Izvirna jezikovna različica te strani portugalščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.
Swipe to change

Insolventnost/stečaj

Portugalska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Zoper koga je mogoče uvesti postopek v primeru insolventnosti?

Uvodna opomba

Pravna podlaga za informacije v tem informativnem listu je predvsem zakonik o insolventnosti in sanaciji podjetij (Código da Insolvência e da Recuperação de Empresas), kakor je bil odobren z uredbo z zakonsko močjo št. 53/2004 z dne 18. marca 2004 in nazadnje spremenjen z uredbo z zakonsko močjo št. 84/2019 z dne 28. junija 2019; za ta zakonik se bo na v nadaljevanju uporabljala portugalska kratica CIRE.

Zakonik CIRE v portugalščini, načeloma v svoji zadnji različici, je na voljo na spletišču okrožnega generalnega državnega tožilstva v Lizboni: http://www.pgdlisboa.pt/leis/lei_mostra_articulado.php?nid=85&tabela=leis.

Glede na priporočilo Evropske komisije, naj se na ta vprašalnik predložijo podrobni odgovori, zelo specializirano naravo vprašanj in zahtevo iz člena 86 Uredbe 2015/848, da kontaktne točke Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah zagotovijo informacije o nacionalni zakonodaji, s katerimi bodo pomagale strokovnjakom, ki se ukvarjajo s čezmejnimi primeri insolventnosti v drugih državah članicah, smo se pri številnih odgovorih v nadaljevanju odločili za citiranje pravnih določb, ki se uporabljajo v posameznih primerih. S tem smo se želeli izogniti nenatančnostim v zahtevanih tehničnih informacijah, poleg tega se nam je zdelo, da bi z nadomestitvijo vsebine teh določb z drugo razlago besedilo postalo daljše. V drugih primerih se nam je zdelo dovolj zgolj omeniti pravne določbe, ne da bi jih dobesedno navajali, in povzeti zadevni položaj, za katerega se uporabljajo.

Odgovori v tem informativnem listu vsebujejo informacije o postopku v primeru insolventnosti iz člena 1(1) zakonika CIRE.

Poleg samega postopka v primeru insolventnosti sta v zakoniku CIRE določena tudi dva posebna postopka, in sicer posebni postopek prestrukturiranja ali „oživitve“ iz člena 1(2) zakonika CIRE in posebni postopek za dogovor o plačilu iz člena 1(3) zakonika CIRE. Informacije o obeh posebnih postopkih so vključene v odgovor na vprašanje 2.

Informacije, ki se objavijo v postopku v primeru insolventnosti (določene v členu 24 Uredbe 2015/848), v posebnem postopku oživitve in posebnem postopku za dogovor o plačilu, so na voljo na portalu Citius, spletišču za sodišča, ki ga zagotavlja ministrstvo za pravosodje:

https://www.citius.mj.pt/portal/consultas/ConsultasCire.aspx.

VRSTE POSTOPKOV

Člen 1 zakonika CIRE določa tri različne vrste postopkov, ki se lahko uvedejo v zvezi z različnimi kategorijami upnikov:

  1. postopek v primeru insolventnosti, ki se lahko uporabi za podjetja ali fizične osebe;
  2. posebni postopek oživitve, ki se uporablja samo za podjetja (členi 17-A do 17-J zakonika CIRE);
  3. posebni postopek za dogovor o plačilu, ki se lahko uporabi za vse dolžnike, razen za podjetja (členi 222-A do 222-J zakonika CIRE).

Člen 1 zakonika CIRE se glasi:

„Člen 1

Namen

1 – Postopek v primeru insolventnosti je univerzalni izvršilni postopek, katerega namen je poplačati upnike tako, kot je določeno v načrtu insolventnosti, ki temelji na sanaciji podjetja na podlagi stečajne mase, ali kadar to ni mogoče, z likvidacijo dolžnikovega premoženja in razdelitvijo izkupička med upnike.

2 – Kadar je podjetje v težkem ekonomskem položaju ali mu grozi skorajšnja insolventnost, lahko pri sodišču zaprosi za uvedbo posebnega postopka oživitve v skladu s členi 17-A do 17-J.

3 – Kadar je v težkem ekonomskem položaju ali mu grozi skorajšnja insolventnost kakršen koli drug dolžnik, lahko pri sodišču zaprosi za uvedbo posebnega postopka za dogovor o plačilu, kot je določen v členih 222-A do 222-J.“

Člen 2 zakonika CIRE zlasti določa, da se lahko postopek v primeru insolventnosti uvede zoper:

  • vse fizične ali pravne osebe;
  • ležečo dediščino;
  • združenja brez pravne osebnosti in posebne odbore;
  • družbe civilnega prava;
  • gospodarske družbe in družbe civilnega prava, ki imajo gospodarsko obliko, do datuma dokončnega vpisa pogodbe, s katero so ustanovljene, v register;
  • zadruge pred vpisom njihove ustanovitve v register;
  • posamezne poslovne enote z omejeno odgovornostjo;
  • vse druge avtonomne premoženjske sklade.

Postopka v primeru insolventnosti ni mogoče uvesti zoper:

  • javne pravne osebe in javne gospodarske subjekte;
  • zavarovalnice, kreditne institucije, finančne družbe, investicijska podjetja, ki opravljajo storitve v zvezi z lastništvom sredstev ali vrednostnih papirjev tretjih oseb, in kolektivne naložbene podjeme, ker postopek v primeru insolventnosti ni združljiv s posebnimi ureditvami za take subjekte.

2 Kateri so pogoji za uvedbo postopka v primeru insolventnosti?

POSTOPEK V PRIMERU INSOLVENTNOSTI

Pogoji za uvedbo postopka v primeru insolventnosti iz člena 1(1) zakonika CIRE

Postopek v primeru insolventnosti lahko temelji na sanaciji podjetja ali pa je namenjen likvidaciji premoženja in poplačilu upnikov.

V okviru postopka v primeru insolventnosti členi 235 do 266 zakonika CIRE vključujejo tudi posebne določbe o insolventnosti fizičnih oseb, vključno z nepodjetniki in lastniki malih podjetij, ter insolventnosti obeh zakoncev.

Uvedba postopka

Postopek v primeru insolventnosti se lahko uvede, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 3 zakonika CIRE.

„Člen 3

Insolventnost

1 – Dolžnik se šteje za insolventnega, kadar ne more poravnati svojih zapadlih obveznosti.

2 – Pravne osebe in avtonomni premoženjski skladi, za dolgove katerih nobena fizična oseba ne odgovarja osebno in neomejeno, bodisi neposredno bodisi posredno, se za insolventne štejejo tudi, kadar so njihove obveznosti očitno večje od njihovih sredstev, ocenjenih v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi.

3 – Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo, kadar so sredstva večja od obveznosti, ocenjenih v skladu z naslednjimi pravili:

(a) med sredstva in obveznosti se štejejo opredeljivi elementi, tudi če niso prikazani v bilanci stanja, po njihovi pošteni vrednosti;

(b) kadar je dolžnik lastnik podjetja, ocena temelji na možnosti nadaljnjega poslovanja ali likvidacije, odvisno od tega, kaj je verjetneje, vendar vsekakor brez postavke poslovnega prenosa;

(c) dolgovi, za plačilo katerih se lahko uporabijo samo sredstva, ki so na razpolago za razdelitev, ali sredstva, ki so ostala po izpolnitvi ali zavarovanju pravic drugih dolžnikovih upnikov, niso vključeni v obveznosti.

4 – Skorajšnja insolventnost se šteje za enakovredno dejanski insolventnosti, ko dolžnik razglasi insolventnost.“

Aktivna in pasivna legitimnost

Nadalje je v spodaj citiranih členih 18, 19 in 20 zakonika CIRE opredeljeno, kdo lahko zahteva insolventnost in kdo jo mora razglasiti ter v katerih okoliščinah.

„Člen 18

Obveznost razglasitve insolventnosti

1 – Dolžnik mora zahtevati razglasitev svoje insolventnosti v 30 dneh po datumu, ko izve za tako insolventnost, kot je opisana v členu 3(1), ali po datumu, ko bi moral izvedeti zanjo.

2 – Fizične osebe, ki na datum insolventnosti niso lastniki podjetja, so oproščene obveznosti razglasitve insolventnosti.

3 – Kadar je dolžnik lastnik podjetja, se mora vedenje za insolventno stanje predpostavljati po preteku najmanj treh mesecev od splošnega neizpolnjevanja katere koli vrste obveznosti iz člena 20(1)(g).“

„Člen 19

Kdo lahko zahteva razglasitev insolventnosti

Kadar dolžnik ni poslovno sposobna fizična oseba, je za zahtevo za razglasitev insolventnosti odgovoren ustrezen organ družbe ali, kadar tega ni, kateri koli od poslovodij.“

„Člen 20

Druge osebe in subjekti, ki lahko zahtevajo razglasitev insolventnosti

1 – Razglasitev insolventnosti dolžnika lahko zahtevajo oseba, ki je pravno odgovorna za dolgove, kateri koli upnik, tudi pogojni, ne glede na vrsto terjatve, ali državno tožilstvo, ki zastopa subjekte, katerih interesi so mu pravno zaupani, v katerem koli od naslednjih primerov:

(a) splošna ustavitev plačevanja zapadlih obveznosti;

(b) neizpolnjevanje ene ali več obveznosti, ki zaradi njihovega zneska ali okoliščin neizpolnjevanja kaže, da dolžnik ne more pravočasno izpolnjevati večine svojih obveznosti;

(c) pobeg lastnika podjetja ali dolžnikovih poslovodij ali zapustitev kraja, v katerem ima podjetje sedež ali opravlja svojo glavno dejavnost, v povezavi z neobstojem kreditne sposobnosti dolžnika in brez imenovanja primernega namestnika;

(d) razpršitev, opustitev, prenagljena ali škodljiva likvidacija premoženja in fiktivna vzpostavitev terjatev;

(e) nezadostnost premoženja, ki ga je mogoče zarubiti za poplačilo ustrezne terjatve v izvršilnem postopku, uvedenem zoper dolžnika;

(f) nespoštovanje obveznosti, določenih v načrtu insolventnosti ali plačevanja, kot je določen v členu 218(1)(a) in (2);

(g) splošno neplačevanje katerih koli naslednjih dolgov v preteklih šestih mesecih:

(i) davkov;

(ii) prispevkov in dajatev za socialno varnost;

(iii) dolgov, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi ali kršitve ali odpovedi take pogodbe;

(iv) plačil za kakršen koli najem, vključno s finančnim, plačil nakupne cene ali posojila, zavarovanega s hipoteko, v zvezi s krajem, v katerem dolžnik opravlja svojo dejavnost ali ima sedež ali stalno prebivališče;

(h) če je dolžnik eden od subjektov iz člena 3(2), če so njegove obveznosti večje od sredstev, kot so prikazana v zadnji potrjeni bilanci stanja, ali več kot devet mesecev zamuja s potrditvijo in predložitvijo računovodskih izkazov, če je zakonsko zavezan k temu.

2 – Določbe prejšnjega odstavka ne posegajo v možnost zastopanja javnih subjektov v skladu s členom 13.“

Oblika in vsebina zahteve

Razlogi, ki jih je treba navesti in dokazati pri vložitvi zahteve za razglasitev insolventnosti, so določeni v členih 23 do 25 zakonika CIRE.

„Člen 23

Oblika in vsebina predloga

1 – Predlog za začetek postopka v primeru insolventnosti ali zahteva za razglasitev insolventnosti se vloži pisno, pri čemer se navedejo dejstva, na katerih temelji zahtevana razglasitev, in nato oblikuje ustrezna zahteva.

2 – Vložnik mora v predlogu:

(a) če je dejanski dolžnik, navesti, ali je že insolventen ali pa je insolventnost zgolj skorajšnja, in v primeru fizične osebe, ali zahteva odpis preostalih obveznosti v skladu z določbami poglavja I naslova XII;

(b) opredeliti pravne in dejanske poslovodje dolžnika ter pet največjih upnikov brez samega vložnika;

(c) če je dolžnik poročen, opredeliti zadevnega zakonca in navesti ureditev premoženjskopravnih razmerij med zakoncema;

(d) priložiti potrdilo iz matičnega registra, poslovnega registra ali katerega koli drugega javnega registra, v katerega je dolžnik vpisan.

3 – Kadar vložnik ne more zagotoviti informacij in prilog iz prejšnjega odstavka, mora take informacije in priloge zagotoviti sam dolžnik.“

„Člen 24

Dokumenti, ki jih mora predložiti dolžnik

1 – Kadar je vložnik dolžnik, mora predlogu priložiti naslednje dokumente:

(a) abecedni seznam vseh upnikov z navedbo njihovih naslovov, dolgovanih zneskov, datumov zapadlosti in vrste navedenih terjatev, zavarovanj, ki jih imajo, in morebitnega obstoja posebnih razmerij v skladu z določbami člena 49;

(b) seznam in opredelitev vseh tožb in izvršilnih ukrepov, ki potekajo zoper dolžnika;

(c) dokument, v katerem so navedene dejavnosti, ki jih je opravljal v zadnjih treh letih, in poslovne enote, katerih lastnik je, ter razlogi, zaradi katerih se je po njegovem mnenju znašel v tem položaju;

(d) dokument, v katerem so opredeljeni zapustnik, kadar gre za ležečo zapuščino, partnerji, družbeniki ali znani člani pravne osebe, če je to ustrezno, in v drugih primerih, v katerih se insolventnost ne nanaša na fizično osebo, tiste osebe, ki so pravno odgovorne za terjatve v postopku zaradi insolventnosti;

(e) seznam premoženja, ki ga ima dolžnik na podlagi najema, zakupa ali finančnega najema ali prodaje s pridržkom lastništva, ter vsega drugega premoženja in pravic, ki jih ima, z navedbo njihove narave, kraja, kjer obstajajo, podatkov o vpisu v register, kjer je to ustrezno, nabavne vrednosti in ocene njihove sedanje vrednosti;

(f) kadar ima dolžnik organizirano računovodstvo, letne računovodske izkaze za zadnja tri poslovna leta ter ustrezna poročila o upravljanju, nadzoru in reviziji, mnenja nadzornega organa in pravne listine, če so obvezne ali obstajajo, ter informacije o najpomembnejših spremembah v lastništvu po datumu zadnjih računovodskih izkazov in o poslih, ki po svoji naravi, predmetu ali obsegu presegajo vsakodnevno dolžnikovo dejavnost;

(g) v primeru družbe, zajete v konsolidiranih računovodskih izkazih, konsolidirana poročila o upravljanju, konsolidirane letne računovodske izkaze in druga računovodska poročila za zadnja tri poslovna leta ter ustrezna nadzorna in revizijska poročila, mnenja nadzornega organa, pravne listine in poročilo o poslih znotraj skupine, opravljenih v istem obdobju;

(h) poročila in posebne računovodske izkaze ter četrtletne in polletne informacije na posamični in konsolidirani podlagi, predložene na datume po koncu zadnjega poslovnega leta, ki jih mora družba predložiti v skladu z zakonikom o vrednostnih papirjih in pravilnikom komisije za trg vrednostnih papirjev;

(i) seznam osebja, zaposlenega pri dolžniku.

2 – Dolžnik mora poleg tega:

(a) predložiti dokument, s katerim so potrjena pooblastila poslovodij, ki zastopajo dolžnika, in kopijo dokumenta, v katerem je navedena odločitev zadevnega upravnega organa družbe, da se vloži zahteva, če je to ustrezno;

(b) utemeljiti nepredložitev katerega koli dokumenta iz odstavka 1 ali neskladnost z njim.

3 – Brez poseganja v poznejše predložitve lahko dolžnik v skladu z določbami člena 223 in naslednjih tako predloženi zahtevi priloži načrt insolventnosti.“

„Člen 25

Zahteva, ki jo vloži druga upravičena oseba ali subjekt

1 – Če zahteve ne vloži dolžnik sam, mora oseba ali subjekt, ki zahteva razglasitev insolventnosti, v predlogu dokazati izvor, naravo in znesek svoje terjatve oziroma svojo odgovornost za terjatve v postopku zaradi insolventnosti ter predložiti kakršne koli informacije, ki jih ima glede dolžnikovih sredstev in obveznosti.

2 – Vložnik mora predložiti tudi vsa dokazna sredstva, ki so mu na voljo, in navesti priče v skladu z omejitvami, določenimi v členu 511 zakonika o civilnem postopku.“

Datum začetka postopka in roki

Datum začetka postopka, roki za vložitev ugovora in/ali izdajo odločb ter odločitev o razglasitvi insolventnosti so v bistvu določeni v členih 4, 27 do 30, 35 in 36 zakonika CIRE.

„Člen 4

Datum razglasitve insolventnosti in začetek postopka

1 – Kadar koli je lahko natančnost pomemben dejavnik, se sklicevanja na datum razglasitve insolventnosti v tem zakoniku razlagajo kot sklicevanja na čas, ko je bila izdana ustrezna sodba.

2 – Vsi roki v tem zakoniku, katerih končni datum je začetek postopka v primeru insolventnosti, zajemajo tudi obdobje od tega datuma do razglasitve insolventnosti.

3 – Če je insolventnost razglašena v postopku, ki bi moral biti v skladu s členom 8(2) ustavljen, ker zoper istega dolžnika poteka predhodno začeti postopek, se za namene rokov iz prejšnjega odstavka uporabi datum začetka zadnjenavedenega postopka. Enako velja, če bi bil na podlagi člena 264(3)(b) ustavljen starejši postopek.“

„Člen 27

Predhodna ocena

1 – Na dan dodelitve ali, če to ni izvedljivo, najpozneje do tretjega delovnega dne po tem sodnik:

(a) predhodno zavrne zahtevo za razglasitev insolventnosti, če je očitno neutemeljena ali če očitno obstajajo neizogibni dilatorni ugovori, s katerimi se mora sodnik seznaniti po uradni dolžnosti;

(b) vložniku odobri največ pet dni za odpravo popravljivih pomanjkljivosti v predlogu, sicer predlog zavrne, zlasti če ne izpolnjuje pravnih zahtev ali mu niso priloženi potrebni dokumenti, kadar taka nepredložitev ni ustrezno utemeljena.

2 – V primerih zahtev za razglasitev insolventnosti se odločbe o predhodni zavrnitvi, ki ne temeljijo v celoti ali delno na nepredložitvi dokumentov, zahtevanih s členom 24(2)(a), v roku iz člena 38(8) objavijo na spletišču Citius in vsebujejo informacije iz člena 37(8).“

„Člen 28

Takojšnja razglasitev insolventnosti

Če dolžnik vloži predlog za začetek postopka v primeru insolventnosti, se šteje, da je priznal svojo insolventnost, ki jo je treba razglasiti najpozneje do tretjega delovnega dne po vložitvi prvotnega predloga ali po odpravi morebitnih popravljivih pomanjkljivosti.“

„Člen 29

Vročitev dolžniku

1 – Brez poseganja v člen 31(3) sodnik v roku iz prejšnjega člena osebno vroči pisanje dolžniku, če zahteve ni vložil dolžnik sam in ni razloga za predhodno zavrnitev.

2 – Ob vročitvi pisanja je dolžnik obveščen o kaznih iz odstavka 5 naslednjega člena in dejstvu, da morajo biti dokumenti iz člena 24(1) pripravljeni, da se ob morebitni razglasitvi insolventnosti takoj pošljejo upravitelju v postopku zaradi insolventnosti.“

„Člen 30

Ugovor dolžnika

1 – Dolžnik lahko v desetih dneh vloži ugovor, pri čemer se uporabljajo določbe člena 25(2).

2 – Brez poseganja v določbe naslednjega odstavka mora dolžnik ob vložitvi ugovora predložiti seznam svojih petih največjih upnikov, razen vložnika, z navedbo njihovega stalnega prebivališča, sicer se navedeni ugovor ne sprejme.

3 – Ugovor dolžnika zoper zahtevano razglasitev insolventnosti lahko temelji na neobstoju dejstva, na katerem temelji zahteva, ali neobstoju insolventnosti.

4 – Dolžnik mora dokazati svojo solventnost na podlagi zakonsko določenih računovodskih evidenc, če je to ustrezno, ki so ustrezno organizirane in pravilno predstavljene, brez poseganja v določbe člena 3(3).

