Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Portugalska


Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Odškodnino lahko prejmete za nasilna kazniva dejanja. To so kazniva dejanja, katerih posledice so trajna invalidnost, začasna popolna nezmožnost za delo, ki traja vsaj 30 dni, ali smrt, ali kazniva dejanja, zaradi katerih sta se zelo poslabšala življenjski standard in kakovost življenja žrtve ali v primeru smrti žrtve življenjski standard in kakovost življenja oseb (bližnjih sorodnikov), ki so bile od žrtve finančno odvisne ali za katere je bila žrtev odgovorna, če take osebe niso prejele odškodnine od storilca.

Primeri so: umor, posebno huda telesna poškodba, posilstvo, spolna zloraba mladoletnika, nasilje v družini ali huda telesna poškodba zaradi ropa.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

  • Materialna škoda: vključno z izgubami zaradi kaznivega dejanja (na primer stroški bolnišničnega zdravljenja, posvetovanj, zdravil itd.) ter dodatki, ki jih žrtev ne prejema več (na primer plača, ki jo je žrtev prenehala prejemati, ko je bila nezmožna za delo). Odškodnino za izgube lahko prejmejo neposredne in posredne žrtve.
  • Duševna ali čustvena škoda: čeprav take škode ni mogoče finančno ovrednotiti, je zanjo mogoče prejeti denarno odškodnino (na primer za škodo zaradi posega v blaginjo, dostojanstvo, dobro ime, ki vključuje telesno bolečino, psihološke motnje ali čustveni stres). Odškodnino za duševno ali čustveno škodo lahko prejme le neposredna žrtev.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Da, finančna pomoč se lahko odobri bližnjim sorodnikom, ki so finančno odvisni od neposredne žrtve kaznivega dejanja, ki je umrla neposredno zaradi naklepnega nasilnega kaznivega dejanja, ter bližnjim sorodnikom, za katere je bila taka žrtev odgovorna.

Do odškodnine so lahko upravičeni sorodniki, ki so bili pred smrtjo žrtve upravičeni do prejemanja preživnine od nje: na primer zakonec ali nekdanji zakonec, starši, otroci, sorojenci, tete, strici, očim ali mačeha v nekaterih okoliščinah ter neporočeni partner katerega koli spola, ki je z žrtvijo več kot dve leti živel v odnosu, ki je podoben zakonski zvezi.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Posredne žrtve nasilnih kaznivih dejanj (bližnji sorodniki) lahko prejmejo odškodnino le v primeru smrti neposredne žrtve.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Državljani ali tujci, ki so kot žrtve neposredno utrpeli resno izgubo zaradi nasilnih kaznivih dejanj, storjenih na ozemlju Portugalske ali na krovu portugalske ladje ali zrakoplova, lahko prejmejo odškodnino, če so izpolnjene nekatere pravne zahteve.

Ali lahko uveljavljam odškodnino v tej državi, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Odškodnino lahko uveljavljajo:

(a) žrtve kaznivih dejanj, storjenih zunaj Portugalske, zoper portugalske državljane ali državljane EU, ki imajo običajno prebivališče na Portugalskem:

žrtve nasilnih kaznivih dejanj, vključno z nasiljem v družini, storjenih zunaj nacionalnega ozemlja, če imajo take žrtve običajno prebivališče na Portugalskem, so lahko upravičene do prejetja finančne odškodnine od portugalske države, če niso upravičene do odškodnine od države, na ozemlju katere je izguba nastala. V takem primeru je komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj (Comissão de Proteção às Vítimas de Crimes, CPVC) odgovorna, da preveri, ali ima vložnik pravico do odškodnine v državi, na ozemlju katere je izguba nastala;

(b) žrtve kaznivih dejanj v drugi državi članici EU, ki imajo običajno prebivališče v zadevni državi članici in ki vložijo vlogo za prejem predujma odškodnine od portugalske države:

če vložnik vloge za odškodnino, ki ima običajno prebivališče v drugi državi članici EU, pri pristojnem organu države, v kateri običajno prebiva, vloži vlogo za prejem predujma odškodnine od portugalske države, lahko komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj prejme zahtevek, ki ji ga posreduje pristojni organ države članice, v kateri ima vložnik običajno prebivališče, in odloči o dodelitvi odškodnine ter o odločitvi obvesti navedeni pristojni organ.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Kaznivega dejanja ni treba prijaviti organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Vendar pa lahko organi izvedo za kaznivo dejanje in izvedejo preiskavo le na podlagi prijave.

