Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Kako postopati? - Bolgarija

1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Obstajajo tudi drugi postopki za reševanje sporov (glej Pristojnost).

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Roki v sodnih zadevah se razlikujejo glede na zadevo (glej Procesni roki). Za več pojasnil o rokih se posvetujte z odvetnikom.

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Glej Pristojnost.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Glej Pristojnost – Bolgarija.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Glej Pristojnost – Bolgarija.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Tožbo lahko vloži tožnik osebno ali prek pooblaščenega posrednika. Pooblastilo posredniku se priloži vlogi.

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Vloge se osebno ali prek pooblaščenega posrednika vložijo v sprejemni pisarni ali vložišču sodišča. Vloge sprejema osebje sodišča, običajno v vložišču, v času uradnih ur sodišča. Vloga se lahko pošlje tudi po pošti v vložišče.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Vloge se sodišču predložijo pisno in morajo biti v bolgarščini. Pošljejo se lahko po pošti, ne smejo pa se pošiljati po telefaksu ali e-pošti. Zakon o civilnem postopku določa, da morajo biti vsem dokumentom, ki jih vlagajo stranke in so napisani v tujem jeziku, priloženi prevodi v bolgarščino, ki so jih potrdile stranke.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Vloge je treba predložiti pisno. Za to ni posebnih obrazcev, razen predlog (ki jih odobri ministrstvo za pravosodje) sklepa o izvršbi, vloge za izdajo sklepa o izvršbi in drugih dokumentov, ki se nanašajo na predloge za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi zakonika o civilnem postopku. Zakonik o civilnem postopku določa več minimalnih zahtev glede vlog, vendar sama oblika ni določena. V skladu z zakonikom o civilnem postopku mora vloga vsebovati: navedbo sodišča, ime in naslov tožnika in toženca, njuna pravna zastopnika, če je ustrezno, osebno identifikacijsko številko, številko telefaksa in številko teleks tožnika, če jo ima, višino zahtevka, kadar jo je mogoče oceniti, izjavo o okoliščinah, na katerih temelji vloga, vsebino vloge in podpis vlagatelja. Tožnik mora v vlogi navesti, katera dokazila prilaga in katera dejstva namerava z njimi dokazati, ter predložiti vsa pisna dokazila, ki so mu na voljo.

Vlogo mora podpisati tožnik ali njegov zastopnik. Če tožbo v imenu tožnika vloži zastopnik, ji mora biti priloženo pooblastilo, iz katerega je razvidno, da je zastopnik upravičen vložiti tožbo. Če tožnik vloge ne zna podpisati ali če tega ne zmore, jo podpiše pooblaščena oseba, ki navede, zakaj tožnik vloge ni mogel podpisati sam. Vloga se na sodišču vloži v toliko izvodih, kot je tožencev.

Vlogi je treba priložiti: pooblastilo, kadar vlogo vloži zastopnik, dokument, iz katerega je razvidno plačilo davščin in izdatkov, ter kopije vloge in njenih prilog, po eno za vsakega toženca.

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

Vložitev tožbe zahteva plačilo sodne takse, katere višina je odvisna od višine zahtevka in stroškov postopka. Kadar višine zahtevka ni mogoče oceniti, sodišče določi znesek sodne takse. Višino zahtevka navede tožnik. Višina zahtevka je enaka denarni oceni predmeta zadeve.

Višino zahtevka lahko izpodbija toženec ali pa jo preverja sodišče na lastno pobudo, vendar najpozneje do prve obravnave. Če navedeni znesek ni realen, višino zahtevka določi sodišče. Obstajata dve vrsti sodne takse: običajna in sorazmerna. Običajna taksa se določi na podlagi materialnih, tehničnih in upravnih stroškov postopka. Sorazmerna taksa pa je odvisna od zneska spora. Znesek se plača ob predložitvi vloge za zaščitni ukrep ali pravno sredstvo in ob izdaji dokumenta, za katerega se plača taksa, v skladu s tarifo, ki jo odobri svet ministrov.

Sodna taksa se običajno plača z bančnim nakazilom na račun sodišča ob predložitvi vloge. Vsaka stranka mora sodišču v naprej plačati stroške zahtevane storitve. Na zahtevo obeh strank ali na pobudo sodišča vse stroške plačata obe stranki ali ena sama, odvisno od okoliščin.

