Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja - Latvija

1 Katere so različne vrste ukrepov?

Na podlagi latvijske zakonodaje so lahko začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja, ki so na voljo do končne odločbe, namenjeni zavarovanju dejanske ali morebitne terjatve, pravic intelektualne lastnine, ki so predmet spora, ali dokazov. Navedene ukrepe lahko odredi le sodišče na zahtevo zainteresirane strani. Postopek je določen v zakonu o civilnem postopku (Civilprocesa likums).
Ob vložitvi tožbe ali pred tem so za zavarovanje terjatve na voljo naslednji ukrepi:
• rubež premičnega premoženja ali sredstev toženca;
• vpis zaznambe prepovedi (aizlieguma atzīme) v ustrezni register premičnega premoženja ali drug javni register;
• vpis zaznambe o zavarovanju terjatve v zemljiško knjigo ali ladijski register;
• zaseg plovila v zvezi s pomorskim zahtevkom;
• prepoved, ki tožencu preprečuje izvedbo določenih dejanj;
• rubež plačil, ki jih dolgujejo tretje osebe, vključno s sredstvi pri kreditnih in drugih finančnih institucijah;
• odlog izvršbe (vključno s prepovedjo sodnim izvršiteljem, da izročijo denar ali premoženje upniku ali dolžniku s sodno odločbo o izvršbi, ali z odlogom prodaje premoženja).
Terjatev se lahko zavaruje le, če je premoženjske narave.
Če se terjatev zavaruje z vpisom zaznambe prepovedi v premičnega premoženja ali drug javni register, mora biti v sklepu navedena vrsta prepovedi, ki bo vpisana.
Če je predmet tožbe lastninska pravica na premičnem ali nepremičnem premoženju ali če se tožba nanaša na potrditev lastninske pravice, se lahko terjatev zavaruje z rubežem spornega premičnega premoženja ali vpisom zaznambe prepovedi v ustrezni razdelek zemljiške knjige o nepremičnem premoženju.
Če je predmet tožbe denarna terjatev, se lahko ta zavaruje z nepremičnim premoženjem tako, da se v ustrezni razdelek zemljiške knjige o nepremičnem premoženju vpiše zaznamba zastavne pravice (ķīlas tiesības atzīme).
Če je predmet tožbe stvarna pravica na nepremičnem premoženju, se lahko terjatev zavaruje z vpisom zaznambe obremenitve (apgrūtinājuma atzīme) v ustrezni razdelek zemljiške knjige o nepremičnem premoženju.
Zaseg plovila je mogoč le pri pomorskih zahtevkih.
Prodaje premoženja ni mogoče odložiti v zadevah, v katerih se zahtevek glasi na povračilo denarnega zneska.
Rubež plačil, ki jih dolgujejo tretje osebe, vključno s sredstvi pri kreditnih in drugih finančnih institucijah, ni mogoč v zadevah, v katerih se zahtevek glasi na nadomestilo po presoji sodišča.
V sporih glede intelektualne lastnine so na voljo naslednji začasni zaščitni ukrepi:
• rubež premičnega premoženja, s katerim naj bi bile kršene pravice intelektualne lastnine;
• obveznost odpoklica blaga, s katerim naj bi bile kršene pravice intelektualne lastnine;
• prepoved izvedbe določenih dejanj, naložena tožencu ali osebam, ki opravljajo storitve, ki se uporabljajo za kršitev pravic intelektualne lastnine, ali osebam, ki take kršitve omogočajo.
Zavarovanje dokazov
Če lahko oseba upravičeno domneva, da bi lahko bila predložitev dokazov, ki jih bo potrebovala, onemogočena ali otežena, lahko zahteva njihovo zavarovanje.
Predlogi za zavarovanje dokazov se lahko vložijo v kateri koli fazi postopka in celo pred vložitvijo tožbe pri sodišču.
Pred vložitvijo tožbe jih lahko zavaruje okrožno sodišče (rajona tiesa) ali mestno sodišče (pilsētas tiesa) v kraju, kjer je vir dokazov, ki jih je treba zavarovati. Po vložitvi tožbe jih lahko zavaruje sodišče, ki odloča v zadevi.

2 Pod katerimi pogoji se lahko odredijo taki ukrepi?

2.1 Postopek

Zavarovanje terjatve

Če je mogoče upravičeno domnevati, da bi lahko bila izvršitev sodne odločbe sodišča v zadevi, o kateri odloča, otežena ali onemogočena, lahko sodišče ali sodnik na podlagi utemeljenega predloga tožnika izda sklep o zavarovanju terjatve. Terjatev se lahko zavaruje le, če je premoženjske narave. Predlog za zavarovanje terjatve se lahko obravnava v kateri koli fazi postopka in celo pred vložitvijo tožbe pri sodišču.