Če žrtev še ni dopolnila 16 let, prijave ne more dati sama. Vložiti jo mora njen pravni zastopnik.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Pred vložitvijo zahteve za odškodnino ni treba počakati na izid policijske preiskave ali kazenskega postopka. Komisijo za zaščito žrtev kaznivih dejanj je treba obvestiti v enem letu po tem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Odškodnine ni treba najprej zahtevati od storilca.

Do odškodnine ste lahko upravičeni tudi, če iz razlogov, ki jih je mogoče pripisati vložniku, v okviru kazenskega postopka ali zunaj takega postopka odškodninski zahtevek ni bil vložen (na primer ker vložnik ni vložil zahtevka za odškodnino pri sodišču ali ker ga je umaknil), vendar se v takem primeru odškodnina zmanjša za polovico najvišjega zneska, ki ga lahko država prek komisije za zaščito žrtev kaznivih dejanj da kot predujem.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Tudi če storilec nasilnega kaznivega dejanja ni znan ali če zoper njega drugače ni mogoče vložiti obtožnice ali ga obsoditi, je žrtev upravičena, da od države prek komisije za zaščito žrtev kaznivih dejanj dobi predujem.

Vlogi, ki se predloži komisiji in v kateri se zahteva predujem odškodnine, je treba priložiti listine, iz katerih izhajajo zatrjevana dejstva, tj. opis povzročene škode, nezmožnost za delo, medicinsko dokumentacijo itd.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Da. Praviloma je treba odškodnino uveljavljati v okviru kazenskega postopka. Žrtev mora policijo ali državno tožilstvo do konca faze preiskave obvestiti, da namerava vložiti vlogo za odškodnino, na primer ko poda izjavo. Po prejemu obvestila o vloženi obtožnici zoper obtoženca je treba zahtevek vložiti v 20 dneh.

Če žrtev pri komisiji za zaščito žrtev kaznivih dejanj zaprosi za odškodnino ali predujem odškodnine, mora vlogo vložiti v enem letu po tem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. Če je bila žrtev v času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, še mladoletna, lahko vlogo za predujem odškodnine od države vloži najpozneje eno leto, preden postane polnoletna ali pridobi popolno poslovno sposobnost.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Ali odškodnina na primer krije:

(a) za žrtev kaznivega dejanja:

– materialno (neduševno) škodo:

  • stroške zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
  • dodatne potrebe ali stroške, ki izhajajo iz poškodbe (tj. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, daljše izobraževanje, fizioterapija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki itd.);
  • trajno poškodbo (npr. invalidnost in druge trajne omejitve);
    • izgubo zaslužka v času zdravljenja in po njem (tudi izgubljeni dohodek in izgubo sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšanje take sposobnosti itd.);
    • izgubo priložnosti;
    • stroške sodnih postopkov v zvezi z incidentom, ki je povzročil škodo (kot so stroški pravnih storitev, sodni stroški);
    • odškodnino za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino;

– duševno (moralno) škodo:

  • bolečine in trpljenje žrtve;

(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:

– materialno (neduševno) škodo:

  • pogrebne stroške;
  • stroške zdravljenja (npr. zdravljenje družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, rehabilitacija);
  • izgubo preživljanja ali priložnosti.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Predujem odškodnine žrtvi nasilja v družini se praviloma plača v obliki mesečnih plačil v šestih obrokih, pri čemer se lahko to obdobje podaljša še za šest mesecev. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih posebnih potreb in pomanjkanja sredstev za preživljanje se lahko plača v enem obroku.

V primeru nasilnih kaznivih dejanj se predujem odškodnine žrtvi plača v enem obroku, ki ima lahko obliko anuitete.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Komisija lahko znesek odškodnine, ki se lahko dodeli, zmanjša ali zavrne njeno izplačilo na podlagi ravnanja žrtve, preden je bilo kaznivo dejanje storjeno, med tem ali po tem, ali na podlagi odnosa med žrtvijo in storilcem, ali na podlagi okoliščin, ali pa če je ravnanje žrtve v nasprotju s pravičnostjo in javnim redom.

Vendar pa se ravnanje žrtve ali vložnika ne upošteva pri zmanjšanju ali zavrnitvi odškodnine, če je bila škoda povzročena z motornim kopenskim vozilom ali v nekaterih primerih, če se uporabljajo pravila o nezgodah pri delu ali opravljanju dolžnosti.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Pri odločanju o dodelitvi predujma odškodnine in določanju višine odškodnine se upošteva naslednje:

  • pri nasilnih kaznivih dejanjih znatno poslabšanje življenjskega standarda ali kakovosti življenja;
  • pri kaznivih dejanjih nasilja v družini velike finančne težave žrtve.