Sodnih taks in stroškov ni treba plačati: tožnikom, ki so delavci, zaposleni ali člani zadrug za vloge, ki izhajajo iz delovnih razmerij; v primeru preživninskih zahtevkov; v primeru tožb, ki jih vloži tožilec; tožnikom v tožbah, s katerimi se zahteva odškodnina zaradi kaznivega dejanja, v zvezi s katerim je bila izdana pravnomočna obsodba, ali posebnim zastopnikom stranke, katere naslov ni znan, ki jih imenuje sodišče.

Plačilo sodne takse in stroškov se ne nalaga fizičnim osebam, za katere sodišče ugotovi, da nimajo zadostnih sredstev. Sodišče v zvezi z zahtevo za oprostitev plačila upošteva: prihodek osebe in njene družine, potrjeno premoženje, zakonski stan, zdravstveno stanje, zaposlitveni status, starost in druge okoliščine. V takih primerih se stroški pravde poravnajo iz za to namenjenih sredstev v proračunu sodišča. Sodna taksa se ne plača v primeru vloge za uvedbo stečajnega postopka, ki jo vloži dolžnik. Plača se iz sredstev po delitvi premoženja v skladu s trgovinskim zakonom (Targovski zakon).

Kadar se z zahtevkom v celoti ali delno uspe, sodišče tožencu odredi, naj tožniku plača sorazmeren delež stroškov postopka, sorazmerno z uspešnostjo zahtevka (sodna taksa, nagrada odvetniku, izdatki v zvezi z udeležbo na naroku in zbiranjem dokazov). Če je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč, se tožencu odredi povračilo stroškov sorazmerno glede na zahtevek. Če se zadeva opusti, je toženec upravičen do povračila stroškov, če sodišče zahtevek zavrne, pa ima toženec pravico zahtevati plačilo stroškov sorazmerno glede na zavrnjeno vlogo.

O nagradi odvetnika se dogovorita stranka in odvetnik; običajno se plača ob podpisu pogodbe za pravno zastopanje v skladu s plačilnimi pogoji.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Glej Pravna pomoč.

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Sodišče vloge in druga pisanja, prejeta po pošti, ter dokumente, osebno dostavljene v času uradnih ur sodišča, vnese v dnevnik vhodne pošte na dan prejema. Šteje se, da je tožba uradno vložena na dan, ko sodišče prejme vlogo. Če je vloga poslana po pošti ali če jo prejme napačno sodišče, se šteje, da je bila prejeta na dan oddaje na pošti ali na dan, ko jo je prejelo napačno sodišče. Sodišče preveri pravilnost vloge. Če vloga ni pravilna ali če niso priloženi vsi dokumenti, se tožnik pozove, naj v enem tednu odpravi pomanjkljivosti, hkrati pa se obvesti, ali je upravičen do pravne pomoči. Če tožnikov naslov ni naveden in ga sodišče ne pozna, se sporočilo za en teden objavi na za to predvidenem mestu na sodišču. Če tožnik ne odpravi pomanjkljivosti pravočasno, se vloga z vsemi prilogami vrne. Če naslov tožnika ni znan, se vloga hrani v tajništvu sodišča, kjer je na voljo tožniku. Enako velja, kadar se pomanjkljivosti vloge ugotovijo med postopkom. Šteje se, da je tožba vložena na dan prejema spremenjene vloge.

Če sodišče ob pregledu vloge ugotovi, da ta ni dopustna, jo vrne. Vrnitev vloge tožniku ne preprečuje ponovne vložitve vloge na sodišču, vendar se v takem primeru šteje, da je tožba vložena na dan ponovne vložitve.

Pravosodni organi ne pošljejo posebnega dokumenta, ki potrjuje, da je bila zadeva pravilno vložena, temveč se izvedejo nekateri postopki, iz katerih je razvidno, da je tako. Ko je vloga ustrezno pripravljena in vložena ter so ji priloženi vsi zahtevani dokumenti, sodišče pošlje izvod tožencu. Izvod vsebuje tudi priloge k vlogi. Toženec je pozvan, naj v enem mesecu predloži pisni odgovor, in obveščen, katere informacije mora ta odgovor vsebovati. Toženec je obveščen tudi o posledicah, ki nastanejo, če odgovora ne predloži ali ne uveljavlja svojih pravic; prav tako je obveščen, ali je na voljo pravna pomoč in ali je upravičen do nje. Pisni odgovor toženca mora vsebovati: navedbo sodišča in številko zadeve, ime in priimek toženca in po potrebi njegovega pravnega zastopnika, stališče toženca glede dopustnosti in utemeljenosti vloge, stališče toženca glede okoliščin, na katerih temelji vloga, nasprotne trditve zoper vlogo in okoliščine, na katerih temelji, ter podpis osebe, ki je vložila odgovor. Toženec mora v odgovoru na vlogo navesti, katere dokaze predlaga in katera dejstva namerava z njimi dokazati, ter predložiti vsa pisna dokazila, ki so mu na voljo. Odgovoru je treba priložiti: pooblastilo, kadar odgovor vloži zastopnik, ter izvode odgovora in njegovih prilog, po enega za vsakega tožnika. Če toženec v določenem roku ne predloži pisnega odgovora, ne navede stališča, ne vloži ugovora, ne ugovarja resničnosti listine, predložene z vlogo, ne uveljavlja svojih pravic glede vložitve nasprotne vloge ali stranske vloge ali ne pozove tretje osebe, ki je upravičena posredovati v njegovem imenu, se s tem odreče možnosti, da to stori pozneje, razen če ne ukrepa iz razloga posebnih nepredvidenih okoliščin.