V predlogu za zavarovanje terjatve je treba navesti:

  • ime sodišča, pri katerem je vložen;
  • ime, priimek in osebno identifikacijsko številko predlagatelja ter njegovo prijavljeno stalno prebivališče, če tega ni pa dejansko prebivališče; v primeru pravne osebe – ime, številko vpisa v register in sedež; Če se predlagatelj strinja z elektronsko komunikacijo s sodiščem in je zajet s seznamom oseb/subjektov v skladu s členom 56(23) zakona o civilnem postopku, je treba navesti tudi e-naslov in v primeru, da je registriran v spletnem sistemu za korespondenco s sodiščem, sklic na registracijo. Predlagatelj lahko poleg tega za korespondenco s sodiščem navede tudi drug naslov;
  • ime, priimek in osebno identifikacijsko številko nasprotne stranke ali katere koli tretje osebe ter njeno prijavljeno stalno prebivališče, če tega ni pa dejansko prebivališče; v primeru pravne osebe – ime, številko vpisa v register in sedež. Osebno identifikacijsko številko ali številko vpisa v register nasprotne stranke je treba navesti, če je znana;
  • ime, priimek, osebno identifikacijsko številko in naslov za korespondenco s sodiščem zastopnika predlagatelja (če se tožba vlaga prek zastopnika); v primeru pravne osebe – ime, številko vpisa v register in sedež. Če se predlagateljev zastopnik, ki ima prijavljeno prebivališče ali naslov za korespondenco v Latviji, strinja z elektronsko komunikacijo s sodiščem, je treba navesti tudi e-naslov in v primeru, da je registriran v spletnem sistemu za korespondenco s sodiščem, sklic na registracijo. Če prijavljeno prebivališče ali naslov za korespondenco predlagateljevega zastopnika ni v Latviji, je treba navesti tudi njegov e-naslov in sodelovanje v spletnem sistemu za korespondenco. Če predlagatelja zastopa odvetnik, je treba navesti tudi e-naslov odvetniške pisarne;
  • predmet zahtevka;
  • vrednost zahtevka;
  • način zavarovanja terjatve, katere izvršitev predlagatelj zahteva;
  • okoliščine, s katerimi predlagatelj upravičuje potrebo po zavarovanju terjatve.

Predlog za zavarovanje terjatve pred vložitvijo tožbe pri sodišču se vloži pri sodišču, ki bo obravnavalo zahtevek. Če se stranki dogovorita, da bosta spor v reševanje predložili arbitražnemu sodišču, se predlog vloži pri rednem sodišču v kraju, kjer ima dolžnik prebivališče ali kjer je premoženje.

Prodaje premoženja ni mogoče odložiti v zadevah, v katerih se zahtevek glasi na povračilo denarnega zneska.

Rubež plačil, ki jih dolgujejo tretje osebe, vključno s sredstvi pri kreditnih in drugih finančnih institucijah, ni mogoč v zadevah, v katerih se zahtevek glasi na nadomestilo po presoji sodišča.

Med obravnavo predloga katere koli stranke lahko sodišče predlagano sredstvo za zavarovanje terjatve nadomesti z drugim.

Potencialni tožnik lahko predlaga zavarovanje terjatve celo pred vložitvijo tožbe pri sodišču in celo pred zapadlostjo obveznosti, če dolžnik, da bi se izognil izpolnitvi obveznosti, odstrani ali odtuji svoje premoženje, zapusti kraj prebivališča, ne da bi o tem obvestil upnika, ali izvaja druga dejanja, ki kažejo, da ne ravna v dobri veri. Potencialni tožnik mora ob vložitvi predloga za zavarovanje terjatve pred vložitvijo tožbe pri sodišču predložiti dokaze, ki potrjujejo njegove pravice in nujnost zavarovanja terjatve.

Sodišče ali sodnik o predlogu za zavarovanje terjatve odloči najpozneje naslednji dan, ne da bi o tem predhodno obvestil toženca ali druge zainteresirane strani. Sodišče ali sodnik pri odločanju upošteva prima facie formalnopravno podlago. Če ugodi predlogu za zavarovanje terjatve, lahko zahteva, naj tožnik zagotovi jamstvo za izgube, ki bi jih lahko toženec utrpel zaradi ukrepa za zavarovanje terjatve, tako da položi določen znesek na depozitni račun sodnega izvršitelja.

Če se sprejme odločitev o zavarovanju dejanske ali morebitne terjatve, sodišče izda izvršilni nalog (izpildu raksts) in ta se izroči v izvršitev zapriseženemu sodnemu izvršitelju (zvērināts tiesu izpildītājs).

Terjatev je zavarovana, dokler končna sodna odločba ne postane pravnomočna. Če zahtevek ostane nerešen ali je postopek končan, se v sodni odločbi prekliče ukrep za zavarovanje terjatve. Terjatev je zavarovana, dokler odločba ne postane pravnomočna. Če se tožba zavrne, s sodbo sodišča preneha tudi ukrep za zavarovanje terjatve.