5 – Če zaslišanje dolžnika ni opuščeno v skladu s členom 12 in dolžnik ne vloži ugovora, se šteje, da so dejstva, zatrjevana v prvotnem predlogu, ustrezno priznana, insolventnost pa se razglasi na delovni dan po izteku roka iz odstavka 1, če taka dejstva ustrezajo kateremu koli od položajev iz pododstavkov člena 20(1).“

„Člen 35

Sodna obravnava

1 – Če dolžnik vloži ugovor ali če zaslišanje ni bilo opuščeno, se narok za sodno obravnavo nemudoma razpiše za enega od naslednjih petih dni, vložnik, dolžnik in vsi pravni ali dejanski poslovodje, opredeljeni v prvotnem predlogu, pa so pozvani, naj se ga udeležijo osebno ali po pravnem zastopniku.

2 – Če se dolžnik ali imenovani zastopnik ne udeleži sodne obravnave, se dejstva, navedena v prvotnem predlogu, štejejo za priznana, če dolžnikovo zaslišanje ni bilo opuščeno v skladu s členom 12.

3 – Če ne nastane položaj, opisan v prejšnjem odstavku, se neudeležba vložnika ali zastopnika šteje za enakovredno umiku zahteve.

4 – Sodnik nemudoma za zapisnik narekuje, odvisno od primera, bodisi sodbo, s katero razglasi insolventnost, če zatrjevana dejstva iz prvotnega predloga spadajo pod člen 20(1), bodisi sodbo, s katero potrdi umik zahteve.

5 – Če se sodne obravnave udeležita obe stranki ali samo vložnik ali njegov zastopnik, vendar je bilo zaslišanje dolžnika opuščeno, sodnik izda sklep, da se opredeli predmet spora in navedejo dokazni vidiki.

6 – Nato se sprejme odločitev o predloženih terjatvah, takoj zatem pa se predložijo dokazi.

7 – Po predložitvi dokazov se podajo ustne navedbe, nato pa sodišče izda sodbo.

8 – Če sodbe ni mogoče izdati takoj, se izda v petih dneh.“

„Člen 36

Sodba o razglasitvi insolventnosti

1 – Sodnik v sodbi o razglasitvi insolventnosti:

(a) navede datum in uro zadevne sodbe, pri čemer se ob neobstoju take navedbe šteje, da je bila izdana opoldne;

(b) opredeli insolventnega dolžnika in navede njegov sedež ali stalno prebivališče;

(c) navede in določi stalno prebivališče dolžnikovih pravnih in dejanskih poslovodij ter dolžnikovo stalno prebivališče, če je navedeni dolžnik fizična oseba;

(d) imenuje upravitelja v postopku zaradi insolventnosti in navede njegov službeni naslov;

(e) odloči, da bo stečajno maso upravljal dolžnik, če so izpolnjene zahteve iz člena 224(2);

(f) odloči, da mora dolžnik upravitelju v postopku zaradi insolventnosti takoj poslati dokumente iz člena 24(1), ki jih še ni v spisu;

(g) odredi, naj se zasežejo in upravitelju v postopku zaradi insolventnosti takoj izročijo dolžnikovi računovodski dokumenti ter vse premoženje, tudi če je bilo zarubljeno, zastavljeno ali kakor koli zaseženo ali zadržano, brez poseganja v določbe člena 150(1);

(h) odredi, naj se predmeti, ki kažejo, da je bilo morda storjeno kaznivo dejanje, predajo državnemu tožilcu zaradi ustreznih posledic;

(i) kadar ima informacije, ki upravičujejo uvedbo postopka za preučitev krivde za insolventnost, razglasi začetek takega postopka, ki se izvede v celoti ali v omejeni obliki, brez poseganja v določbe člena 187;

(j) določi največ 30-dnevni rok za prijavo terjatev;

(l) pouči upnike, da morajo upravitelju v postopku zaradi insolventnosti nemudoma sporočiti kakršna koli stvarna zavarovanja, ki jih imajo;

(m) opozori dolžnike insolventne stranke, da morajo plačila, ki jih morajo izvesti, nakazati upravitelju v postopku zaradi insolventnosti in ne insolventni stranki;

(n) določi datum in uro za zbor upnikov, kot je določen v členu 156, imenovan zbor za oceno poročila, pri čemer se ta zbor izvede v naslednjih 45 do 60 dneh, ali razglasi, da se zadevni zbor iz ustreznih razlogov ne izvede.

2 – Določbe zadnjega dela odstavka 1(n) se ne uporabljajo v primerih, ko se pričakuje predložitev načrta insolventnosti ali ko je odločeno, da bo upravljanje insolventnosti prevzel dolžnik.

3 – Če ni določen datum za zbor za oceno poročila v skladu z odstavkom 1(n) in katera koli zainteresirana stranka v roku, določenem za prijavo terjatev, sodišču predlaga, naj skliče tak zbor, sodnik določi datum in uro zbora, ki se izvede v 45 do 60 dneh po sodbi o razglasitvi insolventnosti.

4 – Če ni določen datum za zbor za oceno poročila v skladu z odstavkom 1(n), se roki iz tega zakonika, izračunani glede na datum izvedbe navedenega zbora, izračunajo glede na 45. dan po datumu sodbe o razglasitvi insolventnosti.

5 – Sodnik, ki je odločil, da se zbor za oceno poročila ne izvede, mora ob izdaji sodbe razpored postopka prilagoditi navedenemu dejstvu in pri tem upoštevati posebnosti konkretne zadeve.“

Uradno obvestilo o sodbi in objava sodbe

Pravila o uradnem obvestilu o sodbi in objavi sodbe o razglasitvi insolventnosti so določena v členih 37 in 38 zakonika CIRE.

„Člen 37

Uradno obvestilo o sodbi in vročitev

1 – Dolžnikovi poslovodje, katerih prebivališče je bilo določeno, so osebno uradno obveščeni o sodbi pod pogoji in način, določenimi v procesnem pravu o vročitvah. Pošljejo se jim tudi kopije prvotnega predloga.

2 – Brez poseganja v uradna obvestila, ki se izkažejo za nujna na podlagi delovne zakonodaje, natančneje v zvezi z jamstvenim skladom za plače, so o sodbi uradno obveščeni tudi državni tožilec, nosilec socialne varnosti, vložnik zahteve za razglasitev insolventnosti in dolžnik, in sicer pod pogoji, določenimi za vročitve, če sodba ni bila že osebno vročena dolžniku v okviru postopka, in, če je dolžnik lastnik podjetja, svetu delavcev.

3 – Pet največjih znanih upnikov, razen vložnika, je uradno obveščenih v skladu z določbami odstavka 1 ali s priporočeno pošto, odvisno od tega, ali imajo običajno prebivališče, sedež ali stalno prebivališče na Portugalskem ali ne.

4 – Znani upniki, ki imajo svoje običajno ali stalno prebivališče ali statutarni sedež v drugi državi članici, ne v tisti, v kateri je bil uveden postopek, vključno z davčnimi organi in organi socialne varnosti navedenih držav članic, so nemudoma uradno obveščeni s priporočeno pošto v skladu s členom 54 Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015.

5 – Kadar obstajajo terjatve v imenu države, javnih institucij, ki niso javna podjetja ali nosilci socialne varnosti, so taki subjekti uradno obveščeni s priporočeno pošto.

6 – Določbe prejšnjih odstavkov ne izključujejo možnosti elektronskega uradnega obvestila in vročitve v skladu z izvedbenim sklepom ministrstva za pravosodje.

7 – Drugi upniki in druge zainteresirane stranke so uradno obveščeni z javnim obvestilom s petdnevnim obdobjem mirovanja, izobešenim na sedežu ali stalnem prebivališču dolžnika, v njegovih poslovnih enotah in na samem sodišču, ter z obvestilom, objavljenim na spletišču Citius.

8 – V javnih obvestilih iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni številka zadeve, obdobje mirovanja in možnost vložitve pravnega sredstva ali ugovorov ter informacije iz člena 36(a) do (e) in (i) do (n), pri čemer začne rok za vložitev pravnega sredstva, ugovore in prijavo terjatev teči šele po koncu obdobja mirovanja, ki se izračuna od datuma objave obvestila iz prejšnjega odstavka.“

„Člen 38

Objava in vpis v register

[…]

2 – Razglasitev insolventnosti in imenovanje upravitelja v postopku zaradi insolventnosti se na podlagi ustreznega potrdila, ki ga v ta namen pošlje sodno tajništvo, po uradni dolžnosti vpišeta v register:

(a) matičnega urada, če je dolžnik fizična oseba;

(b) urada poslovnega registra, če obstajajo kakršna koli dejstva v zvezi z insolventnim dolžnikom, ki jih je treba vpisati v ta register;

(c) subjekta, pristojnega za katero koli drugo vrsto vpisa v register, ki ga mora opraviti dolžnik.

3 – Brez poseganja v določbe člena 43(5) zakonika o zemljiški knjigi se razglasitev insolventnosti vpiše tudi v zemljiško knjigo v zvezi s premoženjem, ki je del stečajne mase, in sicer na podlagi sodnega potrdila o pravnomočni sodbi o razglasitvi insolventnosti, če služba za evidentiranje do potrebnih informacij ne more dostopati z elektronskimi sredstvi, in tudi na podlagi izjave, ki jo izda upravitelj v postopku zaradi insolventnosti, ki je opredelil premoženje.

4 – Kadar se vpis v register, določen v prejšnjem odstavku, izvede začasno, se opravi na podlagi informacij, vključenih na spletno stran sodišča v skladu z odstavkom 6(b), in izjave upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, ki je opredelil premoženje.

5 – Če v registru v zvezi s premoženjem, ki je del stečajne mase, obstaja kakršen koli vpis pridobitve ali priznanja pravice do lastništva ali zgolj posesti v korist katere koli osebe, ki ni insolventna stranka, mora upravitelj v postopku zaradi insolventnosti v spis zadeve vložiti potrdilo o takem vpisu.

6 – Sodno tajništvo:

(a) po uradni dolžnosti vpiše razglasitev insolventnosti in imenovanje upravitelja v postopku zaradi insolventnosti v računalniški register izvršb, vzpostavljen z zakonikom o civilnem postopku;

(b) poskrbi za vključitev teh informacij in roka, odobrenega za terjatve, na spletno stran sodišča;

(c) Banko Portugalske obvesti o razglasitvi insolventnosti, tako da jo lahko ta vpiše v svojo osrednjo podatkovno zbirko o kreditnem tveganju.

7 – Službeni naslov upravitelja v postopku zaradi insolventnosti se zabeleži ob vpisu njegovega imenovanja v register.

8 – Vsi ukrepi za objavo in vpis sodbe v register se izvedejo v petih dneh.

9 – Za objavo odločbe o uvedbi tujega postopka v primeru insolventnosti, in če je ustrezno, odločbe o imenovanju upravitelja v postopku zaradi insolventnosti ter njun vpis v javni register, kot je določeno v členih 28 in 29 Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015, je treba zaprositi pri portugalskem sodišču na območju poslovne enote dolžnika ali, če to ni mogoče, pri gospodarskem sodišču v Lizboni. Sodišče lahko zahteva overjeni prevod, ki ga opravi oseba, pristojna za ta namen v skladu z zakonodajo države članice Evropske unije.

10 – Brez poseganja v določbe prejšnjega odstavka, če zakonodaja države, v kateri je uveden postopek v primeru insolventnosti, določa vpis v register, ki ga portugalska zakonodaja ne pozna, se določi vpis v register, ki mu je najbolj podoben.

11 – Brez poseganja v določbe člena 9 objavo iz člena 29(1) Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 po uradni dolžnosti določijo pristojne službe za vpis v register, če ima dolžnik poslovno enoto na Portugalskem.“

Ukrepi zavarovanja

Možnost odreditve ukrepov zavarovanja je določena v členu 31 zakonika CIRE.

„Člen 31

Ukrepi zavarovanja

1 – Če obstaja utemeljen pomislek, da bi lahko prišlo do slabega upravljanja, sodnik po uradni dolžnosti ali na zahtevo vložnika odredi ukrepe zavarovanja, ki se štejejo za potrebne ali ustrezne za preprečitev poslabšanja dolžnikovega premoženja in se izvajajo do izdaje sodbe.

2 – Ukrepi zavarovanja lahko vključujejo imenovanje začasnega sodnega upravitelja z izključnimi pooblastili za upravljanje dolžnikovega premoženja ali pomoč dolžniku pri takem upravljanju.

3 – Ukrepi zavarovanja se lahko sprejmejo, preden je dolžnik o tem uradno obveščen, če se tako hitro ukrepanje šteje za nepogrešljivo, da se prepreči ogrozitev koristnega učinka. Vendar se navedeno uradno obvestilo v nobenem primeru ne sme poslati več kot deset dni po roku, ki bi sicer veljal.“

POSEBNI POSTOPEK OŽIVITVE

Pogoji za uvedbo posebnega postopka oživitve iz člena 1(2) zakonika CIRE

Drugi zgoraj navedeni postopek iz člena 1(2) zakonika CIRE je posebni postopek oživitve (PER – Processo Especial de Revitalização), za katerega lahko zaprosi podjetje v težkem ekonomskem položaju ali položaju skorajšnje insolventnosti.

Namen in formalnosti posebnega postopka oživitve

Namen posebnega postopka oživitve, predlog za njegovo uvedbo, formalnosti, povezane z njim, in pojem težkega ekonomskega položaja so določeni v členih 17-A, 17-B oziroma 17-C zakonika CIRE.

„Člen 17-A

Namen in narava posebnega postopka oživitve

1 – Namen posebnega postopka oživitve je omogočiti podjetju, ki je dokazano v težkem ekonomskem položaju ali ki mu grozi skorajšnja insolventnost, vendar ga je še vedno mogoče sanirati, da začne pogajanja s svojimi upniki za sklenitev dogovora za oživitev podjetja.

2 – Postopek iz prejšnjega odstavka lahko uporabi katero koli podjetje, ki s pisno in podpisano izjavo potrdi, da izpolnjuje potrebne pogoje za oživitev, in predloži dodatno izjavo, ki jo je pred največ 30 dnevi podpisal pooblaščeni računovodja ali uradni revizor, kadar se z zakonom zahteva revizija računovodskih izkazov, in s katero je potrjeno, da glede na merila iz člena 3 podjetje trenutno ni insolventno.

3 – Posebni postopek oživitve se izvaja kot nujni postopek, zanj pa se uporabljajo vsa pravila iz tega zakonika, ki niso nezdružljiva z njegovo naravo.“

„Člen 17-B

Pojem težkega ekonomskega položaja

Za namene tega zakonika je podjetje v težkem ekonomskem položaju, kadar ima resne težave pri pravočasnem izpolnjevanju svojih obveznosti, ker ni likvidno ali ne more pridobiti posojila.“

„Člen 17-C

Predlog in formalnosti

1 – Posebni postopek oživitve se začne na predlog podjetja in upnika ali upnikov, ki niso posebej povezani s podjetjem in imajo vsaj 10 % nepodrejenih terjatev v skladu z odstavkom 3(b), in sicer s pisno izjavo za začetek pogajanj za oživitev podjetja na podlagi odobrenega načrta sanacije.

2 – Izjavo iz prejšnjega odstavka podpišejo in datirajo vsi zadevni izjavodajalci.

3 – Podjetje predloži sodišču, pristojnemu za razglasitev njegove insolventnosti, zahtevo, v kateri je predstavljen njegov predlog iz odstavka 1 in ki ji je priloženo naslednje:

(a) zgoraj navedena pisna izjava;

(b) kopija dokumentov iz člena 24(1), ki so v sodnem tajništvu ves čas postopka upnikom na voljo za vpogled;

(c) predlagani načrt sanacije, ki mu je priložen vsaj opis premoženja podjetja ter njegovega finančnega in kreditnega stanja.

4 – Sodnik po prejetju predloga iz prejšnjega odstavka s sklepom nemudoma imenuje začasnega sodnega upravitelja, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe členov 32 do 34.

5 – Podjetje je nemudoma uradno obveščeno o sklepu iz prejšnjega odstavka, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe členov 37 in 38.

6 – Na utemeljeno zahtevo podjetja in upnika ali upnikov, ki izpolnjujejo določbe odstavka 1 in katerih terjatve znašajo najmanj 5 % vrednosti prijavljenih terjatev, ali na podlagi utemeljene zahteve podjetja lahko sodnik zniža mejo 10 % iz odstavka 1, pri čemer pri presoji prošnje upošteva skupni znesek prijavljenih terjatev in sestavo vseh upnikov.

7 – Po uradni dolžnosti ali na zahtevo začasnega sodnega upravitelja se posebni postopki oživitve, ki jih začnejo gospodarske družbe, s katerimi je podjetje v nadzornem ali skupinskem razmerju v skladu z zakonikom o gospodarskih družbah, združijo s spisom zadeve. Tako zahtevo lahko vložijo tudi vsa podjetja v navedenih okoliščinah, ki so začela posebni postopek oživitve.

8 – Združitev iz prejšnjega odstavka se lahko zahteva samo do začetka roka za pogajanja iz člena 17-D(5) v postopku, s katerim je treba združiti vse druge postopke, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe člena 86(4).“

Poleg tega členi 17-D do 17-I zakonika CIRE v zvezi s posebnim postopkom oživitve določajo:

  • nadaljnje postopkovne faze (npr. vabilo vsem upnikom, ki niso podpisali izjave za začetek postopka, naj se udeležijo pogajanj za oživitev);
  • učinke (npr. postopek preprečuje vložitev vseh drugih tožb za izterjavo dolgov od dolžnika);
  • zaključek pogajanj z odobritvijo načrta sanacije za oživitev ali brez odobritve načrta;
  • zavarovanja, dogovorjena med dolžnikom in upniki;
  • odobritev zunajsodnih dogovorov za sanacijo dolžnika.

POSEBNI POSTOPEK ZA DOGOVOR O PLAČILU

Pogoji za uvedbo posebnega postopka za dogovor o plačilu iz člena 1(3) zakonika CIRE

Tretji postopek iz člena 1(3) zakonika CIRE je posebni postopek za dogovor o plačilu, določen v členih 222-A do 222-J zakonika CIRE.

Posebni postopek za dogovor o plačilu se izvaja kot nujni postopek in se lahko uporabi v zvezi z vsakim dolžnikom, ki ni podjetje in je dokazano v težkem ekonomskem položaju ali ki mu grozi skorajšnja insolventnost.

V skladu s členom 222-B zakonika CIRE je dolžnik v težkem ekonomskem položaju, kadar ima resne težave pri pravočasnem izpolnjevanju svojih obveznosti, ker ni likviden ali ne more pridobiti posojila.

Ta posebni postopek se začne s:

  • pisno izjavo dolžnika in enega ali več upnikov, v kateri navedejo, da želijo začeti pogajanja za sestavo dogovora o plačilu,

ali

  • predložitvijo zunajsodnega dogovora, ki so ga podpisali dolžnik in upniki, ki predstavljajo najmanj večino glasov.

Zgoraj navedena izjava ali dogovor se skupaj s seznamom upnikov in seznamom vseh še nerešenih tožb za izterjavo dolga predloži sodišču. Sodišče po prejetju izjave ali dogovora imenuje začasnega sodnega upravitelja.

Dolžnik mora takoj, ko je uradno obveščen o sklepu o imenovanju začasnega sodnega upravitelja, poslati priporočeno pismo vsem upnikom, ki niso podpisali prvotne izjave ali dogovora, in jih povabiti k sodelovanju. Če je dolžnik predložil zunajsodni dogovor o plačilu, sodno tajništvo obvesti upnike, ki niso sodelovali pri takem dogovoru in ki so navedeni na seznamu terjatev, ki jih je sporočil dolžnik.

V 20 dneh po objavi sklepa o imenovanju začasnega sodnega upravitelja na spletišču Citius lahko pri navedenem sodnem upravitelju terjatve prijavi vsak upnik.

Začasni sodni upravitelj nato sestavi seznam terjatev in ga predloži sodnemu tajništvu sodišča. Seznam se objavi tudi na spletišču Citius. Seznam se lahko izpodbija v petih delovnih dneh.

