Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja - Italija

Izvirna jezikovna različica te strani italijanščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.

1 Katere so različne vrste ukrepov?

Začasni ukrepi zajemajo dve glavni podskupini: varovalne ukrepe (misure conservative), ki vključujejo rubež premoženja, in predhodne ukrepe (misure anticipatorie), ki so pogosti v družinskem pravu. Obstajajo tudi nujni ukrepi (provvedimenti d’urgenza, člen 700 zakonika o civilnem postopku), katerih vsebino sodišče določi za vsak primer posebej glede na zavarovanje, ki je potrebno.

Ključne lastnosti začasnih ukrepov in ukrepov zavarovanja so: postopki so preprosti in hitri, praviloma so začasni in so pomožni glede na postopek v glavni stvari. Vendar njihova odvisnost od spora v glavni stvari ni bistvena značilnost. Od leta 2005 v nekaterih posebnih primerih ni nujno, da začasnim ukrepom sledi vsebinska odločba. V takih primerih začasni ukrep nazadnje postane de facto samostojni in trajni pravni akt, čeprav to morda ne bo tak ukrep, ki bi lahko bil odrejen v meritorni odločbi.

2 Pod katerimi pogoji se lahko odredijo taki ukrepi?

Za sprejetje začasnega ukrepa morata biti izpolnjeni dve zahtevi:

(A) periculum in mora, tj. utemeljena bojazen, da bo do izdaje meritorne odločbe pravici, ki naj bi bila zavarovana z začasnim ukrepom, povzročena nepopravljiva škoda;

(B) fumus boni juris, tj. očitna utemeljenost zahtevka.

2.1 Postopek

Predlog za izdajo začasnega ukrepa se vloži pri pristojnem sodišču, ki je praviloma tisto, ki obravnava zadevo v glavni stvari. Sodišče na hitro preuči zadevo, zasliši obe stranki in nato izda začasni ukrep. Začasni ukrep se lahko izda tudi brez zaslišanja druge stranke, če bi lahko vabilo za drugo stranko preprečilo uporabo ukrepa.

2.2 Glavni pogoji

Za izdajo začasnega ukrepa morata biti izpolnjeni zgoraj navedeni zahtevi: periculum in mora in fumus boni juris.

3 Cilj in predmet takih ukrepov

Začasni ukrepi se načeloma izdajo v tekočem postopku v glavni stvari. Čeprav to vedno drži za varovalne ukrepe, ki jih je mogoče izdati le v tekočem postopku v glavni stvari, pa le delno drži za predhodne ukrepe, ki ostanejo veljavni ne glede na tek postopka, čeprav nimajo enake moči kot pravnomočna odločba o zadevnih vprašanjih.

Vsebina začasnih ukrepov se razlikuje glede na vrsto nevarnosti, ki naj bi bila z njimi odvrnjena. Na primer, za dolžnikovo premoženje se uporabi rubež. Odločba o ponovni zaposlitvi neupravičeno odpuščenega delavca se po drugi strani nanaša na obveznost ukrepanja.

3.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet takih ukrepov?

Ukrepi se lahko glede na potrebo, ki jo je treba izpolniti, uporabijo za premičnine ali nepremičnine, pa tudi za intelektualno lastnino in dela, zaščitena z avtorskimi pravicami.

3.2 Kakšni so učinki takih ukrepov?

Namen varovalnih ukrepov je ohraniti pravni in dejanski položaj, ki je obstajal ob vložitvi vloge, in tako zagotoviti, da čas, potreben za končanje postopka v glavni stvari, ne bo škodoval vložnikovim pravicam. Po drugi strani pa je namen predhodnih ukrepov predvideti učinke pravnomočne sodbe v postopku v glavni stvari.

3.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Začasni ukrepi ostanejo v veljavi do izdaje sodbe v postopku v glavni stvari, s katero bodo nadomeščeni. Varovalni ukrepi, ki se lahko izdajo le v okviru tekočega postopka v glavni stvari (npr. dovoljenje za sodni rubež premoženja na podlagi člena 670 zakonika o civilnem postopku ali za preventivni rubež na podlagi člena 671 zakonika o civilnem postopku), izgubijo svojo veljavnost, če se postopek v glavni stvari ne začne ali nadaljuje v rokih, ki so določeni z zakonom ali ki jih določi sodišče, ali če ni bila položena varščina, ki jo je zahtevalo sodišče. Predhodni ukrepi, vključno z netipskimi (ukrepi, katerih vsebina ni določena z zakonom, ampak jo določi sodišče, v skladu s členom 700 zakonika o civilnem postopku), čeprav ne morejo postati del končne odločbe, ostanejo v veljavi tudi, če se postopek v glavni stvari ne začne ali se začne in pozneje ustavi.

4 Ali se je zoper ukrep mogoče pritožiti?

Zoper ugodilne in zavrnilne odredbe o začasnih ukrepih se je mogoče pritožiti (člen 669m), če vsebujejo napake, ali če se pritožbenemu sodišču predložijo dodatna dejstva in razlogi, ki niso bili vključeni v prvotno vlogo.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 30/07/2019