V primeru nasilnih kaznivih dejanj se upoštevajo tudi vsi zneski, ki jih žrtev prejme iz drugih virov, in sicer od storilca ali iz sistema socialne varnosti; zneski, ki jih prejme na podlagi zasebnega življenjskega zavarovanja ali osebnega nezgodnega zavarovanja, se načeloma ne upoštevajo.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Če v okviru kazenskega postopka zoper storilca ni bila dodeljena odškodnina ali če je verjetno, da storilec ne bo zagotovil odškodnine in da ne bo drugega vira učinkovite ali zadostne odškodnine, se pri odločanju o dodelitvi odškodnine upoštevajo tudi ti dejavniki.

Kako se odškodnina izračuna?

V primeru žrtev nasilnih kaznivih dejanj se znesek odškodnine izračuna v skladu z načeli pravičnosti in glede na zneske, ki jih je oseba že prejela iz drugih virov (na primer od storilca ali iz sistema socialne varnosti).

V primeru odškodninskega zahtevka zaradi izgubljenega zaslužka (tj. zneskov, ki jih žrtev ne prejema več) komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj upošteva tudi napovedi žrtve za odmero dohodnine za tri leta, preden je bilo storjeno kaznivo dejanje. Če žrtev umre, se kot referenca upoštevajo napovedi vložnika (bližnjega sorodnika) za odmero dohodnine, če takih napovedi ni, pa se odškodnina izračuna na podlagi prihodka, ki ne presega minimalne zajamčene mesečne plače.

V primerih nasilja v družini komisija pri določanju zneska upošteva načelo pravičnosti. Eno od meril za odobritev predujma odškodnine žrtvam nasilja v družini je težko finančno stanje, ki je posledica kaznivega dejanja. Zato je treba sporočiti vse spremembe finančnih ali družinskih okoliščin.

Zneski, ki jih žrtev prejme na podlagi zasebnega življenjskega zavarovanja ali osebnega nezgodnega zavarovanja, se upoštevajo pri določanju zneska odškodnine na podlagi pravičnosti.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Če žrtev pri komisiji za zaščito žrtev kaznivih dejanj vloži vlogo za odobritev predujma odškodnine, mora med drugim navesti znesek zahtevane odškodnine.

V primeru žrtev nasilnih kaznivih dejanj je najvišji znesek, ki ga lahko prejme vsaka žrtev v primeru smrti ali hude poškodbe, 34 680 EUR.

V primeru smrti ali hude poškodbe več oseb zaradi istega kaznivega dejanja je predujem odškodnine omejen na največ 30 600 EUR za vsako osebo, skupaj pa ne sme presegati 91 800 EUR.

V primeru predujma v obliki letnega plačila je najvišji znesek 4 080 EUR. Če je žrtev istega kaznivega dejanja več, tak skupni znesek ne sme presegati 12 240 EUR.

V primeru kaznivih dejanj nasilja v družini znesek, ki ga je mogoče dodeliti, ne sme presegati mesečnega ekvivalenta zajamčene minimalne mesečne plače za šest mesecev (to obdobje je mogoče podaljšati še za šest mesecev). V primeru posebnih finančnih potreb se lahko predujem odškodnine zahteva še pred zaključkom preiskave (instrução) posebnih okoliščin, če niso bile sporočene spremembe zneskov, ki naj bi bili prejeti.

* Vrednosti za leto 2019.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Da, te informacije je treba navesti na obrazcu.

V primeru odškodnine od druge države članice Evropske unije, če je zadevna država članica predložila vlogo za dodelitev odškodnine komisiji za zaščito žrtev kaznivih dejanj in če ima vložnik zahtevka običajno prebivališče na Portugalskem, komisija vložnika obvesti o tem, kako izpolniti odškodninski zahtevek in katere spremne listine je treba priložiti.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Po takem izplačilu odškodnine ali če žrtev kakor koli drugače prejme učinkovito nadomestilo škode ali odškodnino za svojo izgubo, komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj od nje zahteva vrnitev prejetih zneskov, in sicer delno ali v celoti.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Predujem odškodnine se lahko dodeli, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) za žrtve nasilnih kaznivih dejanj:

  • če je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Portugalske ali zunaj ozemlja Portugalske zoper portugalske državljane ali državljane držav članic EU, če ti niso upravičeni do odškodnine od države, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno;
  • če je žrtev zaradi kaznivega dejanja začasno povsem nezmožna za delo vsaj 30 dni ali če žrtev zaradi kaznivega dejanja umre;
  • če je imelo kaznivo dejanje resne posledice za življenje žrtve in če je resno poseglo v njeno kakovost življenja, pri čemer velja, da morata biti ti dve zahtevi kumulativno izpolnjeni;
  • če nadomestilo za utrpele izgube ni bilo prejeto iz drugega vira, bodisi od storilca bodisi na podlagi lastnega zavarovanja žrtve;
  • če se izjeme, določene v zakonu, za žrtev ne uporabljajo ter zlasti, če vedenje žrtve pred in med kaznivim dejanjem in po njem ni bilo v nasprotju z javnim redom in pravičnostjo;

(b) za žrtve kaznivega dejanja nasilja v družini:

  • če ste pretrpeli fizično ali psihološko zlorabo, vključno s telesno kaznijo, odvzemom prostosti ali kaznivim dejanjem zoper spolno nedotakljivost, ne glede na to, ali je bilo storjeno večkrat ali ne;
  • če je bilo kaznivo dejanje storjeno zoper mladoletnika, v prisotnosti mladoletnika, v skupnem domu ali na domu žrtve; ali
  • če so bili osebni podatki, vključno s sliko ali zvokom, ki posegajo v zasebnost ene od žrtev, objavljeni na internetu ali na drug način javno objavljeni brez soglasja take osebe in
  • če je žrtev zaradi kaznivega dejanja v hudi finančni stiski ter
  • je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Portugalske ali zunaj ozemlja Portugalske zoper portugalske državljane ali državljane držav članic EU, če ti niso upravičeni do odškodnine od države, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj mora te okoliščine preveriti);
  • če se izjeme, določene v zakonu, za žrtev ne uporabljajo ter zlasti, če vedenje žrtve pred in med kaznivim dejanjem in po njem ni bilo v nasprotju z javnim redom in pravičnostjo.

Če gre za nasilno kaznivo dejanje ali nasilje v družini, lahko v primeru očitne finančne potrebe takoj prejmete tudi začasno odškodnino, še preden komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj konča predhodno oceno dodelitve odškodnine, ki jo lahko prejmete.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj lahko prosto odloča o zadevah, ki vključujejo nove elemente v primerjavi s predhodno odločenimi zadevami ali ki vključujejo posebne okoliščine, ki odstopajo od smernic (ki jih je predhodno opredelila sama komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj) glede zneskov odškodnine, ki se dodelijo glede na vrsto okoliščin.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

(a) Obrazec: odškodnina žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, ki jo plača država (Indemnização pelo Estado a Vítimas de Crimes Violentos)

Zahtevani dokumenti:

  • v celoti izpolnjen obrazec zahtevka,
  • navedba zneska zahtevane odškodnine,
  • napoved za odmero dohodnine, iz katere so razvidni prihodki žrtve (ali vložnika zahteve, če ta ni neposredna žrtev kaznivega dejanja), za eno leto pred kaznivim dejanjem, leto, v katerem je bilo storjeno kaznivo dejanje, in leto po tem;
  • izvleček iz spisa kazenskega postopka ter kopija sodbe in navedba datuma pravnomočnosti;
  • pooblastilo, če vlogo vlaga pooblaščenec;
  • odločba o imenovanju odvetnika, če je pooblaščenec imenovan samodejno.

(b) Obrazec: odškodnina žrtvam kaznivih dejanj nasilja v družini, ki jo plača država (Indemnização pelo Estado a Vítimas de Crimes de Violência Doméstica)

Zahtevani dokumenti:

  • v celoti izpolnjen obrazec zahtevka,
  • navedba zneska zahtevane odškodnine,
  • status žrtve ali status posebno ranljive žrtve;
  • kopija policijskega zapisnika ali prijave policiji;
  • poročilo o finančnem, socialnem in družinskem statusu, če je žrtev nameščena v varno hišo.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Ne. Žrtvi za zahtevek ni treba plačati stroškov ali izdatkov, brezplačno pa se lahko pridobijo tudi dokumenti in potrdila, potrebni za zahtevek.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj (Comissão de Proteção às Vítimas de Crimes) je organ ministrstva za pravosodje, odgovoren za odločanje o zahtevkih za odškodnino, ki jo država plača žrtvam nasilnih kaznivih dejanj in žrtvam nasilja v družini v nacionalnih postopkih.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Komisiji za zaščito žrtev kaznivih dejanj (glej predhodni odgovor).