Učinki na druge postopke so naslednji:

  • od uvedbe posebnega postopka za dogovor o plačilu in posledičnega imenovanja začasnega sodnega upravitelja ni več mogoče zoper dolžnika vložiti nobene druge tožbe za izterjavo dolgov;
  • preprečena je ustavitev opravljanja osnovnih javnih storitev;
  • kakršen koli postopek v primeru insolventnosti, v katerem se je predhodno zahtevala dolžnikova insolventnost, se ustavi, če v takem postopku ni bila izdana sodba o razglasitvi insolventnosti (prekliče se takoj po odobritvi dogovora o plačilu);
  • še nerešene tožbe za izterjavo se ustavijo (prekličejo se takoj po odobritvi dogovora o plačilu, razen če je z navedenim dogovorom določeno njihovo nadaljevanje);
  • zastaralni ali prekluzivni roki, ki jih lahko dolžnik izpodbija, se ustavijo.

Dolžnik po začetku postopka ne more izvajati dejanj posebnega pomena brez predhodnega dovoljenja sodnega upravitelja.

Za pogajanja med dolžnikom in upniki veljajo pogoji, o katerih se dogovorijo vse zadevne stranke, ali če takega dogovora ni, pravila, ki jih opredeli začasni sodni upravitelj.

Če se pogajanja končajo s soglasno odobritvijo dogovora o plačilu, v katerega so vključeni vsi upniki, morajo navedeni dogovor podpisati vsi, nato pa se nemudoma vključi v spis, da ga sodnik odobri ali zavrne.

Če se pogajanja zaključijo z odobritvijo dogovora o plačilu, vendar vanj niso vključeni vsi upniki, se navedeni dogovor pošlje sodišču v odobritev ali zavrnitev in objavi na spletišču Citius. Zainteresirane stranke lahko nato v desetih dneh od datuma objave zahtevajo, naj se načrt ne odobri.

Dogovor o plačilu se šteje za odobren, kadar:

  • zanj glasujejo upniki, katerih terjatve predstavljajo najmanj eno tretjino vseh terjatev z glasovalno pravico, vključenih na seznam terjatev, in ga podpre več kot dve tretjini vseh oddanih glasov ter več kot polovica oddanih glasov ustreza nepodrejenim terjatvam, pri čemer se vzdržani glasovi ne upoštevajo,

ali

  • zanj glasujejo upniki, katerih terjatve predstavljajo več kot polovico vseh terjatev z glasovalno pravico, in več kot polovica teh glasov ustreza nepodrejenim terjatvam, pri čemer se vzdržani glasovi ne upoštevajo.

Če dolžnik ali večina upnikov sklene, da dogovora ni mogoče doseči, ali če se dvomesečni rok za sklenitev pogajanj izteče, se pogajalski postopek konča. Če dogovora ni, končanje postopka pomeni razveljavitev vseh njegovih učinkov za dolžnika, če navedeni dolžnik še ni insolventen. V nasprotnem primeru s končanjem postopka nastopi insolventnost dolžnika.

Zavarovanja, dogovorjena z dolžnikom med posebnim postopkom za dogovor o plačilu, da se mu zagotovijo finančna sredstva za nadaljevanje njegove dejavnosti, se ohranijo, tudi če je po končanju postopka v dveh letih razglašena insolventnost dolžnika. Poleg tega upniki, ki so med postopkom financirali dejavnost dolžnika zaradi izpolnjevanja dogovora o plačilu, uživajo splošno prednostno pravico v zvezi s premičninami, ki je uvrščena pred tako splošno pravico, odobreno delavcem.

3 Katero premoženje je sestavni del stečajne mase? Kako se obravnava premoženje, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?

Člen 46 zakonika CIRE določa, katero premoženje je vključeno v stečajno maso.

„Člen 46

Pojem stečajne mase

1 – Stečajna masa je namenjena poplačilu terjatev upnikov v postopku zaradi insolventnosti, potem ko so plačani njihovi lastni dolgovi, in razen če ni določeno drugače, zajema vse premoženje dolžnika na datum razglasitve insolventnosti ter tudi premoženje in pravice, ki jih pridobi med postopkom.

2 – Premoženje, izvzeto iz rubeža, se v stečajno maso vključi le, če ga dolžnik prostovoljno predloži in njegovo izvzetje iz rubeža ni absolutno.“

V zvezi s tem člen 736 portugalskega zakonika o civilnem postopku (Código de Processo Civil) določa, da so poleg premoženja, izvzetega iz rubeža s posebno določbo, absolutno nezarubljivi: neodtujljivi predmeti in pravice; premoženje v javni lasti države ali drugih javnih pravnih oseb; predmeti, katerih rubež bi bil žaljiv ali bi bil z ekonomskega vidika nesmiseln, ker je njihova tržna vrednost nizka; predmeti, ki so posebej namenjeni za cerkvene obrede; grobovi; instrumenti in predmeti, ki so nepogrešljivi za invalide in zdravljenje bolnikov.

4 Kakšna pooblastila imata dolžnik in stečajni upravitelj?

Ta pooblastila so določena v členih 223 in 224 zakonika CIRE.

Upravljanje s strani dolžnika

„Člen 223

Omejitev na podjetja

Določbe tega naslova se uporabljajo samo za primere, v katerih se stečajna masa nanaša na podjetje.“

„Člen 224

Osnovni pogoji za upravljanje s strani dolžnika

1 – Sodnik lahko v sodbi o razglasitvi insolventnosti odloči, da bo stečajno maso upravljal dolžnik.

2 – Za odločitev iz prejšnjega odstavka veljajo naslednji osnovni pogoji:

(a) dolžnik je zaprosil za tako upravljanje;

(b) dolžnik je že predložil načrt insolventnosti, v katerem je predvideno nadaljnje poslovanje podjetja, ali se je zavezal, da bo to storil v 30 dneh po sodbi o razglasitvi insolventnosti;

(c) ni razlogov za zaskrbljenost glede zamud pri obravnavi zadeve ali drugih slabosti za upnike;

(d) predlagatelj insolventnosti da svoje soglasje, kadar ta ni dolžnik.

3 – Upravljanje se prav tako zaupa dolžniku, če je dolžnik zaprosil za to in če tako odločijo upniki na zboru za oceno poročila ali zboru pred njim, ne glede na to, ali so izpolnjeni osnovni pogoji iz odstavka 2(c) in (d), rok iz odstavka 2(b) pa se izračuna od datuma odločitve upnikov.“

Imenovanje in status upravitelja

Pooblastila upravitelja v postopku zaradi insolventnosti in zahtevane kvalifikacije so določeni v členih 52, 53 in 55 zakonika CIRE.

„Člen 52

Imenovanje s strani sodnika in status

1 – Za imenovanje upravitelja v postopku zaradi insolventnosti je pristojen sodnik.

2 – Za imenovanje upravitelja v postopku zaradi insolventnosti se uporabljajo določbe člena 32(1), vendar lahko sodnik upošteva informacije, ki jih zagotovijo dolžnik, ali morebitni upniški odbor, ali upniki. To velja tudi, če stečajna masa vključuje podjetje z dejavno poslovno enoto ali poslovnimi enotami ali kadar je postopek v primeru insolventnosti še posebno zapleten, pri čemer ima pri prvem imenovanju prednost začasni sodni upravitelj, ki izvaja naloge na datum razglasitve insolventnosti.

3 – Postopek uvrstitve upraviteljev na uradne sezname in status upravitelja v postopku zaradi insolventnosti sta določena v posebnem zakonu, ne da bi to vplivalo na določbe tega zakonika.

4 – Če je postopek v primeru insolventnosti še posebno zapleten ali če se od upravitelja v postopku zaradi insolventnosti zahteva posebno znanje, lahko sodnik po uradni dolžnosti ali na zahtevo katere koli zainteresirane stranke imenuje več kot enega upravitelja v postopku zaradi insolventnosti. V primeru take zahteve je vložnik odgovoren, da zagotovi ustrezno obrazložen predlog v zvezi z imenovanjem upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, ter tudi za nagrado tako predlaganega upravitelja, če je tak upravitelj v postopku zaradi insolventnosti imenovan in stečajna masa ne zadostuje za njegovo nagrado.

5 – V primeru nestrinjanja med upraviteljem v postopku zaradi insolventnosti, ki ga je imenoval sodnik v skladu z odstavkom 1, in upravitelji v postopku zaradi insolventnosti, imenovanimi na zahtevo katere koli zainteresirane stranke, ob nezmožnosti sprejetja odločitve prevlada mnenje upravitelja, ki ga je imenoval sodnik.

6 – Kadar je dolžnik gospodarska družba, ki je v skladu z zakonikom o gospodarskih družbah v nadzornem ali skupinskem razmerju z drugimi družbami, v zvezi s katerimi je bil predlagan postopek v primeru insolventnosti, lahko sodnik po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika ali upnikov za vse družbe imenuje enega samega upravitelja v postopku zaradi insolventnosti. V takem primeru mora sodnik na splošno imenovati tudi dodatnega upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, katerega naloge so omejene na presojo terjatev, ki so jih prijavili dolžniki v isti skupini, takoj ko obstoj takih terjatev potrdi prvi upravitelj v postopku zaradi insolventnosti.“

„Člen 53

Izbira drugega upravitelja s strani upnikov

1 – Če je pred glasovanjem dokument, ki potrjuje sprejetje predloga, dodan v spis zadeve, lahko upniki na zboru upnikov po imenovanju upravitelja v postopku zaradi insolventnosti za opravljanje funkcije izvolijo drugo osebo, za katero ni nujno, da je vpisana na uradni seznam, ter z odobritvijo večine volivcev in oddanih glasov odločijo o njeni nagradi. Vzdržani glasovi se ne upoštevajo.

2 – Izvolitev osebe, ki ni vpisana na uradni seznam, je mogoča le v primerih, utemeljenih z velikostjo podjetja, vključenega v stečajno maso, posebnostjo področja dejavnosti podjetja ali zapletenostjo zadeve.

3 – Sodnik lahko imenovanje osebe, ki so jo upniki izvolili kot zamenjavo za upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, zavrne samo, če meni, da taka oseba ni primerna ali sposobna opravljati funkcije, da je nagrada, ki so jo odobrili upniki, očitno pretirana, ali v primeru osebe, ki ni vpisana na uradni seznam, da ne obstaja nobena od okoliščin, določenih v prejšnjem odstavku.“

„Člen 55

Dolžnosti in izpolnjevanje dolžnosti

1 – Poleg drugih nalog, ki so dodeljene upravitelju v postopku zaradi insolventnosti, je navedeni upravitelj ob sodelovanju z morebitnim upniškim odborom in pod njegovim nadzorom odgovoren za:

(a) pripravo plačila dolgov insolventne stranke z denarnimi sredstvi, ki so na voljo v stečajni masi, natančneje z zneski, pridobljenimi s prodajo premoženja v navedeni stečajni masi, za izvedbo katere je odgovoren upravitelj v postopku zaradi insolventnosti;

(b) medtem zagotoviti ohranitev in uživanje pravic insolventne stranke ter nadaljnje poslovanje podjetja, kjer je to ustrezno, pri čemer čim bolj prepreči poslabšanje njenega ekonomskega položaja.

2 – Brez poseganja v primere obvezne uporabe pravnega zastopnika ali potrebe po predhodnem soglasju upniškega odbora upravitelj v postopku zaradi insolventnosti osebno izpolnjuje naloge v okviru svoje funkcije. Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti lahko za nekatere ukrepe pisno pooblasti drugega upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, ki je veljavno vpisan na uradne sezname.

3 – Upravitelju v postopku zaradi insolventnosti lahko pri izvajanju njegovih nalog pod njegovo odgovornostjo pomagajo plačani ali neplačani strokovnjaki ali drugo pomožno osebje, vključno s samim dolžnikom, za kar je potrebno predhodno soglasje upniškega odbora ali sodnika, če tak odbor ne obstaja.

4 – Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti lahko za določen ali nedoločen čas najame delavce, ki so potrebni za likvidacijo stečajne mase ali nadaljnje poslovanje podjetja. Vendar se nove pogodbe iztečejo ob dokončnem zaprtju poslovne enote, kjer delavci opravljajo tako storitev, ali – razen če je dogovorjeno drugače – ob njenem prenosu.

5 – Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti je odgovoren tudi za to, da upniškemu odboru in sodišču pravočasno zagotovi vse potrebne informacije o upravljanju in likvidaciji stečajne mase.

6 – Kadar upravitelj v postopku zaradi insolventnosti nima neposrednega dostopa do potrebnih informacij, sodnik na njegovo zahtevo odredi kateremu koli javnemu subjektu in kreditni instituciji, naj na podlagi svojih evidenc zagotovi informacije, ki se štejejo za potrebne ali koristne za namene postopka, natančneje v zvezi s premoženjem, ki je del stečajne mase.

7 – Za nagrado upravitelja v postopku zaradi insolventnosti iz zadnjega dela odstavka 2 je odgovoren upravitelj v postopku zaradi insolventnosti, ki ga je pooblastil za tako delo, zadnjenavedeni pa je odgovoren tudi za ukrepe, ki jih pooblaščeni upravitelj izvede na podlagi prenosa pooblastil iz istega odstavka.

8 – Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti je pooblaščen, da s soglasjem upniškega odbora umakne ali prizna zahtevek ali sklene poravnavo v katerem koli sodnem postopku, v katerem je stranka insolventna stranka ali stečajna masa.“

Sodni nadzor

Sodnik nadzoruje dejavnost upravitelja v postopku zaradi insolventnosti v skladu s členom 58 zakonika CIRE.

„Člen 58

Nadzor, ki ga izvaja sodnik

Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti izvaja naloge pod nadzorom sodnika, ki lahko kadar koli zahteva informacije o kateri koli zadevi ali predložitev poročila o izvedenih dejavnostih ter stanju upravljanja in likvidacije.“

Za nadzor nad dejavnostjo upravitelja v postopku zaradi insolventnosti je v skladu s členom 68 zakonika CIRE pooblaščen tudi upniški odbor.

Nagrada upravitelja v postopku zaradi insolventnosti

Nagrada upravitelja v postopku zaradi insolventnosti je določena v skladu s členom 60 zakonika CIRE.

„Člen 60

Nagrada

1 – Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti, ki ga je imenoval sodnik, je upravičen do nagrade, določene v njegovem statutu, in povrnitve stroškov, ki jih je upravičeno štel za koristne ali nujno potrebne.

2 – Kadar upravitelja v postopku zaradi insolventnosti izvoli zbor upnikov, se njegova nagrada določi v ustreznem sklepu.

3 – Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti, ki ni predhodno privolil v nagrado, ki jo je zbor upnikov določil za pripravo načrta insolventnosti, upravljanje podjetja po zboru za oceno poročila ali nadzor nad odobrenim načrtom insolventnosti, lahko odstopi s funkcije, če to stori na zboru, na katerem je sprejeta odločitev.“

5 Pod katerimi pogoji je mogoče uveljavljati pobote?

Terjatve do stečajne mase se lahko pobotajo z dolgovi do navedene stečajne mase, če so izpolnjene zahteve iz člena 99 zakonika CIRE.

„Člen 99

Poboti

1 – Brez poseganja v druge določbe tega zakonika lahko imetniki terjatev v postopku zaradi insolventnosti po razglasitvi insolventnosti svoje terjatve pobotajo z dolgovi do stečajne mase, če je izpolnjena vsaj ena od naslednjih zahtev:

(a) zakonski pogoji za pobot so bili izpolnjeni pred datumom razglasitve insolventnosti;

(b) terjatev v postopku zaradi insolventnosti je izpolnjevala zahteve iz člena 847 zakonika o civilnem postopku pred nasprotno terjatvijo stečajne mase.

2 – Za namene pododstavkov (a) in (b) zgoraj se ne uporablja naslednje:

(a) izguba pravice do roka iz člena 780(1) zakonika o civilnem postopku;

(b) predčasna zapadlost in pretvorba v gotovino na podlagi določb člena 91(1) in člena 96.

3 – Na pobote ne vpliva dejstvo, da so obveznosti podane v različnih valutah ali obračunskih enotah, če je njihova vzajemna konverzija na mestu plačila nasprotne terjatve brezplačna in se konverzija opravi po menjalnem tečaju, veljavnem na datum začetka učinkov pobota.

4 – Poboti niso dovoljeni:

(a) če je dolg do stečajne mase nastal po datumu razglasitve insolventnosti, natančneje kot posledica razveljavitve dejanj v korist stečajne mase;

(b) če je upnik v postopku zaradi insolventnosti terjatev pridobil od druge osebe po datumu razglasitve insolventnosti;

(c) z dolgovi insolventne stranke, za katere stečajna masa ni odgovorna;

(d) med dolgovi do stečajne mase in podrejenimi terjatvami v postopku zaradi insolventnosti.“

Poleg splošnega pravila iz člena 99 zakonika CIRE obstajajo še druge pravne določbe o možnosti pobotov, tj. člen 102(3)(e), člen 154(1), člen 242(3) in člen 286 zakonika CIRE.

6 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na trenutne pogodbe, katerih stranka je dolžnik?

Učinki insolventnosti na veljavne pogodbe, katerih stranka je dolžnik, so odvisni od narave pogodbe in so določeni zlasti v členih 102 do 119 zakonika CIRE.

„Člen 102

Splošno načelo v zvezi s tekočimi posli

1– Brez poseganja v določbe naslednjih členov se v zvezi z vsako dvostransko pogodbo, ki je na datum razglasitve insolventnosti insolventna stranka ali druga stranka še ni v celoti izpolnila, tako izpolnjevanje ustavi, dokler upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ne odloči, da se pogodba izpolni ali da se izpolnitev zavrne.

2 – Vendar lahko druga stranka določi razumen rok, v katerem mora upravitelj v postopku zaradi insolventnosti uporabiti tako možnost, po tem roku pa se šteje, da je bila izpolnitev zavrnjena.

3 – Ko upravitelj v postopku zaradi insolventnosti zavrne izpolnitev in brez poseganja v pravico do ločitve zadev, kjer je to ustrezno:

(a) nobena stranka nima pravice do povračila tistega, kar je zagotovila;

(b) stečajna masa ima pravico zahtevati vrednost protistoritve, ki ustreza storitvi, ki jo je dolžnik že izvedel, če je druga stranka še ni zagotovila;

(c) druga stranka ima pravico kot terjatev v postopku zaradi insolventnosti od dolžnika zahtevati vrednost storitve za neizpolnjeni del, zmanjšan za vrednost protistoritve, ki še ni bila izvedena;

(d) pravica do odškodnine za škodo, povzročeno drugi stranki zaradi neizpolnitve:

(i) obstaja le do vrednosti katere koli obveznosti, naložene v skladu s pododstavkom (b);

(ii) se odšteje od zneska, do katerega je upravičena druga stranka v skladu s pododstavkom (c);

(iii) pomeni terjatev v postopku zaradi insolventnosti;

(e) katera koli stranka lahko razglasi pobot obveznosti iz pododstavkov (c) in (d) z obveznostmi iz pododstavka (b) do višine zadevnih zneskov.

4 – Odločitev za izpolnitev je zlorabna, če je pravočasno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani stečajne mase očitno neverjetno.“

„Člen 103

Nedeljive storitve

1 – Če je s pogodbo drugi pogodbenici naložena zagotovitev storitve, ki po naravi ni nadomestljiva ali se ob izvedbi razdeli na različne elemente, ki jih ni mogoče enostavno nadomestiti in so med seboj funkcionalno povezani, in upravitelj v postopku zaradi insolventnosti zavrne izpolnitev:

(a) se pravica iz odstavka 3(b) prejšnjega člena nadomesti s pravico, da se od druge stranke zahteva povračilo tega, kar ji je bilo zagotovljeno, v obsegu njene obogatitve na datum razglasitve insolventnosti;

(b) je namen pravice iz odstavka 3(c) prejšnjega člena razlika med vrednostmi vseh pogodbenih storitev, če je ugodna za drugo stranko;

(c) ima druga stranka kot upnik v postopku zaradi insolventnosti pravico do povračila stroškov ali povračila vrednosti dela storitve, opravljene pred razglasitvijo insolventnosti, odvisno od tega, ali je taka storitev nadomestljiva ali ne.

2 – Vendar ima druga stranka pravico dokončati svojo storitev in kot terjatev v postopku zaradi insolventnosti zahtevati del dolgovane protistoritve, pri čemer se v takem primeru določbe odstavka 1 in prejšnji člen ne uporabljajo več.

3 – Če upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ne zavrne izpolnitve, pravica druge stranke do protistoritve pomeni terjatev do stečajne mase le v delu, ki presega vrednost, ki bi bila izračunana na podlagi določb odstavka 1(c), če bi upravitelj v postopku zaradi insolventnosti zavrnil izpolnitev.