Sodišče po preverjanju pravilnosti in dopustnosti predloženih vlog odloči o nadaljnjem postopku glede tožbe ter odgovori na zahteve in ugovore strank glede vseh predobravnavnih vprašanj in sprejemljivosti dokazov. Odredi lahko tudi mediacijo ali druge načine prostovoljnega reševanja sporov.

Sodišče razpiše javno obravnavo zadeve, na katero pozove stranke. Sodni uradnik strankam pošlje vabila in jim vroči kopijo sodne odločbe.

V gospodarskih zadevah zakonik o civilnem postopku določa medsebojno izmenjavo dokumentov med nasprotnima strankama. Ko sodišče prejme odgovor, pošlje njegov izvod z vsemi prilogami tožniku, ki lahko v dveh tednih predloži dopolnilno vlogo. Tožnik lahko v dopolnilni vlogi dopolni in pojasni prvotno vlogo. Sodišče po prejemu dopolnilne vloge pošlje njen izvod z vsemi prilogami tožencu, ki lahko v dveh tednih predloži odgovor. Toženec mora v dopolnilnem odgovoru odgovoriti na dopolnilno vlogo.

Sodišče po preverjanju pravilnosti izmenjanih dokumentov in dopustnosti predloženih vlog, vključno z zneski ter drugimi zahtevki in ugovori strank, odloči glede morebitnih predobravnavnih vprašanj in sprejemljivosti dokazov. Razpiše tudi datum javne obravnave zadeve, na katero stranke povabi tako, da tožniku pošlje dopolnilni odgovor in svojo odločitev sporoči strankam. Sodišče lahko odredi mediacijo ali druge načine prostovoljnega reševanja sporov. Če so vsi dokazi predloženi z izmenjavo dokumentov in se stranke strinjajo, da udeležba na obravnavi ni potrebna, ter če stranke tako želijo, lahko sodišče zadevo obravnava brez navzočnosti javnosti, pri čemer strankam omogoči predložitev pisnih ugovorov in odgovorov.

Zakon o civilnem postopku vsebuje posebne določbe glede nekaterih postopkovnih pravil – skrajšanih postopkov, postopkov glede zakonske zveze, zadevah glede osebnega stanja, pravne nesposobnosti, sodne delitve premoženja, zaščite in ponovne vzpostavitve lastninskih pravic na premoženju, pogodb, kolektivnih tožb in predlogov za izdajo sklepa o izvršbi, preventivnih postopkov, vlog za izrek zaščitnih ukrepov in v primeru izvršilnih postopkov. V zakonu o gospodarski dejavnosti so določena posebna pravila glede postopkov v primeru insolventnosti in z njim povezanih vlog.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Sodišče povabi stranke na obravnave. Če se obravnava preloži, stranke, ki so bile pravilno vabljene, ne prejmejo vabila na naslednjo obravnavo, če jim je bil datum sporočen na obravnavi. Vabilo se izda najpozneje en teden pred obravnavo. To pravilo se ne uporablja v izvršilnih postopkih. Vabilo vsebuje: naziv sodišča, ki ga je izdalo, ime in naslov vabljene osebe, navedbo zadeve in vloge, v kateri je oseba vabljena, kraj in čas obravnave in pravne posledice neudeležbe na obravnavi.

Sodišče strankam pošlje izvod vseh odločb, zoper katere je mogoče vložiti ločeno pritožbo.

Sodišče strankam sporoči roke, ki jih samo določi za procesna dejanja, ne pa tudi zakonskih rokov.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 19/04/2018