Lokacija in podatki za stik:

Comissão de Proteção às Vítimas de Crimes

  • Naslov: Avenida Fontes Pereira de Melo, nº 7 – Piso 7º Dto., 1050-115 Lizbona
  • Tel.: +351 213222490
  • Telefaks: +351 213222491
  • E-naslov: correio.cpvc@sg.mj.pt

Uradne ure:

  • od ponedeljka do petka 9.30–12.30; 14.00–16.30

Več informacij je na voljo na spletnem naslovu Povezava se odpre v novem oknuhttps://cpvc.mj.pt/.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Navzočnost ni potrebna, razen kadar se komisiji to zdi potrebno.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Ko komisija prejme odškodninski zahtevek, ga mora v enem mesecu proučiti in sprejeti potrebne ukrepe; odločitev o morebitni odobritvi zahtevka in znesku odškodnine se sprejme takoj po koncu navedenega enomesečnega obdobja.

Ali lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Da. Če se vložniku zahtevka zdi odločitev komisije napačna, lahko v 15 dneh pri komisiji vloži pritožbo. V pritožbi mora navesti razloge zanjo in ustrezna dokazila.

Komisija mora nato v 30 dneh proučiti pritožbo in odločiti o njej; izpodbijani akt lahko potrdi, razveljavi, razglasi njegovo ničnost, ga spremeni ali nadomesti.

Če vložnik ni zadovoljen z odločitvijo o pritožbi, jo lahko izpodbija pri upravnem sodišču.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Na spletišču komisije za zaščito žrtev kaznivih dejanj: Povezava se odpre v novem oknuhttps://cpvc.mj.pt/?page_id=31.

Na voljo sta dva različna obrazca: eden za žrtve nasilnih kaznivih dejanj in eden za žrtve nasilja v družini.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

CPVC – komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj: Povezava se odpre v novem oknuhttps://cpvc.mj.pt/.

APAV – portugalsko združenje za podporo žrtvam (Associação Portuguesa de apoio à Vítima): Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.apav.pt/.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Država zagotavlja, da imajo žrtve v primeru nasilnih kaznivih dejanj ali nasilja v družini dostop do brezplačnega pravnega svetovanja in po potrebi do nadaljnje pravne pomoči.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj (Comissão de Proteção às Vítimas de Crimes):

  • Osebno – Av. Fontes Pereira de Melo, nº 7, 7.º dto., 1050-115 Lizbona, od ponedeljka do petka od 9.30 do 12.30 ter od 14.00 do 16.30;
  • po pošti na obrazcu, ki je na voljo na spletišču komisije;
  • po elektronski pošti: Povezava se odpre v novem oknucorreio.cpvc@sg.mj.pt;
  • prek spleta z izpolnitvijo obrazca za žrtve nasilnih kaznivih dejanj (Indemnização pelo Estado a Vítimas de Crimes Violentos) ali obrazca za žrtve nasilja v družini (Indemnização pelo Estado a Vítimas de Crimes de Violência Doméstica) (Povezava se odpre v novem oknuhttps://cpvc.mj.pt/);
  • po telefonu: +351 213222490 (klici se zaračunavajo po tarifi za stacionarne priključke) od 9.30 do 12.30 ter od 14.00 do 16.30;

APAV:

  • telefonska številka za podporo žrtvam: +351 116006 (vsak delovni dan od 9.00 do 21.00);
  • prek spleta na spletišču APAV: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.apav.pt/ (na voljo v portugalščini, angleščini, ruščini in kitajščini) ali na spletnem naslovu Povezava se odpre v novem oknuhttp://infovitimas.pt/pt/app/;
  • storitev tolmačenja v znakovni jezik po videopovezavi: SERV IIN, (+351 12472), vsak delovni dan od 10.00 do 18.00.

Komisija za državljanstvo in enakost spolov (Comissão para a Cidadania e Igualdade de Género) (GIG):

  • storitve zagotavljanja informacij žrtvam nasilja v družini (Serviço de Informação às Vítimas de Violência Doméstica) (zagotavlja informacije o pravicah žrtev in razpoložljivih pravnih sredstvih na vsem nacionalnem ozemlju ter kje je mogoče dobiti psihološko in socialno podporo in pravne informacije); telefon: +351 800202148 (brezplačna, anonimna in zaupna storitev je na voljo 24 ur na dan vsak dan).

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Zadnja posodobitev: 13/09/2020