4 – Če je zagotovitev storitve take vrste, kot je navedena v odstavku 1, s pogodbo naložena insolventni stranki in upravitelj v postopku zaradi insolventnosti zavrne izpolnitev:

(a) se pravica iz odstavka 3(b) prejšnjega člena ne uporablja več ali se nadomesti s pravico do povračila vrednosti dela storitve, že izvedene pred razglasitvijo insolventnosti, odvisno od tega, ali je taka storitev nadomestljiva ali ne;

(b) se uporabljajo določbe odstavka 1(b), kadar je druga stranka upravičena tudi do povračila tega, kar je že bilo zagotovljeno, in terjatve v postopku zaradi insolventnosti.

5 – Če je zagotovitev storitve take vrste, kot je navedena v odstavku 1, s pogodbo naložena insolventni stranki in upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ne zavrne take izpolnitve, pravica druge stranke do dolgovane protistoritve v celoti pomeni terjatev do stečajne mase.

6 – Če je nenadomestljiva storitev razčlenjena na samostojne dele in je bil en del ali so bili nekateri deli že izvedeni, se določbe prejšnjih odstavkov uporabljajo samo za preostale dele, pri čemer se protistoritev ustrezno razdeli mednje.“

„Člen 104

Prodaja s pridržkom lastninske pravice in podobni postopki

1 – V kupoprodajni pogodbi s pridržkom lastninske pravice, v kateri je prodajalec insolventna stranka, lahko druga stranka zahteva izpolnitev pogodbe, če je bil predmet na datum razglasitve insolventnosti že izročen.

2 – V primeru insolventnosti zakupodajalca se določbe prejšnjega odstavka uporabljajo za pogodbo o finančnem zakupu in zakupno pogodbo s klavzulo, da bo zakupljeni predmet postal last zakupnika, ko bodo izvedena vsa dogovorjena plačila.

3 – Če je kupec ali zakupnik insolventna stranka in je predmet v posesti navedenega kupca ali zakupnika, se rok, ki ga določi upravitelj v postopku zaradi insolventnosti v skladu s členom 102(2), ne sme izteči prej kot pet dni po datumu zbora za oceno poročila, razen če bi se lahko v tem obdobju vrednost zadevnega predmeta bistveno znižala in druga stranka upravitelja izrecno opozori na to dejstvo.

4 – Klavzula o pridržku lastninske pravice v pogodbah o prodaji določenega predmeta, v kateri je kupec insolventna stranka, je zoper stečajno maso izvršljiva le, če je bilo to pisno določeno, do trenutka izročitve predmeta.

5 – Učinki zavrnitve izpolnitve s strani upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, kadar je taka zavrnitev dopustna, so določeni v členu 102(3). Razume se, da je namen pravice iz zadevnega pododstavka (c) plačilo – kot terjatev v postopku zaradi insolventnosti – razlike, če je pozitivna, med zneskom plačil ali najemnin, predvidenih do konca pogodbe, ažuriranih na datum razglasitve insolventnosti na podlagi člena 91(2), in vrednostjo predmeta na datum zavrnitve, če je druga stranka prodajalec ali zakupodajalec, ali razlike, če je pozitivna, med zadnjenavedeno vrednostjo in navedenim zneskom, če je druga stranka kupec ali zakupnik.“

„Člen 105

Prodaja brez izročitve

1 – Brez poseganja v določbe člena 107, če prodajalec še ni izpolnil obveznosti izročitve, vendar je bilo lastništvo že preneseno:

(a) upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ne sme zavrniti izpolnitve pogodbe v primeru insolventnosti prodajalca;

(b) ima zavrnitev izpolnitve s strani upravitelja v postopku zaradi insolventnosti v primeru insolventnosti kupca učinke, določene v členu 104(5), ki se smiselno uporablja.

2 – Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za pogodbe o prenosu drugih stvarnih pravic do rabe.“

„Člen 106

Predpogodba

1 – V primeru insolventnosti potencialnega prodajalca upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ne sme zavrniti izpolnitve predpogodbe z dejanskim učinkom, če je bil predmet že izročen potencialnemu kupcu.

2 – Če upravitelj v postopku zaradi insolventnosti zavrne izpolnitev kupoprodajne predpogodbe, se smiselno uporabljajo določbe člena 104(5), in sicer ne glede na to, ali se insolventnost nanaša na potencialnega kupca ali potencialnega prodajalca.“

„Člen 107

Terminski posli

1 – Če je treba blago ali finančne storitve, ki imajo tržno ceno, dobaviti oziroma izvesti na določen datum ali v določenem roku in je ta datum ali rok po razglasitvi insolventnosti, nobena od strank ne sme zahtevati izvršitve. Kupec ali prodajalec, odvisno od primera, ima pravico do plačila razlike med prilagojeno ceno in tržno ceno blaga ali finančne storitve šele drugi dan po datumu razglasitve insolventnosti v zvezi s pogodbami z istim datumom ali rokom za izpolnitev, kar pomeni terjatev v postopku zaradi insolventnosti, saj se zahteva od insolventne stranke.

2 – V vsakem primeru prodajalec vrne že plačane zneske in lahko takšno obveznost do višine zadevnih zneskov pobota s terjatvijo, določeno v prejšnjem odstavku. Kadar je prodajalec insolventna stranka, pravica do vračila za drugo stranko pomeni terjatev v postopku zaradi insolventnosti.

3 – Za namene prejšnjega odstavka se za finančne storitve štejejo:

(a) dobava vrednostnih papirjev, razen v primeru delnic, ki predstavljajo najmanj 10 % kapitala družbe, in če poravnava, določena v pogodbi, ni zgolj finančna;

(b) dobava plemenitih kovin;

(c) gotovinska plačila, ki so neposredno ali posredno določena z menjalnim tečajem tuje valute, zakonsko določeno obrestno mero, obračunsko enoto ali ceno drugega blaga ali storitev;

(d) opcije ali druge pravice do prodaje ali dobave blaga iz točk (a) in (b) ali plačil iz točke (c).

4 – Kadar so različni posli v zvezi s finančnimi storitvami vključeni v okvirno pogodbo, ki se lahko v primeru neizpolnitve odpove samo kot ena sama enota, se za namene tega člena in člena 102 celota takih poslov šteje za dvostransko pogodbo.

5 – Za terminske posle, ki niso zajeti z odstavkom 1, se smiselno uporabljajo določbe člena 104(5).“

„Člen 108

Zakup, pri katerem je insolventna stranka zakupnik

1 – Z razglasitvijo insolventnosti se zakupna pogodba, v kateri je insolventna stranka zakupnik, ne prekine, vendar jo lahko upravitelj v postopku zaradi insolventnosti vedno odpove s 60-dnevnim odpovednim rokom, če v skladu z zakonom ali pogodbo krajši odpovedni rok ni mogoč.

2 – Izjema od prejšnjega odstavka je, kadar se zakup nanaša na prebivališče insolventne stranke; v takem primeru lahko upravitelj v postopku zaradi insolventnosti samo izjavi, da pravica do plačila zakupnine, ki zapade po 60 dneh od take izjave, v postopku v primeru insolventnosti ne bo izvršljiva. V tem primeru ima zakupodajalec pravico, da kot terjatev v postopku zaradi insolventnosti zahteva odškodnino za škodo, utrpelo v primeru deložacije zaradi neplačila ene ali več zgoraj navedenih zakupnin, do zneska plačil za eno četrtletje.

3 – Odpoved pogodbe s strani upravitelja v postopku zaradi insolventnosti iz odstavka 1 zahteva plačilo – kot terjatve v postopku zaradi insolventnosti – zapadlih zneskov, ki ustrezajo obdobju med datumom nastanka učinkov in koncem roka, določenega v pogodbi, ali datumom, ko bi insolventna stranka sicer lahko odpovedala pogodbo, pri čemer se odštejejo stroški zagotavljanja storitve zakupodajalca v tem obdobju in zaslužek, pridobljen z drugačno uporabo zakupljene lastnine, če ga je mogoče pripisati predčasni odpovedi pogodbe, pri čemer so vsi zneski ažurirani v skladu s členom 91(2) na datum začetka učinkov odpovedi.

4 – Zakupodajalec ne sme zahtevati odpovedi pogodbe po razglasitvi insolventnosti zakupnika na podlagi nobenega od naslednjih razlogov:

(a) neplačila zakupnine ali najemnine v zvezi z obdobjem pred datumom razglasitve insolventnosti;

(b) poslabšanja finančnega položaja zakupnika.

5 – Kadar tako zakupljena stvar na datum razglasitve insolventnosti zakupnika še ni bila izročena zadevnemu zakupniku, lahko pogodbo odpove tako upravitelj v postopku zaradi insolventnosti kot tudi zakupodajalec, pri čemer lahko oba določita drugačen razumen rok za ta namen, po katerem pravica do odpovedi preneha.“

„Člen 109

Zakup, pri katerem je insolventna stranka zakupodajalec

1 – Razglasitev insolventnosti ne zadrži izvršitve zakupne pogodbe, v kateri je insolventna stranka zakupodajalec, odpoved pogodbe s strani katere koli stranke pa je mogoča le ob koncu tekočega roka, brez poseganja v primere obvezne obnovitve.

2 – Če predmet ob razglasitvi insolventnosti še ni bil izročen zakupniku, pa se smiselno uporabljajo določbe člena 108(5).

3 – S prodajo zakupljene stvari v postopku v primeru insolventnosti zakupniku niso odvzete pravice, ki so mu v takšnih okoliščinah priznane s civilnim pravom.“

„Člen 110

Pogodbe o zastopanju in upravljanju

1 – Pogodbe o zastopanju, vključno s komisijskimi pogodbami, ki spadajo v stečajno maso, prenehajo z razglasitvijo insolventnosti pooblastitelja, tudi če je bilo zastopanje podeljeno tudi v interesu zastopnika ali tretje osebe. Zastopnik ni upravičen do odškodnine za utrpelo škodo.

2 – Vendar se za pogodbo o zastopanju šteje, da se nadaljuje:

(a) kadar mora zastopnik izvesti ukrepe za preprečitev predvidljive škode za stečajno maso, dokler upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ne sprejme ustreznih ukrepov;

(b) za obdobje, v katerem zastopnik izvaja svoje naloge, ne da bi vedel, da je bila za pooblastitelja razglašena insolventnost, pri čemer za to neseznanjenost ni kriv sam.

3 – V primeru iz odstavka 2(a) plačilo in povračilo stroškov za zastopnika pomeni dolg za stečajno maso, v primeru iz odstavka 2(b) pa dolg v postopku zaradi insolventnosti.

4 – Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo za vse druge pogodbe, s katerimi je insolventna stranka zaupala upravljanje premoženjskih zadev tretji osebi z minimalno avtonomijo, zlasti pogodbe o upravljanju portfelja in upravljanju premoženja.“

„Člen 111

Dolgoročne pogodbe o storitvah

1 – Pogodbe, ki določajo opravljanje dolgoročne storitve v interesu insolventne stranke in ki ne prenehajo na podlagi določb člena 110, se z razglasitvijo insolventnosti ne prekinejo in jih lahko odpove katera koli stranka v skladu s členom 108(1), ki se smiselno uporablja.

2 – Za predčasno odpoved pogodbe je potrebno plačilo odškodnine za povzročeno škodo samo, kadar pogodbo odpove upravitelj v postopku zaradi insolventnosti, odškodnina pa se v takem primeru smiselno izračuna v skladu s členom 108(3) in pomeni terjatev v postopku zaradi insolventnosti za drugo stranko.“

„Člen 112

Pooblastila

1 – Razen v primerih, zajetih s členom 110(2)(a), pooblastila v zvezi s premoženjem v stečajni masi prenehajo z razglasitvijo insolventnosti zastopane stranke, tudi če so bila podeljena tudi v interesu pooblaščenca ali tretje osebe.

2 – Za dejanja pooblaščenca po prenehanju pooblastila se smiselno uporabljajo določbe člena 81(6) in (7).

3 – Pooblaščenec, ki ni seznanjen z razglasitvijo insolventnosti zastopane stranke in za to ni kriv sam, tretjim osebam ne odgovarja za neuspešnost posla zaradi umika pooblastil za zastopanje.“

„Člen 113

Insolventnost delavcev

1 – Razglasitev insolventnosti delavcev ne zadrži pogodbe o zaposlitvi.

2 – Od insolventne stranke se lahko zahteva plačilo odškodnine za izgube, ki izhajajo iz morebitne kršitve pogodbenih obveznosti.“

„Člen 114

Opravljanje storitev s strani dolžnika

1 – Določbe člena 113 se uporabljajo za pogodbe, na podlagi katerih mora insolventna stranka, ki je fizična oseba, opraviti storitev, razen če je taka storitev del dejavnosti podjetja, ki je v lasti navedene fizične osebe, in ni nenadomestljiva.

2 – Brez poseganja v določbe prejšnjega odstavka se za pogodbe, katerih predmet je dolgoročno opravljanje storitve s strani dolžnika, smiselno uporabljajo določbe člena 111. Vendar obveznost zagotovitve odškodnine obstaja samo, če pogodbo odpove druga stranka.“

„Člen 115

Odstop in zastava prihodnjih terjatev

1 – Kadar je dolžnik fizična oseba in je pred razglasitvijo insolventnosti odstopil ali zastavil prihodnje terjatve, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi ali opravljanju storitev, ali pravico do drugih prihodnjih plačil, kot so dajatve za brezposelnost in pokojnine, bodo učinki posla omejeni na dohodke v zvezi z obdobjem pred datumom razglasitve insolventnosti, preostalim delom tekočega meseca na navedeni datum in naslednjimi 24 meseci.

2 – Učinki odstopa ali zastave, ki ju je dolžnik izvedel pred razglasitvijo insolventnosti in katerih predmet so najemnine ali zakupnine na podlagi zakupne pogodbe, ki je upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ne more razveljaviti ali odpovedati v skladu s členom 104(2) oziroma členom 109(1), bodo, ne glede na to, ali je dolžnik fizična oseba ali ne, omejeni na plačila, ki se nanašajo na obdobje pred razglasitvijo insolventnosti, preostali del tekočega meseca na navedeni datum in naslednji mesec.

3 – Brez poseganja v določbe člena 99(1)(b) in člena 99(4)(b) do (d) lahko dolžnik terjatve iz prejšnjih odstavkov pobota z dolgovi do stečajne mase.“

„Člen 116

Tekoči računi

Če je razglašena insolventnost, pogodbe o tekočih računih, katerih podpisnica je insolventna stranka, prenehajo, zadevni računi pa se zaprejo.“

„Člen 117

Partnerska združenja

1 – Partnerska združenja prenehajo z insolventnostjo pridruženega pogodbenika.

2 – Pridruženi pogodbenik mora v stečajno maso družbenika vključiti svoj še neporavnani delež v izgubah, v katerih mora sodelovati, vendar ohrani pravico, da kot terjatev v postopku zaradi insolventnosti zahteva plačila, ki jih je izvedel in ki se ne smejo vključiti v njegovo udeležbo v izgubah.“

„Člen 118

Gospodarsko interesno združenje in evropska gospodarska interesna združenja

1 – Brez poseganja v različne določbe pogodbe se gospodarsko interesno združenje in evropska gospodarska interesna združenja ne razpustijo zaradi insolventnosti enega ali več članov združenja.

2 – Član, ki je razglašen za insolventnega, lahko izstopi iz gospodarskega interesnega združenja.

3 – Pogodbene klavzule, na podlagi katerih mora član, ki je razglašen za insolventnega, povrniti škodo, povzročeno drugim članom ali združenju, so nične in neveljavne.“

„Člen 119

Obvezne določbe

1 – Kakršen koli dogovor strank, ki izključuje ali omejuje uporabo prejšnjih določb tega poglavja, je ničen in neveljaven.

2 – Zlasti so nične in neveljavne klavzule, s katerimi je insolventnosti ene od strank pripisana vrednost razveznega pogoja v zvezi s poslom ali s katerimi je v takem primeru drugi stranki podeljena pravica do odškodnine, razveljavitve ali odpovedi v skladu s pogoji, ki niso določeni v tem poglavju.

3 – Določbe prejšnjih odstavkov ne preprečujejo, da bi insolventnost pomenila utemeljen razlog za razveljavitev ali odpoved glede na naravo in vsebino pogodbenih plačil.“

7 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na postopke, ki so jih sprožili posamezni upniki (razen za pravde v teku)?

Učinki na postopke

Zaradi razglasitve insolventnosti upniki v postopku zaradi insolventnosti ne morejo začeti nobenega drugega izvršilnega ukrepa (člen 88(1) zakonika CIRE).

Učinki na terjatve

Učinki insolventnosti na terjatve, ki obstajajo v zvezi s stečajno maso, so določeni v členih 90 do 101 zakonika CIRE.

„Člen 90

Uveljavljanje terjatev v zvezi z insolventnostjo

Upniki v postopku zaradi insolventnosti lahko svoje pravice v skladu z določbami tega zakonika uveljavljajo le v postopku v primeru insolventnosti.“

„Člen 91

Takojšnja zapadlost dolgov

1 – Ob razglasitvi insolventnosti vse obveznosti insolventne stranke, za katere ne velja odložni pogoj, takoj zapadejo v plačilo.

2 – Vse obveznosti, ki na datum razglasitve insolventnosti še niso zapadle in za katere ni treba plačati rednih obresti ali za katere je treba obresti plačati po stopnji, nižji od zakonske obrestne mere, se štejejo za zmanjšane na znesek, ki bi, če bi se takemu znesku prištele obresti, izračunane po zakonski stopnji ali stopnji, ki je enaka razliki med zakonsko stopnjo in dogovorjeno stopnjo, za obdobje predčasne zapadlosti, ustrezal vrednosti zadevne obveznosti.

3 – V primeru deljive obveznosti se določbe prejšnjega odstavka uporabljajo za vsako plačilo, ki še ni zapadlo.

4 – Pri izračunu obdobja predčasne zapadlosti se šteje, da bi bilo plačilo izvedeno na datum zapadlosti obveznosti ali verjetne zapadlosti, pri čemer datum verjetne zapadlosti ni določen.

5 – Znižanje zneska dolga, določeno v prejšnjih odstavkih, se uporablja tudi, če je bila zaradi insolventnosti, ki še ni bila sodno razglašena, izgubljena pravica do roka, kot to določa člen 780(1) zakonika o civilnem postopku.

6 – Vstop v pravice upnika, ki izhaja iz izpolnitve obveznosti tretje osebe s strani insolventne stranke, se izvede sorazmerno z zneskom, plačanim v zvezi z zneskom dolga take tretje osebe, ažuriranim v skladu z odstavkom 2.

7 – Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo za pravico do regresnega zahtevka v zvezi z drugimi sodolžniki.“

„Člen 92

Načrti za poravnavo

Takojšnja zapadlost v skladu s členom 91(1), ki se nanaša na dolgove, zajete z načrtom za poravnavo davkov ali prispevkov za socialno varnost, ima učinke, ki so z ustreznimi zakoni določeni za neskladnost s takim načrtom. Zapadli zneski se izračunajo v skladu z določbami navedenih zakonov.“

„Člen 93

Preživnine

Pravica, da se od insolventne stranke zahteva preživnina za obdobje po razglasitvi insolventnosti, se lahko zoper stečajno maso uveljavlja le, če nobena od oseb iz člena 2009 zakonika o civilnem postopku ne more zagotoviti take preživnine. V takem primeru zadevni znesek določi sodnik.“

„Člen 94

Terjatve pod razveznim pogojem

Terjatve, za katere velja razvezni pogoj, se v postopku v primeru insolventnosti obravnavajo kot nekvalificirane, dokler ni pogoj izpolnjen, brez poseganja v obveznost vračila prejetih plačil, ko je pogoj izpolnjen.“

„Člen 95

Solidarna odgovornost in poroki

1 – Upniki lahko uveljavljajo celotni znesek svoje terjatve iz vsake od različnih stečajnih mas solidarno odgovornih dolžnikov in porokov, vendar vsota zneskov, prejetih od vseh takih dolžnikov, ne sme presegati zneska terjatve.

