Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja - Francija

1 Katere so različne vrste ukrepov?

  • Začasne ukrepe lahko kadar koli kot nujne odredi sodnik za začasne odredbe (nujni postopek, plačilo varščine, deložacija, prepoved določenega ravnanja z zagroženo kaznijo, zavarovanje dokazov).

Ne obstaja seznam možnih začasnih ukrepov: pri sodniku za začasne odredbe se lahko zahtevajo vsi nujni ukrepi, ki jih ni mogoče resno izpodbijati oziroma so upravičeni zaradi obstoja spora (plačilo varščine, deložacija stanovalca brez pravnega naslova, izvedensko mnenje ali ugotovitev škode …). Poleg tega lahko sodnik za začasne odredbe kot nujne odredi vse ukrepe, ki so potrebni bodisi za preprečitev neposredne škode (zlasti utrditvena dela) bodisi za prenehanje očitnega nezakonitega ravnanja.

  • Za ukrepe zavarovanja (preventivni zasegi in sodna jamstva) obstaja posebna ureditev. To so ukrepi, ki upniku omogočajo, da – največkrat z dovoljenjem sodišča – dolžniku onemogoči razpolaganje z njegovim celotnim premoženjem ali delom tega premoženja ali da na to premoženje vpiše posebno jamstveno pravico in tako zagotovi plačilo terjatve, ki še ni priznana s sodno odločbo, vendar se njena izterjava zdi ogrožena.

Ukrepi zavarovanja so lahko v dveh oblikah:

  • preventivni zasegi, s katerimi je mogoče preventivno zaseči stvarno premoženje (pohištvo, vozilo …), nestvarno premoženje (vsoto denarja, pravice družbenikov, vrednostne papirje …) ali terjatve (bančne račune, najemnine …);
  • sodna jamstva na nepremičninah, dobrem imenu, deležih družbenikov ali vrednostnih papirjih (začasen vpis hipoteke, zastavna pravica na lastniških deležih ali vrednostnih papirjih).

2 Pod katerimi pogoji se lahko odredijo taki ukrepi?

2.1 Postopek

  • Začasni ukrepi: pri sodniku za začasne odredbe je treba vložiti zahtevek (poziv na sodišče po sodnem izvršitelju). Gre za nujen in kontradiktorni postopek.
  • Ukrepi zavarovanja: Načeloma je potrebno predhodno dovoljenje sodnika. Vendar pa upnik takega dovoljenja ne potrebuje, kadar se sklicuje na izvršilni naslov ali sodno odločbo, ki še ni izvršljiva. Enako velja v primeru neplačila sprejete menice, lastne menice, čeka ali neplačane najemnine za nepremičnino (če je pogodba pisna).

Pri začasnih ukrepih je določitev pristojnega sodišča odvisna od vrste zahtevka. Po splošnem pravu je pristojen predsednik okrožnega sodišča. Vendar lahko o začasnih odredbah v mejah svojih pristojnosti odločajo tudi sodnik okrajnega sodišča ter predsednik gospodarskega sodišča, delovnega sodišča in sodišča za kmetijska zemljišča.

Pri ukrepih zavarovanja je pristojen sodnik za izvršbe, to je sodnik okrožnega sodišča. Pristojno je sodišče v kraju stalnega prebivališča dolžnika.

Pred sodnikom za izvršbe ali sodnikom za začasne odredbe se stranki zagovarjata sami. Vendar jima lahko pomaga ali ju zastopa odvetnik.

Preventivni zasegi se morajo izvesti po sodnem izvršitelju. Za vpis sodnih jamstev ta obveznost ni predvidena. Vendar glede na pravno zapletenost vpisa jamstva upnikom vedno pomaga pravni strokovnjak.

Stroške ukrepov zavarovanja na koncu krije dolžnik, čeprav mora upnik včasih plačati predujem. Stroški izvršbe se plačajo po ceniku, ki določa nagrade sodnim izvršiteljem za vsako dejanje izvršbe in vsak ukrep zavarovanja.

V skladu z odlokom št.°96-1080 z dne 12. decembra 1996 nagrada sodnim izvršiteljem vključuje pavšalni znesek, izražen – kumulativno ali alternativno, odvisno od primera – v fiksnih ali sorazmernih taksah, po potrebi skupaj s takso za začetek sodnih postopkov.

Pri ukrepih zavarovanja so sorazmerne takse za izterjavo, izračunane od izterjanih zneskov, plačljive samo, če sodni izvršitelji dobijo pooblastilo za izterjavo dolgovanih zneskov. Poleg tega seznam, priložen navedenemu odloku, izključuje možnost dodatnih, prosto dogovorjenih nagrad, razen iz preventivnih zasegov pravic družbenikov in vrednostnih papirjev.

