis sodnega izvršitelja,
  • priimek, imena in prebivališče vložnika,
  • priimek, imena in prebivališče osebe, ki ji je vročen sodni poziv; če nima stalnega prebivališča, njeno sedanje prebivališče,
  • predmet zadeve in kratek povzetek utemeljitev tožbe,
  • sodišče, pri katerem se vloži tožba,
  • dan, mesec, leto in kraj, v katerem je bil sodni poziv vročen, in
  • podrobnosti o kraju, datumu in času sodne obravnave.

Vloga inter partes (člen 1034b zakonika o sodiščih) mora vsebovati:

  • dan, mesec, leto,
  • priimek, ime, poklic in dejansko prebivališče vložnika ter po potrebi naziv in vpis v trgovinski ali trgovski register,
  • priimek, ime, dejansko prebivališče in po potrebi naziv osebe, ki ji je treba vročiti sodni poziv,
  • predmet zadeve in kratek povzetek utemeljitev tožbe,
  • sodišče, pri katerem se vloži tožba,
  • podpis vložnika ali njegovega odvetnika.

Enostranska vloga mora vsebovati naslednje informacije (člen 1026 zakonika o sodiščih):

  • dan, mesec, leto,
  • priimek, ime, poklic in dejansko prebivališče vložnika ter po potrebi priimek, ime, dejansko prebivališče in naziv pravnega zastopnika,
  • predmet zadeve in kratek povzetek utemeljitev tožbe,
  • določitev pristojnega sodišča, ki bo obravnavalo tožbo,
  • podpis strankinega odvetnika, če ni drugače zakonsko določeno.

V primeru prostovoljnega sodelovanja v postopkih prve stopnje (na sodišču prve stopnje, delovnem, gospodarskem, mirovnem sodišču ali sodišču za prekrške v zvezi s civilnimi tožbami), sodišče pripravi poročilo izjav strank, ki zahtevajo sodbo. V skladu s členom 706 zakonika o sodiščih stranke poročilo podpišejo na dnu.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Sodne takse je treba plačati sodišču. Stroški postopka obsegajo zlasti poštne stroške, takse sodnega tajništva in pristojbino za registracijo, stroške in takse za vložitev tožbe in pristojbine za izvod sodne odločbe (člen 1018 zakonika o sodiščih).

Vložnik plača pristojbino za registracijo ob začetku postopka. Sodne takse registracije obsegajo takso za vpis na seznam dokumentov v zvezi z naroki, takso za pripravo dokumentov in pristojbino za overjene kopije. V skladu s členom 1017 zakonika o sodiščih se stroški načeloma zaračunavajo stranki, ki v pravdi ni uspešna, in sicer v kateri koli pravnomočni odločbi, kadar je to primerno glede na naravo zadeve. Sodišče lahko odločbo o stroških odloži. V tem primeru bo na zahtevo katere koli stranke sodišče, ki je izreklo sodbo, porazdelilo stroške.

Stroški in nagrade odvetnika niso vključeni v sodne stroške. O njih se dogovorita odvetnik in njegova stranka. Vsaka stranka zato poravna stroške in nagrade svojega odvetnika.

Stranka, ki v pravdi ni uspešna, je lahko zavezana k plačilu zakonsko predpisanega zneska nasprotni stranki za stroške njenega pravnega zastopanja (člena 1018 in 1022 zakonika o sodiščih). To je pavšalni prispevek za pristojbine in na stroškovniku utemeljeno povračilo za odvetnika stranke, ki je bila v pravdi uspešna. Znesek tega na stroškovniku utemeljenega povračila in način, na katerega se izračuna in prizna, sta določena v kraljevem odloku z dne 26. oktobra 2007.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

(tematski sklop „Pravna pomoč“)

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Tožba je dejansko vložena, ko je bila vnesena na splošni seznam dokumentov v zvezi z naroki, kar velja tudi za prostovoljno sodelovanje v postopku.

Tožbe na podlagi vlog in zahtevki za začasne odredbe se vpišejo na posebni seznam dokumentov v zvezi z naroki, ki potrjuje, da so bili vloženi.

Udeležene stranke ne prejmejo potrdila, lahko pa preverijo splošni seznam dokumentov v zvezi z naroki, da se prepričajo, ali je bila zadeva uvrščena na seznam. Ko je tožba uvrščena na seznam, mora sodišče o njej odločiti.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Na splošno informacije o poteku postopka zagotovi strankin odvetnik, če jo zastopa odvetnik. Informacije je mogoče pridobiti tudi v sodnem tajništvu sodišča, pri katerem je tožba vložena. Sodni poziv vsebuje tudi informacije o datumu naroka in sodišču, pri katerem postopek poteka.

V prvi fazi so dane posebne informacije o prvem naroku.

V primeru sodnega poziva sodni izvršitelj obvesti vložnika o datumu prvega naroka, ki pomeni prvo fazo postopka.

V primeru vloge inter partes ali prostovoljnega sodelovanja v postopku stranke obvesti sodni tajnik.

V primeru enostranske vloge naroka ni. Vendar lahko vložnika na narok pozove sodni tajnik, če mu želi sodnik zastaviti kakršno koli vprašanje.

V drugi fazi je zadeva pripravljena za sojenje. Vsaki stranki je dan zakonsko določen rok (člen 747(1) zakonika o sodiščih) za predložitev dokumentov in ugotovitev (pisne utemeljitve in obrambne navedbe). Če ti roki niso upoštevani, se lahko v skladu s členom 747(2) zakonika o sodiščih izrečejo sankcije.

Ko je zadeva pripravljena za sojenje in uvodna procesna dejanja, stranke zahtevajo določitev datuma glavne obravnave. Časovni okvir, v katerem je mogoče določiti dan glavne obravnave, je odvisen od delovne obremenitve sodišča in časa, ki ga lahko sodišče nameni za obravnavo zadeve. Zaradi postopkovnih vprašanj, ki se odpirajo na nekaterih postopkih (izvedenska mnenja, zaslišanje strank in prič itd.) se težko vnaprej določi celotno trajanje postopkov. Ne nazadnje je mogoče postopek tudi prekiniti, odložiti ali zaradi postopkovnih razlogov ustaviti.

Ob koncu obravnave so razprave končane in sodišče presodi zadevo. Načeloma mora sodišče v skladu s členom 770 zakonika o sodiščih odločbo razglasiti v enem mesecu po začetku presoje zadeve.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 12/11/2015