2 – Pravice zoper insolventnega dolžnika, ki izhajajo iz morebitnega prihodnjega plačila dolga s strani solidarno odgovornega sodolžnika ali poroka, se lahko v postopku v primeru insolventnosti kot terjatev pod odložnim pogojem uveljavljajo le, če upnik zgoraj navedenega dolga tega ne uveljavlja.“

„Člen 96

Pretvorba terjatev

1 – Za namene udeležbe zadevnega lastnika v postopku:

(a) nedenarne terjatve se upoštevajo po vrednosti v evrih, ocenjeni na datum razglasitve insolventnosti;

(b) denarne terjatve, katerih višina ni določena, se upoštevajo po vrednosti v evrih, ocenjeni na datum razglasitve insolventnosti;

(c) terjatve, izražene v tuji valuti ali indeksih, se upoštevajo po vrednosti v evrih po menjalnem tečaju, veljavnem na datum razglasitve insolventnosti v kraju zadevnega plačila.

2 – Ko so terjatve iz odstavka 1(a) in (c) priznane, se šteje, da so dokončno pretvorjene v evre.“

„Člen 97

Prenehanje prednostnih pravic in stvarnih zavarovanj

1 – Z razglasitvijo insolventnosti preneha naslednje:

(a) splošne prednostne pravice, ki so stranske glede na terjatve v postopku zaradi insolventnosti, ki jih imajo država, lokalni organi in nosilci socialne varnosti, ter so nastale več kot 12 mesecev pred datumom začetka postopka v primeru insolventnosti;

(b) posebne prednostne pravice, ki so stranske glede na terjatve v postopku zaradi insolventnosti, ki jih imajo država, lokalni organi in nosilci socialne varnosti, ter so zapadle več kot 12 mesecev pred datumom začetka postopka v primeru insolventnosti;

(c) hipoteke, katerih vpis v register se je zahteval v dveh mesecih pred datumom začetka postopka v primeru insolventnosti in ki so stranske glede na terjatve v postopku zaradi insolventnosti, ki jih imajo država, lokalni organi in nosilci socialne varnosti;

(d) če niso neodvisna od vpisa v register, stvarna zavarovanja v zvezi z nepremičnim ali premičnim premoženjem, ki ga je treba vpisati v register in je del stečajne mase, ki so stranska terjatvam v postopku zaradi insolventnosti in ki so že bila ustanovljena, vendar še niso bila vpisana v register in niso bila predmet zahteve za vpis;

(e) stvarna zavarovanja v zvezi s premoženjem, ki je del stečajne mase, ki so stranska terjatvam, obravnavanim kot podrejene terjatve.

2 – Po razglasitvi insolventnosti vpis hipoteke, s katero so zavarovane terjatve v postopku v primeru insolventnosti, ni dopusten, in to niti po koncu postopka, razen če je bila zadevna zahteva vložena pred zgoraj navedeno razglasitvijo ali v primeru hipotek iz odstavka 1(c) dva meseca pred tem datumom.“

„Člen 98

Podelitev prednostne pravice upniku prosilcu

1 – Na zahtevo osebe, katere insolventnost je bila razglašena, bodo nepodrejene terjatve upnikov upravičene do splošne prednostne pravice, uvrščene na zadnje mesto, za vse premično premoženje, ki je del stečajne mase, v zvezi s četrtino zadevnega zneska, ki ustreza največ 500 obračunskim enotam.

2 – Če na nadaljevanje postopka, ki ga je začel upnik, vpliva razglasitev insolventnosti dolžnika v postopku, uvedenem pozneje, se prednostna pravica iz prejšnjega odstavka podeli vložniku v starejšem postopku; v primeru iz člena 264(3)(b) je za splošno prednostno pravico v zvezi s premičnim premoženjem zakonca prosilca in polovico skupnega premoženja odgovoren vložnik v prvotno uvedenem postopku, ne glede na zadržanje njegovih učinkov.“

„Člen 99

Poboti

1 – Brez poseganja v druge določbe tega zakonika lahko imetniki terjatev v postopku zaradi insolventnosti po razglasitvi insolventnosti svoje terjatve pobotajo z dolgovi do stečajne mase, če je izpolnjena vsaj ena od naslednjih zahtev:

(a) zakonski pogoji za pobot so bili izpolnjeni pred datumom razglasitve insolventnosti;

(b) terjatev v postopku zaradi insolventnosti je izpolnjevala zahteve iz člena 847 zakonika o civilnem postopku pred nasprotno terjatvijo stečajne mase.

2 – Za namene pododstavkov (a) in (b) zgoraj se ne uporablja naslednje:

(a) izguba pravice do roka iz člena 780(1) zakonika o civilnem postopku;

(b) predčasna zapadlost in pretvorba v gotovino na podlagi določb člena 91(1) in člena 96.

3 – Na pobote ne vpliva dejstvo, da so predmet obveznosti različne valute ali obračunske enote, če je njihova vzajemna konverzija na mestu plačila nasprotne terjatve brezplačna in se konverzija opravi po menjalnem tečaju, veljavnem na datum začetka učinkov pobota.

4 – Poboti niso dovoljeni:

(a) če je dolg do stečajne mase nastal po datumu razglasitve insolventnosti, natančneje kot posledica razveljavitve dejanj v korist stečajne mase;

(b) če je upnik v postopku zaradi insolventnosti terjatev pridobil od druge osebe po datumu razglasitve insolventnosti;

(c) z dolgovi insolventne stranke, za katere stečajna masa ni odgovorna;

(d) med dolgovi do stečajne mase in podrejenimi terjatvami v postopku zaradi insolventnosti.“

„Člen 100

Začasna ustavitev zastaralnih in prekluzivnih rokov

S sodbo o razglasitvi insolventnosti se začasno ustavijo vsi zastaralni in prekluzivni roki, ki jih lahko dolžnik med postopkom izpodbija.“

„Člen 101

Sistemi likvidacije

Pravila iz tega poglavja se uporabljajo brez poseganja v določbe člena 283 in naslednjih zakonika o vrednostnih papirjih.“

8 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na nadaljevanje pravd, ki tečejo v trenutku uvedbe postopka v primeru insolventnosti?

Učinki postopka v primeru insolventnosti na pravde, ki potekajo, so določeni v členih 85 do 89 zakonika CIRE.

„Člen 85

Učinki na pravde, ki potekajo

1 – Po razglasitvi insolventnosti se vse tožbe, v katerih se obravnavajo vprašanja, povezana s premoženjem v stečajni masi, in ki so vložene zoper dolžnika ali celo zoper tretje osebe, vendar lahko njihov izid vpliva na vrednost stečajne mase, ter vse tožbe, ki jih je vložil dolžnik in se nanašajo izključno na premoženje, združijo s postopkom v primeru insolventnosti, če tako združitev zahteva upravitelj v postopku zaradi insolventnosti, kadar je to ustrezno za namene postopka.

2 – Sodnik zaprosi sodišče ali pristojni organ, naj za namene združitve s spisom o insolventnosti pošlje vse zadeve, v katerih je bil opravljen kakršen koli rubež ali zadržanje premoženja, povezanega s stečajno maso.

3 – Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti nadomešča insolventno stranko v vseh zadevah iz prejšnjih odstavkov, ne glede na to, ali so združene s postopkom v primeru insolventnosti oziroma ali se nasprotna stranka strinja s tem.“

„Člen 86

Združitev s postopkom v primeru insolventnosti

1 – Na zahtevo upravitelja v postopku zaradi insolventnosti se s spisom o insolventnosti združijo zadeve, v katerih je bila razglašena insolventnost oseb, ki so pravno odgovorne za dolgove insolventne stranke, ali v primeru poročene fizične osebe insolventnost njenega zakonca, če je premoženje v zakonu skupno.

2 – Če je dolžnik gospodarska družba, se enaki učniki uporabljajo za zadeve, v katerih je bila razglašena insolventnost družb, ki so v skladu z zakonikom o gospodarskih družbah pod nadzorom navedene družbe ali v isti skupini kot navedena družba.

3 – Združitev iz odstavka 2 lahko po uradni dolžnosti določi sodnik v zadevi, s katero bodo združene druge zadeve, lahko pa jo zahtevajo vsi dolžniki, razglašeni za insolventne v zadevah, ki bodo združene.

4 – Kadar postopki potekajo na sodiščih z različno stvarno pristojnostjo, se lahko združitev določi le, če jo zahteva upravitelj v postopku zaradi insolventnosti pred sodiščem s specializirano pristojnostjo ali če o tem odloči sodnik v isti zadevi.“

„Člen 87

Arbitražni sporazumi

1 – Veljavnost arbitražnih sporazumov v zvezi s spori, v katere je vključena insolventna stranka in katerih izid lahko vpliva na vrednost stečajne mase, se začasno prekine, ne da bi to vplivalo na določbe veljavnih mednarodnih pogodb.

2 – Postopki, ki potekajo na datum razglasitve insolventnosti, se ustrezno nadaljujejo, ne da bi to vplivalo, kjer je to ustrezno, na določbe člena 85(3) in člena 128(5).“

„Člen 88

Izvršilni postopki

1 – Z razglasitvijo insolventnosti se ustavijo vsi izvršilni postopki ali ukrepi, ki so jih začeli upniki v postopku zaradi insolventnosti in ki vplivajo na premoženje v stečajni masi, ter preprečuje začetek ali nadaljevanje izvršilnih postopkov, ki jih sprožijo upniki v postopku zaradi insolventnosti. Če pa postopek poteka zoper druge stranke, se izvršitev zoper take stranke nadaljuje.

2 – Če izvršitev poteka zoper druge stranke in ni potrebe po združitvi s postopkom v skladu s členom 85(2), se za vključitev v spis pošlje samo prepis zadev, ki se nanašajo na insolventno stranko.

3 – Izvršilni postopek, ustavljen v skladu z odstavkom 1, se v zvezi z insolventno stranko konča, takoj ko se postopek v primeru insolventnosti konča v skladu s členom 230(1)(a) in (d), razen za namen uveljavljanja zakonsko določene pravice do razveljavitve.

4 – Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti mora izvršitelje, ki so bili imenovani v izvršilnem postopku, na katerega vpliva razglasitev insolventnosti, in ki jih navedeni upravitelj pozna, ali sodišče, kadar izvršilni postopek vodi sodni uradnik, pisno in po možnosti elektronsko obvestiti o nastanku dejstev, opisanih v prejšnjem odstavku.“

„Člen 89

Tožbe v zvezi z dolgovi stečajne mase

1 – Tri mesece po datumu razglasitve insolventnosti se ne smejo predlagati izvršbe za plačilo dolgov stečajne mase.

2 – Tožbe, vključno z izvršilnim postopkom, v zvezi z dolgovi stečajne mase se nadaljujejo na podlagi združitve s postopkom v primeru insolventnosti, razen izvršb v zvezi z davčnimi dolgovi.“

9 Katere so glavne značilnosti udeležbe upnikov v postopku v primeru insolventnosti?

Organi v postopku v primeru insolventnosti so upravitelj v postopku zaradi insolventnosti, upniški odbor in zbor upnikov. Upniški odbor in zbor upnikov pomenita udeležbo upnikov v skladu z določbami členov 66 do 80 zakonika CIRE.

„Člen 66

Imenovanje upniškega odbora s strani sodnika

1 – Pred prvim zborom upnikov, natančneje ob sodbi o razglasitvi insolventnosti, sodnik imenuje upniški odbor, sestavljen iz treh ali petih članov in dveh namestnikov. Predsedovanje po možnosti prevzame največji upnik podjetja, z izbiro drugih članov pa se zagotovi ustrezna zastopanost različnih razredov upnikov, razen podrejenih upnikov.

2 – Sodnik se lahko odloči, da ne bo opravil imenovanja iz prejšnjega odstavka, kadar se mu to zdi upravičeno zaradi majhnosti stečajne mase, preprostosti likvidacije ali omejenega števila upnikov v postopku zaradi insolventnosti.

3 – Za namene odstavka 1 eden od članov odbora zastopa delavce, ki imajo terjatve do podjetja, ta član pa se izbere v skladu z imenovanjem, ki ga opravijo sami delavci ali svet delavcev, kadar obstaja.

4 – Člani upniškega odbora so lahko fizične ali pravne osebe. Kadar je izbrana pravna oseba, ta imenuje svojega zastopnika na podlagi pooblastila za zastopanje ali dokumenta, ki ga podpiše oseba, katere podpisi zavezujejo podjetje.

5 – Država in nosilci socialne varnosti se lahko za predsedovanje upniškemu odboru imenujejo le, če spis zadeve vsebuje sklep, ki ga je izdal član vlade z nadzorom nad zadevnimi subjekti ter s katerim je odobreno izvajanje funkcije in naveden predstavnik.“

„Člen 67

Posredovanje zbora upnikov

1 – Zbor upnikov lahko ukine upniški odbor, zamenja katerega koli člana ali namestnika odbora, ki ga je imenoval sodnik, izvoli dodatna člana in, če sodnik ni sestavil odbora, sam ustanovi odbor, sestavljen iz treh, petih ali sedmih članov in dveh namestnikov, imenuje predsednika in kadar koli spremeni zadevno sestavo, ne glede na obstoj upravičenega razloga.

2 – Za člane upniškega odbora, ki jih izvoli zbor, ni treba, da so upniki, zbor pa pri njihovi izbiri tako kot pri imenovanju predsednika ni vezan na izpolnjevanje meril iz člena 66(1), ampak mora izpolnjevati le merilo iz člena 66(3).

3 – Odločitve zbora upnikov iz odstavka 1 se sprejmejo z večino iz člena 53(1), razen kadar gre za razrešitev člana iz upravičenega razloga.“

„Člen 68

Dolžnosti in pooblastila upniškega odbora

1 – Odbor je poleg drugih nalog, ki so mu posebej dodeljene, odgovoren za nadzor nad upraviteljem v postopku zaradi insolventnosti in sodelovanje z njim.

2 – Odbor lahko pri opravljanju svojih nalog svobodno pregleda postavke v dolžnikovih računovodskih izkazih in od upravitelja v postopku zaradi insolventnosti zahteva informacije, ki se mu zdijo potrebne.“

„Člen 69

Odločitve upniškega odbora

1 – Upniški odbor se sestane, kadar koli ga skličejo predsednik ali druga dva člana.

2 – Odbor ne more razpravljati brez navzočnosti večine svojih članov. Odločitve se sprejemajo z večino oddanih glasov navzočih članov, v primeru neodločenega izida pa ima odločilni glas predsednik.

3 – Na razpravah je dovoljeno pisno glasovanje, če so se s tem predhodno strinjali vsi člani.

4 – Odločitve upniškega odbora sodniku sporoči zadevni predsednik.

5 – Zoper odločitve upniškega odbora ni mogoča pritožba pri sodišču.“

„Člen 70

Odgovornost članov upniškega odbora

Člani odbora so upnikom v postopku zaradi insolventnosti odgovorni za škodo, ki je posledica krivdnega neizpolnjevanja njihovih nalog, za kar se uporabljajo določbe člena 59(4).“

„Člen 71

Povračilo stroškov

Člani upniškega odbora ne prejemajo plačila, ampak so upravičeni samo do povračila stroškov, nujno potrebnih za opravljanje njihovih nalog.“

„Člen 72

Udeležba na zboru upnikov

1 – Vsi upniki v postopku zaradi insolventnosti in tudi imetniki pravic iz člena 95(2), ki jih v skladu z navedeno določbo ni mogoče uveljavljati v postopku, imajo pravico do udeležbe na zboru upnikov.

2 – Določbe odstavkov 1 in 4 naslednjega člena se smiselno uporabljajo za pravico do udeležbe na zboru imetnikov podrejenih terjatev.

3 – Upnike lahko zastopa zastopnik s posebnimi pooblastili za ta namen.

4 – Če je to potrebno za nemoteno delo, lahko sodnik udeležbo na zboru omeji na imetnike terjatev, ki dosegajo določen znesek, pri čemer ta prag ne sme biti višji od 10 000 EUR. Prizadete upnike lahko posledično zastopa drug upnik, katerega terjatev je vsaj enaka določenemu pragu, ali pa se ti upniki združijo, da dosežejo zahtevani znesek, in se zbora udeležijo po skupnem predstavniku.

5 – Pravico in obveznost udeležbe imajo upravitelj v postopku zaradi insolventnosti, člani upniškega odbora ter dolžnik in njegovi poslovodje.

6 – Zbora se lahko udeležijo tudi največ trije predstavniki sveta delavcev ali, če tak svet ne obstaja, največ trije predstavniki delavcev, ki jih imenujejo delavci. Zbora se lahko udeleži tudi državno tožilstvo.“

„Člen 73

Glasovalne pravice

1 – Za vsak evro ali del terjatve se pridobi en glas, če so bile take terjatve že priznane s pravnomočno odločbo, izdano v zvezi s preizkusom in razvrstitvijo terjatev ali v okviru poznejšega ukrepa preizkušanja, ali kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a) upnik je terjatev že prijavil v postopku ali, če se rok, določen v sodbi za prijavo terjatev, še ni iztekel, take terjatve prijavi na samem zboru, in to zgolj z namenom udeležbe na navedenem zboru;

(b) terjatev na zboru ne izpodbija upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ali upnik z glasovalnimi pravicami.

2 – Število glasov, ki se pridobijo za terjatev pod odložnim pogojem, vedno določi sodnik ob upoštevanju verjetnosti izpolnitve navedenega pogoja.

3 – Za podrejene terjatve se glasovalne pravice ne pridobijo, razen kadar se odločanje zbora upnikov nanaša na odobritev načrta insolventnosti.

4 – Sodnik lahko na zahtevo zainteresirane stranke podeli glasove izpodbijanim terjatvam ter določi ustrezni znesek ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin, vključno z verjetnostjo obstoja, zneska in podrejenosti terjatve, v primeru terjatev pod odložnim pogojem pa tudi verjetnostjo izpolnitve navedenega pogoja.

5 – Pritožba zoper odločitev sodnika iz prejšnjega odstavka ni mogoča.

6 – V nobenem primeru se odločitve, ki jih je sprejel zbor, ne morejo šteti za neveljavne zaradi naknadne potrditve, da so bili upniki dejansko upravičeni do drugačnega števila glasov od tistih, ki so jim bili podeljeni.

7 – Brez poseganja v druge zadeve, določene v prejšnjih odstavkih, se za terjatve s stvarnim zavarovanjem, za katere dolžnik ni osebno odgovoren, pridobi en glas za vsak evro zadevnega zneska ali vrednosti premoženja, danega kot zavarovanje, če je ta nižja.“

„Člen 74

Predsedovanje

Zboru upnikov predseduje sodnik.“

„Člen 75

Sklic zbora upnikov

1 – Zbor upnikov skliče sodnik na lastno pobudo ali na zahtevo upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, upniškega odbora, upnika ali skupine upnikov, katerih terjatve po oceni sodnika predstavljajo najmanj petino skupne vsote nepodrejenih terjatev.

2 – Datum, ura, kraj in dnevni red zbora upnikov se nemudoma sporočijo zainteresiranim strankam najmanj deset dni vnaprej z obvestilom, objavljenim na spletišču Citius, in obvestili, izobešenimi na vratih dolžnikovega sedeža ali stalnega prebivališča in njegovih poslovnih enot.

3 – Pet največjih upnikov, dolžnik, dolžnikovi poslovodje in svet delavcev so o datumu, uri in kraju zbora obveščeni tudi z obvestili, poslanimi s priporočeno pošto, z enakim rokom predhodne obvestitve.

4 – V obvestilih iz prejšnjih odstavkov so navedeni tudi:

(a) opredelitev postopka;

(b) dolžnikovo ime in sedež ali stalno prebivališče, če sta znana;

(c) opozorilo imetnikom terjatev, ki še niso prijavili svojih terjatev, da morajo to storiti, če se rok za prijavo terjatev, določen v sodbi, še ni iztekel, pri čemer so obveščeni, da se lahko terjatve zgolj za udeležbo na zboru prijavijo tudi na samem zboru, če se zgorajnavedeni rok na datum zbora še ni iztekel;

(d) morebitne omejitve udeležbe, kot so določene v členu 72(4), z informacijami o možnosti združevanja ali zastopanja.“

„Člen 76

Prekinitev zbora

Sodnik lahko prekine delo zbora in odloči, da se tako delo nadaljuje v naslednjih 15 delovnih dneh.“

„Člen 77

Večina

Razen kadar se s tem zakonikom zahteva večja večina ali so določene druge zahteve, se odločitve zbora upnikov sprejemajo z večino oddanih glasov. Vzdržani glasovi se ne upoštevajo pri glasovanju, ne glede na število navzočih ali zastopanih upnikov ali delež terjatev, katerih imetniki so.“

„Člen 78

Pritožba pri sodniku in pravno sredstvo

1 – Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ali kateri koli upnik z glasovalnimi pravicami se lahko pri sodniku ustno ali pisno pritoži, da so odločitve zbora v nasprotju s skupnim interesom upnikov, če to stori na samem zboru.