2.2 Glavni pogoji

Sodišče ukrepa ne sprejme, ampak ga dovoli. Ukrep sprejme sodni izvršitelj na zahtevo imetnika dovoljenja.

Če je potrebno predhodno dovoljenje sodišča, mora biti terjatev „načeloma upravičena“.

Pri ukrepih zavarovanja ne velja izrecen pogoj nujnosti.

Upnik mora dokazati, da obstajajo „okoliščine, ki bi lahko ogrozile izterjavo“ terjatve (npr. slaba vera dolžnika, ki skriva svoje premoženje, številčnost upnikov …).

3 Cilj in predmet takih ukrepov

3.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet takih ukrepov?

Preventivno se lahko zaseže celotno premoženje dolžnika, ki se po zakonu ne šteje za premoženje, ki ga „ni mogoče zaseči“ (npr. premoženje, ki ga potrebuje za vsakdanje življenje ali opravljanje poklica). Enako velja za terjatve, vendar pa plača nikoli ne more biti predmet ukrepa zavarovanja (čeprav se lahko zaseže na podlagi sodne odločbe ali drugega izvršilnega naslova v okviru postopka izvršbe na plačo).

3.2 Kakšni so učinki takih ukrepov?

S premoženjem, ki je preventivno zaseženo, ni mogoče razpolagati. Dolžnik na lastno odgovornost ohrani pravico do njegovega uživanja, ne sme pa ga prodati. Če zaseženo premoženje poneveri, stori kaznivo dejanje, ki se kaznuje z globo in zaporom.

Zaseženi denarni zneski se hranijo na računu.

Premoženje, na katero se nanaša sodno jamstvo, dolžnik lahko proda, vendar ima upnik sledno pravico in pravico do prednostnega poplačila iz kupnine za zadevno premoženje.

Odgovornost za premoženje, ki je preventivno zaseženo, se prenese na dolžnika, ki je njegov „skrbnik“, zaseg pa ne učinkuje zoper tretje osebe. Nasprotno pa sodna jamstva, ki se oglašujejo (poslovno ali zemljiško), učinkujejo proti vsem.

Banka (ali na splošno katera koli tretja oseba), ki prejme zahtevo za preventivni zaseg pri komitentu, mora sodnemu izvršitelju takoj razkriti vse svoje obveznosti do dolžnika (tj. vse račune, odprte na ime dolžnika, in vse zneske, knjižene na računih). Če banka brez utemeljenega razloga teh informacij ne zagotovi, se ji lahko naloži, da mora namesto dolžnika poplačati dolg.

3.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Ukrep zavarovanja je treba sprejeti v treh mesecih po sklepu sodišča, ki ga je dovolilo. V nasprotnem primeru dovoljenje preneha veljati.

Če upnik še ni začel postopka za priznanje svoje terjatve, mora to storiti v mesecu sprejetja ukrepa. V nasprotnem primeru ukrep preneha veljati.

O ukrepu zavarovanja je treba obvestiti dolžnika najpozneje v osmih dneh. Dolžnik lahko pri sodniku za izvršbe izpodbija ukrep ali dovoljenje zanj. Sodnik lahko tudi vnaprej določi datum obravnave, na katero bosta stranki povabljeni, da bi razpravljali o ukrepu. Načeloma je dolžnikovo izpodbijanje dopustno, dokler se preventivni zaseg ne spremeni v zaseg z izvršbo, potem ko je upnik pridobil sodno odločbo v zvezi s svojo terjatvijo.

4 Ali se je zoper ukrep mogoče pritožiti?

Dolžnik lahko izpodbija sklep o sprejetju ukrepa hkrati z ukrepom.

Sodnik za izvršbe, ki je pristojen za izdajo dovoljenja za ukrepe zavarovanja, odloča tudi o pravnih sredstvih zoper sklep. Zoper njegove odločitve se je mogoče pritožiti pri pritožbenem sodišču.

Ker se dolžnik seznani z dovoljenjem za ukrep istočasno kot z ukrepom samim, za izpodbijanje sklepa veljajo enaka pravila kot za izpodbijanje ukrepa: dopustno je, dokler se ukrep zavarovanja ne spremeni v ukrep izvršbe.

Pravno sredstvo ne prekine učinka ukrepa zavarovanja, ta učinkuje, dokler ga sodišče ne prekliče ali ugotovi, da je ničen.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuSpletišče Legifrance

Povezava se odpre v novem oknuSpletišče ministrstva za pravosodje

Povezava se odpre v novem oknuSpletišče nacionalne zbornice sodnih izvršiteljev


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 04/01/2018