2 – Zoper odločitev, s katero je ugodeno pritožbi, lahko pravno sredstvo vloži vsak upnik, ki je glasoval za sprejeto odločitev zbora; zoper odločitev o zavrnitvi pritožbe lahko pravno sredstvo vloži samo pritožnik.“

„Člen 79

Obveščanje

Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti zboru na njegovo zahtevo predloži informacije o kateri koli zadevi, ki spada v okvir njegovih dolžnosti.“

„Člen 80

Pristojnost zbora upnikov

Zbor upnikov lahko razveljavi vse odločitve, ki jih sprejme upniški odbor, s potrditvijo zbora pa se odobrijo samo ukrepi, za katere se s tem zakonikom zahteva odobritev upniškega odbora.“

10 Na kakšen način lahko stečajni upravitelj uporablja premoženje iz stečajne mase oziroma razpolaga z njim?

Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti lahko premoženje iz stečajne mase uporablja ali razpolaga z njim v skladu z določbami členov 149, 150, 157 in 158 zakonika CIRE.

„Člen 149

Zaseg premoženja

1 – Ko je izdana sodba o razglasitvi insolventnosti, se računovodski dokumenti in vse premoženje, ki sestavlja stečajno maso, zasežejo, tudi če so bili:

(a) zarubljeni, zastavljeni ali kakor koli zaseženi ali zadržani v katerem koli postopku, razen tistih, ki so bili zaseženi zaradi kaznivega dejanja, in sicer ne glede na to, ali je to bilo kriminalno dejanje ali zgolj upravni prekršek;

(b) dodeljeni upnikom v skladu s členom 831 in naslednjimi zakonika o civilnem postopku.

2 – Če je bilo premoženje že prodano, se zaseže izkupiček od prodaje, če ni bil že izplačan upnikom ali razdeljen mednje.“

„Člen 150

Predaja zaseženega premoženja

1 – Pooblastilo za zaseg premoženja izhaja iz razglasitve insolventnosti, upravitelj v postopku zaradi insolventnosti pa mora brez poseganja v določbe člena 756(1) in (2) zakonika o civilnem postopku zagotoviti, da se mu takoj izroči premoženje, tako da ostane pristojen zanj. Za tako hrambo se uporabljajo splošna pravila in zlasti pravila, ki se uporabljajo za sodno hrambo zaseženega premoženja.

2 – Zaseg izvede upravitelj v postopku zaradi insolventnosti, ki mu pomaga upniški odbor ali predstavnik takega odbora, če obstaja, po potrebi v navzočnosti upnika, ki je predlagal insolventnost, in insolventne stranke.

3 – Kadar upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ne more osebno zaseči premoženja, premoženje, ki se nahaja v okrožju, ki ni okrožje insolventnosti, zaseže posebni upravitelj, premoženje pa se zaupa posebnemu skrbniku, vendar po nalogu upravitelja v postopku zaradi insolventnosti.

4 – Zaseg se opravi z zaplembo premoženja ali neposredno izročitvijo na podlagi popisa premoženja v skladu z naslednjimi pravili:

(a) če je bilo premoženje že zaupano sodnemu skrbniku, ostane v njegovi hrambi, razen če se lahko da na razpolago in po izključnem nalogu upravitelja v postopku zaradi insolventnosti;

(b) če se pojavijo težave pri skrbi za premoženje ali če obstajajo dvomi glede tega, katero premoženje je v hrambi, lahko upravitelj v postopku zaradi insolventnosti zaprosi sodnega uradnika, da gre na kraj hrambe premoženja, ko so težave odpravljene ali dvomi razjasnjeni, pa se premoženje izroči navedenemu uradniku;

(c) v primeru nasprotovanja ali upiranja zasegu lahko upravitelj v postopku zaradi insolventnosti zaprosi za pomoč organe javnega reda, ki lahko s silo odprejo vrata ali sef, pri čemer se sestavi uradno poročilo o dogodku;

(d) zaplemba premoženja vključuje opis, oceno in prevzem premoženja v hrambo;

(e) kadar je premoženje zaplenjeno in kadar je premoženje izročeno na podlagi popisa, upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ali njegov pomočnik sestavi dokument, v katerem je premoženje opisano in oštevilčeno kot v popisu, pri čemer je, kjer je to ustrezno, navedena pripisana vrednost, ne glede na to, ali je bilo premoženje izročeno upravitelju v postopku zaradi insolventnosti ali posebnemu skrbniku, navedejo pa se tudi vse zadeve, pomembne za postopek;

(f) dokument podpišeta oseba, ki je bila priča postopku, in lastnik ali imetnik zaseženega premoženja ali, če slednji ne more ali ne želi podpisati, dve priči, ki sta na voljo.

5 – Pri deložaciji insolventne stranke iz njenega običajnega prebivališča se uporabljajo določbe člena 862 zakonika o civilnem postopku.

6 – Plačila, ki jih upravitelj v postopku zaradi insolventnosti prejme v gotovini, razen tistih, ki so nujno potrebna za kritje tekočih upravnih stroškov, se takoj položijo pri kreditni instituciji, ki jo izbere upravitelj v postopku zaradi insolventnosti.“

„Člen 157

Predčasno zaprtje

Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti lahko dolžnikove poslovne enote ali samo eno ali nekatere od njih zapre pred zborom za oceno poročila:

(a) ob pozitivnem mnenju upniškega odbora, če tak odbor obstaja;

(b) če dolžnik temu ne nasprotuje, kadar upniški odbor ne obstaja, ali če to kljub nasprotovanju dolžnika odobri sodnik z utemeljitvijo, da bi se zaradi odložitve takega ukrepa do datuma zgoraj navedenega zbora stečajna masa bistveno zmanjšala.“

„Člen 158

Začetek prodaje premoženja

1 – Ko sodba o razglasitvi insolventnosti postane pravnomočna in je bil izveden zbor za oceno poročila, upravitelj v postopku zaradi insolventnosti takoj proda vse premoženje, zaseženo za stečajno maso, ne glede na obveznosti, če upniki z odločitvami na zgoraj navedenem zboru ne nasprotujejo taki prodaji.

2 – Vendar upravitelj v postopku zaradi insolventnosti predčasno proda premoženje iz stečajne mase, ki ga ni mogoče hraniti, ker se lahko pokvari ali izgubi vrednost.

3 – Če se odloči, da se predčasno proda premoženje, kot je določeno v prejšnjem odstavku, upravitelj v postopku zaradi insolventnosti o tem dejstvu vsaj dva dneva pred prodajo obvesti dolžnika, upniški odbor, kadar tak odbor obstaja, in sodnika ter odločitev objavi na spletišču Citius.

4 – Sodnik lahko na lastno pobudo ali na zahtevo dolžnika, upniškega odbora ali katerega koli upnika v postopku zaradi insolventnosti ali stečajne mase ustavi predčasno prodajo premoženja iz odstavka 2. Ta odločitev se nemudoma sporoči upravitelju v postopku zaradi insolventnosti, dolžniku, upniškemu odboru in upniku, ki je vložil zahtevo. Pritožba ni mogoča.

5 – V zahtevi iz prejšnjega odstavka mora zainteresirana stranka navesti utemeljene razloge za to, da se premoženje ne proda, in mora, kadar je to mogoče, predstaviti izvedljivo drugo možnost namesto postopka, ki ga je predvidel upravitelj v postopku zaradi insolventnosti.“

11 Katere terjatve je treba prijaviti zoper dolžnikovo stečajno maso in kako se obravnavajo terjatve, nastale po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?

Razredi terjatev v postopku v primeru insolventnosti in obravnavanje terjatev, nastalih po začetku postopka v primeru insolventnosti, vključno z dolgovi stečajne mase, so v bistvu določeni v členih 47 do 51 zakonika CIRE.

„Člen 47

Pojem upnikov v postopku zaradi insolventnosti in razredi terjatev v postopku zaradi insolventnosti

1 – Po razglasitvi insolventnosti se vsi imetniki terjatev do premoženja insolventne stranke ali terjatev, ki so zavarovane s premoženjem, vključenim v stečajno maso, za katere je podlaga nastala pred datumom razglasitve, štejejo za upnike v postopku zaradi insolventnosti, ne glede na njihovo državljanstvo ali stalno prebivališče.

2 – Terjatve iz prejšnjega odstavka in enakovredne terjatve ter ustrezni dolgovi se v tem zakoniku navajajo kot terjatve v postopku zaradi insolventnosti oziroma dolgovi v postopku zaradi insolventnosti.

3 – Terjatve, za katere se dokaže, da so bile pridobljene med postopkom, so enakovredne terjatvam v postopku zaradi insolventnosti na datum razglasitve insolventnosti.

4 – Za namene tega zakonika so terjatve v postopku zaradi insolventnosti:

(a) ‚zavarovane‘ in ‚prednostne‘ terjatve, ki imajo stvarna zavarovanja, vključno s posebnimi prednostnimi pravicami, oziroma splošne prednostne pravice glede premoženja, ki je del stečajne mase, do zneska, ki ustreza vrednosti premoženja, ki je predmet zavarovanja ali splošnih prednostnih pravic, ob upoštevanju morebitnih prevladujočih bremen;

(b) ‚podrejene‘ terjatve, kot so navedene v naslednjem členu, razen kadar imajo splošne ali posebne prednostne pravice, ali hipoteke, ki ne ugasnejo zaradi učinkov razglasitve insolventnosti;

(c) vse druge terjatve so ‚navadne‘.

„Člen 48

Podrejene terjatve

Za podrejene terjatve se štejejo naslednje terjatve, ki so razvrščene za drugimi terjatvami v postopku zaradi insolventnosti:

(a) terjatve oseb, ki so v posebnem razmerju z dolžnikom, če je posebno razmerje obstajalo že, ko je bila terjatev pridobljena, in terjatve oseb, na katere so bile terjatve prenesene v dveh letih pred začetkom postopka v primeru insolventnosti;

(b) obresti na nepodrejene terjatve, nastale po razglasitvi insolventnosti, razen terjatev, zajetih s stvarnim zavarovanjem in splošnimi prednostnimi pravicami, do vrednosti zadevnega premoženja;

(c) terjatve, ki so podrejene po dogovoru med strankami;

(d) terjatve, katerih predmet so brezplačne storitve dolžnika;

(e) terjatve v postopku zaradi insolventnosti, ki zaradi razveljavitve dejanja v korist stečajne mase nastanejo za tretjo osebo zaradi ravnanja v slabi veri;

(f) obresti na podrejene terjatve, nastale po razglasitvi insolventnosti;

(g) terjatve v zvezi z delničarskimi posojili.“

„Člen 49

Osebe v posebnem razmerju z dolžnikom

1 – Za naslednje osebe se šteje, da so v posebnem razmerju z dolžnikom, ki je fizična oseba:

(a) dolžnikov zakonec in osebe, od katerih se je ločil v dveh letih pred začetkom postopka v primeru insolventnosti;

(b) predniki, potomci ali sorojenci dolžnika ali katerih koli oseb iz prejšnjega pododstavka;

(c) zakonci dolžnikovih prednikov, potomcev ali sorojencev;

(d) osebe, ki so običajno živele v skupnem gospodinjstvu z dolžnikom dve leti pred začetkom postopka v primeru insolventnosti.

2 – Za naslednje osebe se šteje, da so v posebnem razmerju z dolžnikom, ki je pravna oseba:

(a) partnerji, družbeniki ali člani, ki so pravno odgovorni za dolgove, in osebe, ki so imele tak status v dveh letih pred začetkom postopka v primeru insolventnosti;

(b) subjekti, ki so bili v dveh letih pred začetkom postopka v primeru insolventnosti v nadzornem ali skupinskem razmerju z družbo v skladu s členom 21 zakonika o vrednostnih papirjih;

(c) pravni ali dejanski poslovodje dolžnika in osebe, ki so bile pravni ali dejanski poslovodje kadar koli v dveh letih pred začetkom postopka v primeru insolventnosti;

(d) subjekti, povezani s katero koli od oseb, navedenih v prejšnjih pododstavkih, v kateri koli obliki, navedeni v odstavku 1.

3 – Kadar se insolventnost nanaša samo na avtonomni premoženjski sklad, so osebe, za katere se šteje, da so v posebnem razmerju, zadevni lastniki in poslovodje, pa tudi osebe, ki so z njimi povezane na kateri koli način, določen v prejšnjih pododstavkih, v primeru ležeče dediščine pa osebe, povezane z osebo, katere dediščina se upravlja, na kateri koli način iz odstavka 1 na datum začetka upravljanja ali v predhodnih dveh letih.“

„Člen 50

Pogojne terjatve

1 – Za namene tega zakonika so terjatve pod odložnim in razveznim pogojem tiste, katerih nastanek oziroma nadaljnji obstoj je odvisen od prihodnjega in negotovega dogodka, in sicer na podlagi zakona, sodne odločbe ali pravnega posla.

2 – Terjatve pod odložnim pogojem so:

(a) terjatve, ki izhajajo iz tega, da upravitelj v postopku zaradi insolventnosti zavrne izvršitev ali predčasno odpove dvostranske pogodbe, ki veljajo na datum razglasitve insolventnosti, ali iz razveljavitve dejanj v korist stečajne mase, dokler taka odpoved, zavrnitev ali razveljavitev niso izvedeni;

(b) terjatve, ki jih ni mogoče uveljavljati zoper insolventno stranko brez predhodne izvršbe na premoženju druge stranke, dokler taka izvršba ni izvedena;

(c) terjatve v zvezi z insolventnostjo, za katere insolventna stranka ni osebno odgovorna, dokler dolg ne zapade.“

„Člen 51

Dolgovi stečajne mase

1 – Razen če ni v zakonu izrecno določeno drugače, so poleg drugih dolgov, ki so kot taki opredeljeni v tem zakoniku, dolgovi stečajne mase naslednji:
(a) stroški postopka v primeru insolventnosti;
(b) nagrade in stroški upravitelja v postopku zaradi insolventnosti ter stroški članov upniškega odbora;
(c) dolgovi, ki izhajajo iz dejanj upravljanja, likvidacije in razdelitve stečajne mase;
(d) dolgovi, ki izhajajo iz ukrepov upravitelja v postopku zaradi insolventnosti pri opravljanju njegovih nalog;
(e) kakršen koli dolg, ki izhaja iz dvostranske pogodbe, katere izpolnitve upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ne more zavrniti, razen če se ta dolg nanaša na obdobje pred razglasitvijo insolventnosti;
(f) kakršen koli dolg, ki izhaja iz dvostranske pogodbe, katere izpolnitve upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ne more zavrniti, razen če ustreza protistoritvi, ki jo je druga stranka že zagotovila pred razglasitvijo insolventnosti ali ki se nanaša na obdobje pred tako razglasitvijo;
(g) kakršen koli dolg, ki izhaja iz pogodbe, katere predmet je zagotavljanje dolgoročne storitve, v obsegu, ki ustreza protistoritvi, ki jo je druga stranka že zagotovila, in izpolnitev katere je zahteval začasni sodni upravitelj;
(h) dolgovi, ki izhajajo iz dejanj začasnega sodnega upravitelja pri opravljanju njegovih nalog;
(i) dolgovi, ki izvirajo iz neupravičene obogatitve stečajne mase;
(j) obveznost plačevanja preživnine za obdobje pred datumom razglasitve insolventnosti v skladu z določbami člena 93.
2 – Terjatve, ki ustrezajo dolgovom stečajne mase, in imetniki takšnih terjatev se v tem zakoniku navajajo kot terjatve do stečajne mase oziroma upniki za poplačilo iz stečajne mase.“

12 Katera so pravila o prijavi, preverjanju in priznanju terjatev?

Pravila o prijavi, preizkusu in priznanju terjatev so določena v členih 128 do 140 zakonika CIRE.

„Člen 128

Prijava terjatev

1 – Upniki v postopku zaradi insolventnosti, vključno z državnim tožilstvom pri obrambi interesov subjektov, ki jih zastopa, morajo v roku, ki je za ta namen določen v sodbi o razglasitvi insolventnosti, prijaviti preizkus terjatev z zahtevo, ki ji priložijo vsa razpoložljiva dokazila in v kateri so navedeni:

(a) izvor, datum zapadlosti, znesek glavnice in obresti;

(b) pogoji, ki so jim podrejene, tako odložni kot tudi razvezni;

(c) narava terjatev, in sicer ali so navadne, podrejene, prednostne ali zavarovane, in v zadnjem primeru, premoženje ali pravice, ki so predmet zavarovanja, ter ustrezne informacije o vpisu v register, kjer je to ustrezno;

(d) obstoj kakršnih koli osebnih poroštev z navedbo porokov;

(e) veljavna obrestna mera zamudnih obresti.

2 – Zahteva se v elektronski obliki pošlje upravitelju v postopku zaradi insolventnosti v skladu z določbami člena 17(2) ustreznega ministrskega izvedbenega sklepa.

3 – Kadar upniki v postopku zaradi insolventnosti niso zaščiteni, se zahteva za prijavo terjatev vloži na službenem naslovu upravitelja v postopku zaradi insolventnosti ali pošlje po elektronski pošti ali s priporočeno pošto. Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ob prejemu podpiše potrdilo o prejemu ali upniku v treh dneh od prejema pošlje potrdilo o prejemu na enak način, kot mu je bila poslana zahteva.

4 – Za prijavo terjatev iz odstavka 1 se lahko uporabi obrazec, ki je za ta namen na voljo na spletišču in ga z ministrskim izvedbenim sklepom opredeli član vlade, pristojen za pravosodje, ali standardni obrazec za prijavo terjatev iz členov 54 in 55 Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 v primerih, v katerih se ta uredba uporablja.

5 – Namen preizkusa je preveriti vse terjatve v postopku zaradi insolventnosti, ne glede na njihovo naravo in podlago, pri čemer morajo tudi upniki, katerih terjatve so bile priznane s pravnomočno odločbo, prijaviti take terjatve v postopku v primeru insolventnosti, če želijo dobiti plačilo.“

„Člen 129

Seznam priznanih in nepriznanih terjatev

1 – Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti v 15 dneh po izteku roka za prijavo terjatev sodnemu tajništvu predloži abecedna seznama vseh priznanih in nepriznanih upnikov, ki se nanašata ne le na tiste upnike, ki so prijavili terjatve, temveč tudi na tiste, katerih pravice so določene v računovodskih dokumentih dolžnika ali s katerimi se je upravitelj v postopku zaradi insolventnosti kako drugače seznanil.

2 – Seznam priznanih upnikov vključuje opredelitev vsakega upnika, naravo terjatve, znesek glavnice in obresti ob izteku roka za prijavo terjatev, osebna in stvarna zavarovanja, prednostne pravice, veljavno obrestno mero za zamudne obresti, morebitne odložne ali razvezne pogoje in vrednost premoženja, ki sestavlja stečajno maso in v zvezi s katerim obstajajo stvarna zavarovanja, za katera dolžnik ni osebno odgovoren.

3 – Seznam nepriznanih upnikov vsebuje utemeljitev za nepriznanje.

4 – Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti obvesti vse nepriznane upnike in tudi upnike, katerih terjatve so priznane, ne da bi prijavili terjatev, ali pod pogoji, drugačnimi od pogojev tako prijavljene terjatve, s priporočeno pošto ali na enega od načinov iz člena 128(2) in (3), kadar pa gre za znane upnike, ki imajo svoje običajno ali stalno prebivališče ali sedež v državi članici, ki ni tista, v kateri je bil uveden postopek, vključno z davčnimi organi in nosilci socialne varnosti v navedenih državah članicah, se obvestilo pošlje v skladu s členom 54 Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015.

5 – Obvestilo iz prejšnjega odstavka se lahko pošlje po elektronski pošti v primerih, ko je bila prijava terjatve poslana po elektronski pošti, pri čemer se šteje, da je bilo poslano na datum pošiljanja. Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti dokumentom v zadevi priloži zadevno dokazilo o dostavi.“

„Člen 130

Ugovor zoper seznam priznanih upnikov

1 – Vsaka zainteresirana stranka lahko v desetih dneh po izteku roka iz člena 129(1) ugovarja zoper seznam priznanih upnikov, tako da sodniku pošlje zahtevo, v kateri so navedeni razlogi za neupravičeno vključitev ali izključitev terjatev ali nepravilni znesek ali opredelitev priznanih terjatev.

2 – Za upnike, ki so bili obveščeni s priporočeno pošto, se desetdnevni rok izračuna od tretjega delovnega dne po datumu zadevnega odpošiljanja.

3 – Če ni ugovorov, se takoj izda sodba o preizkusu in razvrstitvi terjatev, s katero se razen v primeru očitne napake seznam priznanih upnikov, ki ga je pripravil upravitelj v postopku zaradi insolventnosti, odobri, terjatve pa razvrstijo na podlagi tega seznama.“

„Člen 131

Odgovor na ugovor

1 – Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti in vsaka zainteresirana stranka, ki zavzame nasprotno stališče, vključno z dolžnikom, lahko odgovori na kakršen koli ugovor.

2 – Le zadevni imetnik terjatve pa lahko odgovori, če ugovor temelji na neupravičeni vključitvi posamezne terjatve na seznam priznanih upnikov, opustitvi navedbe pogojev, ki veljajo zanjo, ali dejstvu, da ji je bil pripisan previsok znesek ali da je bila razvrščena višje, kot bi bilo pravilno.

3 – Odgovor se predloži v desetih dneh po izteku roka iz člena 130 ali po uradnem obvestilu, poslanem imetniku terjatve, ki je predmet ugovora, odvisno od primera, v nasprotnem primeru se ugovoru ugodi.“

„Člen 132

Vložitev ugovorov in odgovorov v spis

Seznam terjatev, ki jih je upravitelj v postopku zaradi insolventnosti priznal, seznam terjatev, ki jih ni priznal, ugovori in odgovori se v spis vložijo kot en dodatek.“

„Člen 133

Analiza terjatev in računovodski izkazi insolventne stranke

Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti mora v obdobju, določenem za ugovore in odgovore, terjatve, ustrezne dokumente v zvezi z njimi in računovodske listine insolventne stranke dati na razpolago na primerni lokaciji, ki je navedena na koncu seznamov priznanih in nepriznanih upnikov, da lahko katera koli zainteresirana stranka in upniški odbor analizirata terjatve.“

„Člen 134

Dokazila, število izvodov in opustitev obvestila

1– Za ugovore in odgovore se uporabljajo določbe člena 25(2).

2 – Za vpogled zainteresiranih strank mora vložnik predložiti le dva izvoda predloženih dokumentov, pri čemer je en izvod namenjen za arhiv na sodišču, drugi pa ostane v sodnem tajništvu sodišča. Kadar so taki dokumenti predloženi na digitalnem nosilcu, jih lahko z njih pridobi sodno tajništvo.

3 – Izjemoma se v primerih, v katerih se ugovor nanaša na priznane terjatve, ugovora pa ne vloži zadevni imetnik terjatve, priloži ali pridobi dodaten izvod ter se izroči navedenemu imetniku terjatve.

4 – Zadevni imetniki terjatev so o ugovorih obveščeni samo, če niso sami vložniki ugovora.

5 – V obdobju, določenem za vložitev ugovorov in odgovorov, se spis hrani v sodnem tajništvu sodišča, kjer je zainteresiranim strankam na voljo za analizo in vpogled.“

„Člen 135

Mnenje upniškega odbora

Upniški odbor v desetih dneh po izteku roka za vložitev odgovorov na ugovore dokumentom v zadevi priloži svoje mnenje o ugovorih.“

„Člen 136

Zaključek postopka

1 – Ko je priloženo mnenje upniškega odbora ali se rok, določen v prejšnjem členu, izteče brez take priložitve, sodnik z močjo sodbe razglasi, da so bile terjatve na zadevnem seznamu, zoper katere ni bil vložen ugovor, preizkušene, razen v primeru očitne napake. Sodnik lahko določi dan in uro za kakršen koli poskus sprave v naslednjih desetih dneh, pri čemer obvesti vse tiste, ki so vložili ugovore in odgovore, upniški odbor in upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, da se lahko poskusa sprave udeležijo osebno ali po zastopnikih s potrebnimi posebnimi pooblastili.

2 – Pri poskusu sprave se terjatve, ki jih pod ustreznimi natančno določenimi pogoji odobrijo vsi navzoči, štejejo za priznane.

3 – Ko je poskus sprave končan, sodnik postopek takoj zaključi, da se lahko izda sklep v skladu z določbami členov 595 in 596 zakonika o civilnem postopku.

4 – (Razveljavljeno)

5 – Za priznane se štejejo tudi vse druge terjatve, ki jih je mogoče priznati glede na dokaze v dokumentih v zadevi.

6 – V zvezi s priznanimi terjatvami ima končni sklep obliko in moč sodbe, s katero so take terjatve razglašene za preizkušene in razvrščene v skladu z zakonskimi določbami.

7 – Če je treba za preizkus nekaterih terjatev predložiti dokaze, se razvrstitev vseh terjatev opravi v končni sodbi, razen če sodnik meni, da obravnavani ugovori glede na zadevni znesek ali naravo terjatev ne preprečujejo takojšnje izdaje sodbe ob polnem upoštevanju določb člena 180(1).

8 – Če se sodniku izvedba poskusa sprave ne zdi primerna, nemudoma izda sklep iz odstavka 3.“

„Člen 137

Preiskovalni ukrepi

Če je treba pred sodno obravnavo izvesti preiskovalne ukrepe, sodnik odredi, naj se potrebni koraki izvedejo tako, da se taki ukrepi končajo v 20 dneh po sklepu, s katerim so bili določeni, ter vsem zainteresiranim strankam zagotovi vse dokaze, ki so jih predložile druge stranke.“

„Člen 138

Določitev datuma za obravnavo

Po predložitvi dokazov ali izteku roka, določenega v dopisih, se datum za sodno obravnavo določi v naslednjih desetih dneh.“

„Člen 139

Obravnava

Na obravnavi se upoštevajo pogoji, določeni za običajno zadevo, z naslednjimi posebnostmi:

(a) kadar koli je to potrebno, se takrat, ko to določi sodišče, zasliši upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ali upniški odbor;

(b) dokazi se predložijo v vrstnem redu, v katerem so bili vloženi ugovori;

(c) med razpravo imajo najprej besedo odvetniki vložnikov ugovorov in nato odvetniki nasprotnih strank, pri čemer ni možnosti replike.“

„Člen 140

Sodba

1 – Po končani obravnavi sodnik v naslednjih desetih dneh odloči o preizkusu in razvrstitvi terjatev.

2 – Razvrstitev je splošna za premoženje stečajne mase in posebna za premoženje v zvezi s pravicami stvarnega zavarovanja in prednostnimi pravicami.

3 – Pri razvrstitvi terjatev se prednost ne podeli na podlagi sodne hipoteke ali hipoteke, ki izhaja iz zastave. Vendar pa stroški, ki jih plača vložnik ali upnik, pomenijo dolgove stečajne mase.“

13 Katera so pravila o razdelitvi iztržkov? Kako se razvrščajo terjatve in pravice upnikov?

Pravila, ki se uporabljajo za poplačilo upnikov, določajo različno obravnavanje glede na to, ali so terjatve zavarovane, prednostne, navadne ali podrejene. Ta pravila so določena v členih 172 do 184 zakonika CIRE. Te določbe vključujejo tudi: možnost plačila dolga tretje osebe, ki vključuje subrogacijo, in ureditve, ki se uporabljajo v primeru solidarne odgovornosti dolžnikov.

„Člen 172

Plačilo dolgov stečajne mase

1 – Pred poplačilom terjatev v postopku zaradi insolventnosti upravitelj v postopku zaradi insolventnosti od stečajne mase odšteje premoženje ali pravice, potrebne za plačilo dolgov zadevne stečajne mase, vključno s tistimi, ki jih je mogoče predvideti do konca postopka.

2 – Dolgovi stečajne mase se odtegnejo od prihodkov stečajne mase in, kar zadeva presežek, izkupička od vsakega premoženja, premičnega ali nepremičnega, v ustreznem deležu; vendar odtegnjeni znesek ne bo presegal 10 % izkupička od premoženja, ki je predmet stvarnega zavarovanja, razen če je to nujno za celotno poplačilo dolgov stečajne mase ali če to ne posega v celotno poplačilo zavarovanih terjatev.

3 – Dolgovi stečajne mase se plačujejo ob ustreznih datumih zapadlosti ne glede na stanje postopka.

4 – Kadar je vložena tožba za preizkus pravice do vračila ali ločitve že prodanega premoženja in kadar je bil vložen ustrezen ugovor, znesek, ki je enak izkupičku od prodaje, kadar ga je mogoče določiti, ostane v hrambi in se izključi iz plačil upnikom do stečajne mase ali v postopku zaradi insolventnosti, dokler veljajo učinki ugovora. Kadar izkupička ni mogoče določiti, v hrambi ostane znesek, enak vrednosti, ugotovljeni v popisu. Smiselno se uporabljajo določbe člena 180(2) in (3).“

„Člen 173

Začetek poplačila terjatev v postopku zaradi insolventnosti

Poplačilo terjatev v postopku zaradi insolventnosti zajema samo tiste terjatve, ki so bile preizkušene s pravnomočno sodbo.“

„Člen 174

Poplačilo zavarovanih upnikov

1 – Brez poseganja v določbe člena 172(1) in (2) se zavarovani upniki poplačajo takoj, ko je premoženje, obremenjeno s stvarnim zavarovanjem, prodano in so odšteti ustrezni stroški, in sicer glede na prednostni vrstni red upnikov. V zvezi z upniki, ki niso v celoti poplačani in v zvezi s katerimi dolžnik odgovarja s svojim splošnim premoženjem, se zadevni preostali zneski vključijo med navadne terjatve, pri čemer nadomestijo ocenjene preostale zneske, če se ti ne ujemajo.

2 – Pred prodajo premoženja je ocenjeni preostali znesek, priznan kot navadna terjatev, obravnavan pri razdelitvi med navadne upnike. Vendar morajo zneski, ki ustrezajo razdelitvi, ostati v hrambi, dokler ni dejanski preostali znesek potrjen. Izplačilo bo odobreno, ko bodo zneski potrjeni.

3 – Plačilo nezapadlega dolga tretje osebe:

(a) se ne izvede v hipotetičnem primeru iz prvega dela člena 164(5) ali če se zadevni imetnik terjatve odpove zavarovanju;

(b) ne sme presegati zneska dolga, ažuriranega na datum plačila v skladu s členom 91(2);

(c) vključuje vstop v pravice upnika sorazmerno z zneskom, plačanim v zvezi z zneskom dolga, ažuriranim po enakih pogojih.“

„Člen 175

Poplačilo prednostnih upnikov

1 – Prednostne terjatve se poplačajo z uporabo premoženja, ki ni namenjeno prevladujočemu stvarnemu zavarovanju, ob upoštevanju prednostnega vrstnega reda ter sorazmerno z njihovimi zneski glede na terjatve, ki so prav tako prednostne.

2 – Smiselno se uporabljajo določbe drugega dela člena 174(1) in (2).“

„Člen 176

Poplačilo navadnih upnikov

Navadni upniki se poplačajo sorazmerno s svojimi terjatvami, če stečajna masa ne zadostuje za poplačilo v celoti.“

„Člen 177

Poplačilo podrejenih upnikov

1 – Podrejene terjatve se poplačajo šele, ko so navadne terjatve v celoti poplačane, in sicer v vrstnem redu, v katerem so takšne terjatve navedene v členu 48, in sorazmerno z njihovimi zadevnimi zneski glede na terjatve, navedene v istem pododstavku, če stečajna masa ne zadostuje za poplačilo v celoti.

2 – Če obstaja dogovor o podrejenosti terjatev, lahko stranke terjatvi pripišejo drugačno prednost, kot izhaja iz določb člena 48.“

„Člen 178

Delna razdelitev

1 – Kadar koli so deponirani zneski, ki zagotavljajo razdelitev najmanj 5 % vrednosti prednostnih, navadnih ali podrejenih terjatev, upravitelj v postopku zaradi insolventnosti predloži načrt in shemo razdelitve, ki bi ju bilo po njegovem mnenju treba izvesti, da se združita z glavno zadevo, z mnenjem upniškega odbora, če tak odbor obstaja.

2 – Sodnik odloči o plačilih, ki se mu zdijo utemeljena.“

„Člen 179

Plačilo v primeru solidarno odgovornih dolžnikov

1 – Kadar je poleg insolventne stranke v istem položaju še drug solidarno odgovoren dolžnik, upnik ne prejme nobenega zneska, ne da bi predložil potrdilo o zneskih, prejetih v postopku v primeru insolventnosti v zvezi s preostalimi dolžniki; upravitelj v postopku v primeru insolventnosti prav tako sporoči plačilo v drugih postopkih.

2 – Solidarno odgovoren dolžnik, ki le delno poravna dolg, ne more prejeti plačila v postopku v primeru insolventnosti sodolžnikov, ne da bi bil upnik v celoti poplačan.“

„Člen 180

Preventivni zaščitni ukrepi

1 – V primeru pritožbe zoper sodbo o preizkusu in razvrstitvi terjatev ali izpodbijanja s tožbo, ki še poteka, se za namen obravnavanja v razdelitvah, ki bodo izvedene, terjatve vložnikov ugovora ali terjatve, ki so predmet pritožbe, štejejo za pogojno preizkušene, in sicer v zadnjenavedenem primeru v najvišjem znesku, ki bi lahko izhajal iz seznanjenosti z njimi. Vendar morajo tako dodeljeni zneski ostati deponirani.

2 – Po pravnomočni odločbi o pritožbi ali tožbi se dovoli dvig deponiranih zneskov, kolikor je potreben, ali pa se znesek razdeli med upnike, odvisno od primera. Kadar se izvede delni dvig, se za razdelitev uporabi preostali znesek.

3 – Tisti, ki so na podlagi pritožbe ali ugovora preprečili dvig kakršnega koli zneska in s tako pritožbo ali ugovorom ne uspejo, tako oškodovanim upnikom povrnejo škodo s plačilom zamudnih obresti po zakonsko določeni obrestni meri za zamujeni znesek od datuma razdelitve, v katero je bil tak znesek vključen.

4 – Če je ugovor vložen po izvedbi razdelitve, se zadevnim upnikom v poznejših razdelitvah dodeli dodatni znesek, potreben za ponovno vzpostavitev enakosti z enakovrednimi upniki, brez poseganja v to, da ta znesek ostane deponiran, če še ni bila izdana pravnomočna odločba o tožbi.“

„Člen 181

Terjatve pod odložnim pogojem

1 – Terjatve pod odložnim pogojem se poplačajo po njihovi nominalni vrednosti v delnih razdelitvah. Vendar morajo zneski, ki so jim dodeljeni, ostati deponirani, dokler pogoj ni izpolnjen.

2 – Če pa pogoj ni izpolnjen, pri končni razdelitvi velja naslednje:

(a) ne upoštevajo se terjatve, ki so brez kakršne koli vrednosti zaradi očitne majhne verjetnosti, da bi bil pogoj izpolnjen, pri čemer se v takem primeru zneski, deponirani v skladu s prejšnjim odstavkom, razdelijo med druge upnike;

(b) če ne nastane položaj iz prejšnjega pododstavka, upravitelj v postopku zaradi insolventnosti deponira znesek, ki ustreza nominalni vrednosti terjatve, pri kreditni instituciji, da se izroči imetniku terjatve, ko je odložni pogoj izpolnjen, ali razdeli med druge upnike, ko postane gotovo, da takega pogoja ne bo mogoče izpolniti.“

„Člen 182

Končna razdelitev

1 – Po končani likvidaciji stečajne mase sodno tajništvo sodišča izvede porazdelitev in končno razdelitev, ko je bila zadeva poslana za izračun stroškov in samemu sodnemu tajništvu. Na končanje likvidacije ne vpliva dejavnost dolžnika, s katero ustvarja dohodke, ki bi se dodali v stečajno maso.

2 – Sredstva, ki ostanejo po likvidaciji in ne krijejo niti stroškov razdelitve, se dodelijo organu ministrstva za pravosodje, pristojnemu za finančno in premoženjsko upravljanje.

3 – Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti lahko med postopkom predloži predlog porazdelitve in končne razdelitve ter mu priloži ustrezna dokazila, take informacije pa oceni sodno tajništvo.“

„Člen 183

Plačila

1 – Vsa plačila se izvedejo, ne da bi bila potrebna zahteva, po možnosti z bančnim nakazilom na IBAN zadevnega prejemnika, nakazani znesek pa se vzame z računa, ki se uporablja v postopku v primeru insolventnosti.

2 – Če terjatve ni mogoče plačati v skladu s prejšnjim odstavkom, mora upravitelj v postopku zaradi insolventnosti uporabiti ček za plačilo z računa, ki se uporablja v postopku v primeru insolventnosti.

3 – Če se ček ne predloži v izplačilo v enem letu od datuma obvestila upniku, zadevna terjatev ugasne, znesek pa se vrne inštitutu za finančno upravljanje in infrastrukturo v pravosodnem sistemu (Instituto de Gestão Financeira e Equipamentos da Justiça).

4 – Uporaba katerega koli načina plačila iz odstavkov 1 in 2 upravitelja v postopku zaradi insolventnosti ne odvezuje izpolnjevanja zakonskih ali pogodbeno določenih zahtev za uporabo računa v postopku v primeru insolventnosti. Smiselno se uporablja člen 167(2).“

„Člen 184

Preostanek

1 – Če izkupiček iz likvidacije zadostuje za celotno poplačilo terjatev v postopku zaradi insolventnosti, upravitelj v postopku zaradi insolventnosti preostali znesek izroči dolžniku.

2 – Če dolžnik ni fizična oseba, upravitelj v postopku zaradi insolventnosti udeleženim osebam izroči del preostalega zneska, ki bi jim pripadal, če bi bila likvidacija izvedena zunaj postopka v primeru insolventnosti, ali pa upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ravna tako, kot je sicer določeno z zakonom in drugimi predpisi.“

14 Kateri so pogoji in učinki končanja postopka v primeru insolventnosti (zlasti s poravnavo)?

Pogoji in učinki končanja postopka v primeru insolventnosti so določeni v členih 231 do 234 zakonika CIRE. Te določbe se nanašajo na: odobritev načrta insolventnosti, če njegova vsebina ne nasprotuje končanju; končanje insolventnosti; likvidacijo in končno razdelitev ter nezadostnost stečajne mase.

„Člen 231

Končanje na zahtevo dolžnika

1 – Zahteva dolžnika za končanje postopka z obrazložitvijo, da se je insolventnost končala, se sporoči upnikom, da lahko po želji v osmih dneh ugovarjajo končanju. Uporabljajo se določbe člena 41(3) in (4).

2 – Zahtevi dolžnika, ki ne temelji na končanju insolventnosti, se priložijo dokumenti, ki potrjujejo soglasje vseh upnikov, ki so prijavili terjatve, kadar je vložena po izteku roka, odobrenega v ta namen, v nasprotnem primeru pa soglasje vseh znanih upnikov.

3 – Pred odločitvijo o zahtevi sodnik v obeh primerih zasliši upravitelja v postopku zaradi insolventnosti in upniški odbor, če tak odbor obstaja.“

„Člen 232

Končanje zaradi nezadostne stečajne mase

1 – Ob ugotovitvi, da stečajna masa ne zadostuje za kritje stroškov postopka in preostalih dolgov stečajne mase, upravitelj v postopku zaradi insolventnosti o tem obvesti sodnika, ki se lahko s tem seznani tudi po uradni dolžnosti.

2 – Po zaslišanju dolžnika, zbora upnikov in upnikov stečajne mase sodnik razglasi postopek v primeru insolventnosti za končan, razen če katera koli zainteresirana stranka po nalogu sodišča položi znesek, ki ga sodnik določi glede na to, kar se razumno šteje za potrebno za zagotovitev plačila stroškov postopka in preostalih dolgov stečajne mase.

3 – Ko je zadeva poslana za izračun stroškov in sodnemu tajništvu sodišča, navedeno sodno tajništvo po plačilu stroškov razdeli denarne zneske iz stečajne mase med upnike stečajne mase sorazmerno z njihovimi terjatvami.

4 – Ko je nezadostnost stečajne mase potrjena, lahko upravitelj v postopku zaradi insolventnosti takoj ustavi zadevno likvidacijo.

5 – Če se postopek v primeru insolventnosti konča zaradi nezadostne stečajne mase, se v primerih, v katerih se je začel postopek za preučitev krivde za insolventnost in se ta še ni končal, navedeni postopek nadaljuje v omejeni obliki.

6 – Določbe prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo, če ima dolžnik pravico do odloga plačila stroškov v skladu s členom 248(1), in sicer v obdobju veljavnosti navedene pravice.

7 – Za stečajno maso se predpostavlja, da ni zadostna, če je vrednost premoženja nižja od 5 000 EUR.“

„Člen 233

Učinki končanja

1 – Ko je postopek končan in brez poseganja v določbe člena 217(5), kar zadeva posebne takojšnje učinke odločitve o odobritvi načrta insolventnosti:

(a) vsi učinki, ki izhajajo iz razglasitve insolventnosti, prenehajo in dolžnik znova pridobi pravico do razpolaganja s svojim premoženjem in svobodnega upravljanja svoje dejavnosti, ne da bi to posegalo v učinke opredelitve insolventnosti kot krivdne in določbe naslednjega člena;

(b) naloge upniškega odbora in upravitelja v postopku zaradi insolventnosti prenehajo, razen nalog, ki se nanašajo na predložitev računov, in če je ustrezno, nalog, ki izhajajo iz načrta insolventnosti;

(c) upniki v postopku zaradi insolventnosti lahko uveljavljajo svoje pravice zoper dolžnika brez kakršnih koli omejitev, razen tistih, določenih v kakršnem koli načrtu insolventnosti in načrtu plačil ter členu 242(1), pri čemer so za ta namen izvršilni naslov sodba, s katero je odobren načrt plačil, in sodba, s katero so preizkušene terjatve, ali odločba, izdana v poznejši tožbi za preizkus terjatev, skupaj s sodbo o odobritvi načrta insolventnosti, če je ustrezno;

(d) upniki stečajne mase lahko pri dolžniku uveljavljajo svoje pravice, ki niso bile izpolnjene.

2 – Posledice končanja postopka v primeru insolventnosti pred končno razdelitvijo so:

(a) neveljavnost razveljavitve dejanj v korist stečajne mase, razen če so z načrtom insolventnosti upravitelju v postopku zaradi insolventnosti podeljena pooblastila za obrambo v tožbah, namenjenih izpodbijanju take razveljavitve, ter v primerih, v katerih take razveljavitve ni več mogoče izpodbijati zaradi izteka roka iz člena 125 ali v katerih je bilo zadevno izpodbijanje zavrnjeno s pravnomočno odločbo;

(b) ustavitev tekočih postopkov v zvezi s preizkusom terjatev ter vrnitvijo in ločitvijo že unovčenega premoženja, razen če je že bila izdana sodba o preizkusu in razvrstitvi terjatev, kot je določeno v členu 140, ali če končanje izhaja iz odobritve načrta insolventnosti, pri čemer se v takem primeru pritožbe, vložene zoper tako sodbo, nadaljujejo, dokler ni sprejeta končna odločitev, nadaljujejo pa se tudi tožbe, če tako želijo njihovi vložniki ali dolžnik, in sicer v obdobju 30 dni;

(c) ustavitev postopkov, ki potekajo zoper osebe, pravno odgovorne za dolgove insolventne stranke, in jih je predlagal upravitelj v postopku zaradi insolventnosti, razen če so z načrtom insolventnosti zadevnemu upravitelju podeljene pristojnosti za nadaljevanje takih zadev.

3 – Stroški tožb za izpodbijanje razveljavitve dejanj v korist stečajne mase, ki jim je ugodeno v skladu z določbami odstavka 2(a), se krijejo iz stečajne mase, če se zadeva konča zaradi nezadostnosti navedene mase.

4 – Razen postopka za preizkus terjatev se vse tožbe, ki so odvisne od postopka v primeru insolventnosti in ki se ne ustavijo v skladu z odstavkom 2(b) ali ki jih upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ne sme nadaljevati v skladu z načrtom insolventnosti, ločijo od zadeve in predložijo pristojnemu sodišču. Dolžnik ima nato izključno procesno upravičenje za zadevo, in to ne glede na opredelitev ali soglasje nasprotne stranke.

5 – V desetih dneh po končanju upravitelj v postopku zaradi insolventnosti sodišču za arhiviranje predloži vso dokumentacijo, ki jo ima v zvezi s postopkom, ter vso računovodsko dokumentacijo dolžnika, ki mu je ni treba vrniti.

6 – Kadar se postopek v primeru insolventnosti konča, ne da bi se v skladu s členom 36(1)(i) začel postopek za preučitev krivdne insolventnosti, mora sodnik v skladu s členom 230 v odločbi izrecno navesti naključno naravo insolventnosti.

7 – S končanjem postopka v primeru insolventnosti v skladu s členom 230(1)(e), kadar obstajajo premoženje ali pravice, ki jih je treba unovčiti oziroma uveljaviti, je določen zgolj začetek obdobja dodeljevanja razpoložljivega dohodka.“

„Člen 234

Učinki na gospodarske družbe

1 – Če končanje postopka temelji na odobritvi načrta insolventnosti, ki določa nadaljevanje gospodarske družbe, za tako vrnitev k dejavnosti ni potrebna odločitev partnerjev.

2 – Partnerji se lahko odločijo za ponovni začetek dejavnosti, če končanje temelji na členu 230(1)(c).

3 – Ko je izvedena končna razdelitev in je končanje postopka vpisano v register, se družba šteje za ukinjeno.

4 – V primeru končanja zaradi nezadostnosti stečajne mase likvidacija družbe poteka na podlagi pravne ureditve za upravne postopke za prenehanje in likvidacijo gospodarskih subjektov. Sodnik mora pristojni registrski urad obvestiti o končanju in premoženju zadevne družbe.“

Učinki na fizične osebe

Če je dolžnik fizična oseba, se mu lahko na njegovo zahtevo odobri odpust terjatev v postopku zaradi insolventnosti, ki niso v celoti poplačane v postopku v primeru insolventnosti ali v petih letih po končanju, kot je določeno v členih 235 do 248 zakonika CIRE.

Če je odpust obveznosti fizične osebe odobren, to pomeni, da se mora pet let po končanju postopka v primeru insolventnosti (obdobje dodeljevanja) razpoložljivi dohodek, ki ga zasluži dolžnik, dodeljevati skrbniku, ki ga določi sodišče. Ob koncu vsakega leta v obdobju dodeljevanja skrbnik uporabi prejete zneske: (a) za plačilo neporavnanih stroškov postopka v primeru insolventnosti; (b) za plačilo organu ministrstva za pravosodje, pristojnemu za finančno in premoženjsko upravljanje, za nagrade in stroške upravitelja v postopku zaradi insolventnosti in skrbnika, kot nastanejo navedenemu organu; (c) za plačilo lastnih nagrad in stroškov; (d) za razdelitev preostanka upnikom v postopku zaradi insolventnosti v skladu z določbami o izplačilu upnikom v postopku v primeru insolventnosti.

Po koncu obdobja dodeljevanja lahko sodišče dolžniku odobri odpust, pri čemer v takem primeru vse terjatve v postopku zaradi insolventnosti, ki ostanejo na datum odobritve odpusta, ugasnejo, vključno s terjatvami, ki niso bile prijavljene ali preizkušene. Vendar odpust ne vključuje: (a) preživninskih terjatev; (b) odškodnine za nezakonita dejanja dolžnika, ki se je uveljavljala kot taka; (c) terjatev iz naslova glob in drugih denarnih sankcij za kazniva dejanja ali upravne prekrške; (d) davčnih terjatev.

15 Katere so pravice upnikov po končanju postopka v primeru insolventnosti?

Pravice upnikov po končanju postopka v primeru insolventnosti so bile obravnavane v odgovoru na prejšnje vprašanje. Načeloma lahko upniki po končanju postopka v primeru insolventnosti svoje pravice zoper dolžnika uveljavljajo brez kakršnih koli omejitev, razen tistih, ki jih vsebujejo morebitni načrt insolventnosti in načrt plačil ter člen 242(1) zakonika CIRE.

Za uveljavljanje pravic so izvršilni naslov sodba, s katero je odobren načrt plačil, in sodba o preizkusu terjatve, ali če je ustrezno, odločba, izdana v poznejši tožbi za preizkus terjatev, skupaj s sodbo o odobritvi načrta insolventnosti.

V členu 242(1) zakonika CIRE je določeno, da v primeru odpusta obveznosti fizične osebe v obdobju dodeljevanja niso dovoljene izvršbe na premoženju dolžnika, namenjene poplačilu terjatev v postopku zaradi insolventnosti.

Postopek v primeru insolventnosti se šteje za končan v trenutku, določenem v členu 230 zakonika CIRE. Čas končanja je odvisen od okoliščin, ki ga določajo, in sicer:

„Člen 230

Kdaj se postopek konča

1 – Če se postopek nadaljuje po razglasitvi insolventnosti, lahko sodnik odloči, da se postopek konča:

(a) po končni razdelitvi brez poseganja v določbe člena 239(6);

(b) po pravnomočnosti odločbe o odobritvi načrta insolventnosti, če navedeni načrt ne nasprotuje končanju;

(c) na zahtevo dolžnika, ko dolžnik ni več insolventen ali če s tem soglašajo vsi upniki;

(d) kadar upravitelj v postopku zaradi insolventnosti potrdi, da stečajna masa ne zadostuje za kritje stroškov postopka in drugih dolgov;

(e) če končanje še ni bilo razglašeno, v prvotnem sklepu o odpustu obveznosti, kot je navedeno v členu 237(b).

2 – Odločitev o končanju postopka se sporoči upnikom ter objavi in vpiše v register, kot je določeno v členih 37 in 38, pri čemer se navedejo ustrezni razlogi.“

16 Kdo mora nositi stroške in izdatke, nastale med postopkom v primeru insolventnosti?

Stroški in izdatki postopka v primeru insolventnosti se štejejo za dolgove stečajne mase v skladu z zgoraj navedenim členom 51 zakonika CIRE.

Pred poplačilom terjatev v postopku zaradi insolventnosti upravitelj v postopku zaradi insolventnosti od stečajne mase odšteje premoženje ali pravice, potrebne za plačilo stroškov in izdatkov postopka, vključno s stroški in izdatki, ki jih je mogoče predvideti do končanja postopka. Stroški in izdatki postopka se plačajo v skladu z zgoraj navedenim členom 172 zakonika CIRE.

V primeru odpusta obveznosti fizične osebe skrbnik zneske, prejete ob koncu vsakega leta med obdobjem dodeljevanja, najprej uporabi za plačilo stroškov in izdatkov postopka v skladu s členom 241 zakonika CIRE.

17 Katera so pravila v zvezi z ničnostjo, izpodbojnostjo ali neizvršljivostjo pravnih dejanj, ki so v škodo vseh upnikov?

Členi 120 do 127 zakonika CIRE določajo možnost razveljavitve dejanj, ki škodijo skupnim interesom upnikov, če so izpolnjene okoliščine iz teh členov.

„Člen 120

Splošna načela

1 – Dejanja, ki škodijo stečajni masi in so bila izvedena v dveh letih pred začetkom postopka v primeru insolventnosti, se lahko razveljavijo v korist stečajne mase.

2 – Za dejanja, ki škodijo stečajni masi, se štejejo dejanja, s katerimi se zmanjša, onemogoči, oteži, ogrozi ali odloži plačilo upnikom v postopku zaradi insolventnosti.

3 – Za dejanja, ki škodijo stečajni masi, se štejejo vsa dejanja iz naslednjega člena, tudi če so storjena ali opuščena zunaj rokov, določenih v njem, razen če se lahko predložijo nasprotni dokazi.

4 – Razen v primerih iz naslednjega člena se za razveljavitev predpostavlja slaba vera tretje osebe, ki se domneva v zvezi z dejanji, ki so bila izvedena ali opuščena v dveh letih pred začetkom postopka v primeru insolventnosti in v katerih je sodelovala oseba v posebnem razmerju z insolventno stranko ali od katerih je imela oseba v posebnem razmerju z insolventno stranko korist, tudi če na navedeni datum zadevno posebno razmerje ni obstajalo.

5 – Slaba vera pomeni seznanjenost s katero koli od naslednjih okoliščin ob času dejanja:

(a) da je dolžnik v insolventnem položaju;

(b) da je dejanje škodljivo in da je dolžnik v položaju skorajšnje insolventnosti;

(c) da se je začel postopek v primeru insolventnosti.

6 – Pravni posli, sklenjeni v okviru posebnega postopka oživitve ali posebnega postopka za dogovor o plačilu, ki ju ureja ta zakon, ukrepov za sanacijo ali reorganizacijo ali v povezavi s sprejetjem ukrepov za reševanje iz oddelka VIII splošnih pravil o kreditnih institucijah in finančnih družbah, odobrenih z uredbo z zakonsko močjo št. 298/92 z dne 31. decembra 1992, se ne morejo razveljaviti na podlagi pravil iz tega poglavja. Enako velja za posle, izvedene v okviru zunajsodne ureditve za reorganizacijo podjetij ali drugega enakovrednega postopka, določenega v posebni zakonodaji, katerega namen je dolžniku zagotoviti zadostna sredstva za financiranje, da se omogoči sanacija.“

„Člen 121

Brezpogojna razveljavitev

1 – Brez kakršnih koli drugih zahtev se lahko v korist stečajne mase razveljavijo naslednja dejanja:

(a) delitev, izvedena manj kot eno leto pred datumom začetka postopka v primeru insolventnosti, pri kateri je delež insolventne stranke v bistvu zajemal premoženje, ki ga je zlahka prikriti, pri čemer je večina nepremičnin in imenskih vrednostnih papirjev pripadala sozainteresiranim strankam;

(b) dejanja, ki jih dolžnik brezplačno izvedel v dveh letih pred datumom začetka postopka v primeru insolventnosti, vključno z odpovedjo dedovanju ali zapuščini, razen donacij v običajnem poteku dogodkov;

(c) dolžnikova vzpostavitev stvarnega zavarovanja v zvezi s predhodno obstoječimi obveznostmi ali drugimi obveznostmi, ki jih nadomestijo, v šestih mesecih pred datumom začetka postopka v primeru insolventnosti;

(d) jamstvo, poroštvo, garancije ali pooblastila v zvezi s terjatvami, ki jih je insolventna stranka podpisala v obdobju iz prejšnjega pododstavka in ki niso v skladu s poslovnimi dejavnostmi s pravim interesom za insolventno stranko;

(e) dolžnikova vzpostavitev stvarnega zavarovanja istočasno z nastankom zavarovanih obveznosti v 60 dneh pred datumom začetka postopka v primeru insolventnosti;

(f) plačila ali druga dejanja za ugasnitev obveznosti, katerih datum zapadlosti je bil po datumu začetka postopka v primeru insolventnosti, v šestih mesecih pred datumom začetka postopka v primeru insolventnosti ali po takem datumu, vendar pred datumom zapadlosti;

(g) plačilo ali druga oblika ugasnitve obveznosti v šestih mesecih pred datumom začetka postopka v primeru insolventnosti pod pogoji, ki niso običajni v pravnih poslih in ki jih upnik ne sme zahtevati;

(h) dejanja proti plačilu, ki jih je insolventna stranka opravila v letu pred začetkom postopka v primeru insolventnosti, če obveznosti, ki jih je prevzela, očitno presegajo obveznosti nasprotne stranke;

(i) povračilo delničarskih posojil, kadar je to izvedeno v istem obdobju, kot je navedeno v prejšnjem pododstavku.

2 – Nad določbami prejšnjega odstavka prevladajo pravna pravila, s katerimi se izjemoma vedno zahtevajo slaba vera ali druge zahteve.“

„Člen 122

Plačilni sistemi

Dejanj, zajetih s plačilnim sistemom, opredeljenim v členu 2(a) Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998, ali podobnih dejanj ni mogoče razveljaviti.“

„Člen 123

Oblika razveljavitve in zastaranje pravic

1 – Razveljavitev lahko opravi upravitelj v postopku zaradi insolventnosti s priporočeno pošto s potrdilom o prejemu v šestih mesecih po seznanitvi z dejanjem, vendar najpozneje dve leti od datuma razglasitve insolventnosti.

2 – Dokler pa posel ni sklenjen, se razveljavitev izjemoma lahko razglasi, za kar ne velja noben rok.“

„Člen 124

Učinki v zvezi s prevzemniki

1 – Za učinke razveljavitve dejanja v zvezi s poznejšimi prevzemniki se predpostavlja njihova slaba vera, razen v primeru univerzalnih naslednikov ali če je bil nov prenos opravljen brezplačno.

2 – Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo za ustanovitev pravic na premoženju, prenesenem v korist tretje osebe.“

„Člen 125

Ugovor zoper razveljavitev

Pravica do ugovora zoper razveljavitev se izteče v treh mesecih, pri čemer se pravica uveljavlja z vložitvijo ustrezne tožbe zoper stečajno maso in je odvisna.“

„Člen 126

Učinki razveljavitve

1 – Razveljavitev učinkuje retroaktivno, tako da je treba ponovno vzpostaviti položaj, ki bi obstajal, če dejanje ne bi bilo izvedeno oziroma opuščeno.

2 – Tožba, ki jo vloži upravitelj v postopku zaradi insolventnosti za namen iz prejšnjega odstavka, je odvisna od postopka v primeru insolventnosti.

3 – Tretjim osebam, ki ne predložijo premoženja ali dragocenosti, ki jih je treba vrniti v stečajno maso v roku, določenem v sodbi, se naložijo kazni, določene v procesnem pravu za depozitarja zastavljenega premoženja, ki ga ne izroči pravočasno.

4 – Predmet, ki ga je zagotovila tretja oseba, se vrne samo, če ga je mogoče opredeliti in ločiti od predmetov, ki pripadajo preostali stečajni masi.

5 – Če ne nastopi okoliščina iz prejšnjega odstavka, obveznost vračila ustrezne vrednosti predstavlja dolg stečajne mase, sorazmeren z zadevno obogatitvijo na datum razglasitve insolventnosti, in dolg v postopku zaradi insolventnosti v zvezi s kakršnim koli mogočim preostalim zneskom.

6 – Obveznost brezplačnega vračila v breme kupca obstaja samo sorazmerno z obsegom njegove lastne obogatitve, razen v primeru dejanske ali domnevne slabe vere.“

„Člen 127

Paulijanska tožba

1 – Upniki v postopku zaradi insolventnosti ne smejo vložiti novih paulijanskih tožb zoper dejanja, ki jih je izvedel dolžnik in katerih razveljavitev je razglasil upravitelj v postopku zaradi insolventnosti.

2 – Paulijanske tožbe, ki na datum razglasitve insolventnosti še niso končane ali ki so vložene pozneje, se ne združijo s postopkom v primeru insolventnosti in se v primeru razveljavitve dejanja s strani upravitelja v postopku zaradi insolventnosti nadaljujejo samo, če je taka razveljavitev nato razglašena za neveljavno s pravnomočno odločbo, ki bo zavezujoča v zvezi z navedenimi tožbami glede vprašanj, ki jih je ocenil upravitelj v postopku zaradi insolventnosti, če to ni v nasprotju s predhodno razsojeno zadevo.

3 – Če je paulijanski tožbi ugodeno, se za namene člena 616 zakonika o civilnem postopku oceni interes upnika, ki je vložil navedeno tožbo, pri čemer se ne upoštevajo spremembe v zvezi z zadevno terjatvijo, uvedene z morebitnim načrtom insolventnosti ali načrtom plačil.“

Opozorilo: Vsebina tega informativnega lista ni zavezujoča za kontaktno točko ali sodišča ter ne izključuje obveznosti upoštevanja veljavne zakonodaje in njenih morebitnih sprememb. Pri zgoraj navedenih določbah zakonika CIRE je upoštevana različica uredbe z zakonsko močjo št. 53/2004 z dne 18. marca 2004 do vključno revizije, sprejete z uredbo z zakonsko močjo št. 84/2019 z dne 28. junija 2019.

Zadnja posodobitev: 28/06/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.