Če je sklep o zavarovanju terjatve izdan pred vložitvijo tožbe pri sodišču in tožba pri sodišču ni vložena v roku, ki ga je določilo sodišče, lahko sodnik na predlog potencialnega tožnika ali potencialnega toženca odloči o preklicu ukrepa za zavarovanje terjatve.

Začasni zaščitni ukrepi

Če je mogoče upravičeno domnevati, da so pravice imetnika pravic intelektualne lastnine kršene ali bi lahko bile kršene, lahko sodišče na podlagi utemeljenega predloga tožnika odredi začasne zaščitne ukrepe. V predlogu za začasne zaščitne ukrepe je treba navesti začasne zaščitne ukrepe, ki naj bi bili sprejeti (člen 250.10 zakona o civilnem postopku).

Predlog se lahko vloži v kateri koli fazi postopka in celo pred vložitvijo tožbe pri sodišču.

Sodišče ali sodnik bo o njem odločil v desetih dneh od prejetja predloga ali začetka postopka, če je predlog vložen skupaj s tožbo.

Če bi lahko imetniku pravice intelektualne lastnine zaradi odlašanja nastala nepopravljiva škoda, mora sodišče ali sodnik o predlogu za začasne zaščitne ukrepe odločiti najpozneje dan po prejetju predloga, ne da bi predhodno obvestil toženca in druge zainteresirane strani. Če je sklep o odreditvi začasnih zaščitnih ukrepov izdan v odsotnosti toženca ali druge zainteresirane strani, morata biti ta o sklepu obveščena najpozneje ob izvršitvi sklepa.

Če sodišče ali sodnik ugodi predlogu za zavarovanje terjatve pred vložitvijo tožbe, lahko zahteva, naj tožnik zagotovi jamstvo za izgube, ki bi jih lahko toženec ali ponudniki storitev utrpeli zaradi začasnih zaščitnih ukrepov, tako da položi določen znesek na depozitni račun sodnega izvršitelja ali predloži enakovredno jamstvo.

Sodišče lahko na predlog tožnika predhodno odrejene začasne zaščitne ukrepe nadomesti z drugimi ukrepi.

Isto sodišče lahko na predlog zainteresirane strani začasne zaščitne ukrepe prekliče.

Če sodišče zavrne zahtevek, v sodni odločbi prekliče začasne zaščitne ukrepe. Začasni zaščitni ukrepi veljajo, dokler sodna odločba ne postane pravnomočna.

Če zahtevek ostane nerešen ali je postopek končan, se v sodni odločbi začasni zaščitni ukrepi prekličejo. Začasni zaščitni ukrepi veljajo, dokler sodna odločba ne postane pravnomočna.

Če je sklep o odreditvi začasnih zaščitnih ukrepov izdan pred vložitvijo tožbe pri sodišču in tožba pri sodišču ni vložena v roku, ki ga je določilo sodišče, lahko sodnik na predlog potencialnega tožnika, druge zainteresirane strani ali potencialnega toženca odloči o preklicu začasnih zaščitnih ukrepov.

Če je predlog za začasne zaščitne ukrepe vložen skupaj s tožbo, je treba sklep o odreditvi začasnih zaščitnih ukrepov izvršiti v 30 dneh od dneva, ko je bil izdan. Dejstvo, da je bila zoper sklep vložena posebna pritožba (blakus sūdzība), ne zadrži njegove izvršitve.

Sklep o odreditvi začasnih zaščitnih ukrepov, izdan z obrazložitvijo, da bi lahko imetniku pravice intelektualne lastnine zaradi odlašanja nastala nepopravljiva škoda, se izvrši, ko tožnik vplača znesek, ki ga določi sodišče ali sodnik, na depozitni račun sodnega izvršitelja ali predloži enakovredno jamstvo. Izvršilni naslov se vroči po prejetju plačila določenega zneska ali enakovrednega jamstva.

Sklep o odreditvi začasne zaščite z rubežem premičnega premoženja, s katerim se domnevno kršijo pravice intelektualne lastnine, se izvrši v skladu s postopkom za izterjavo premičnega premoženja, določenim v zakonu o civilnem postopku.

Sklep o odreditvi začasne zaščite, ki vključuje prepoved izvedbe nekaterih dejanj ali obveznost odpoklica blaga, s katerim se domnevno kršijo pravice intelektualne lastnine, izvrši sodni izvršitelj, tožencu ali drugi zainteresirani strani pa se sklep vroči proti podpisu ali s priporočeno pošto.

Če je začasni zaščitni ukrep preklican, preklic izvrši sodni izvršitelj, ki je izvršil nalog, s katerim je bil ukrep prvotno odrejen.

Sklep o nadomestitvi začasnega zaščitnega ukrepa izvrši sodni izvršitelj, ki najprej uporabi novi ukrep in nato prekliče starega.

V poglavju 30.5 zakona o civilnem postopku je predvidena tudi začasna zaščita pred nasiljem.

Ta se lahko odredi v povezavi s tožbami za razvezo ali razveljavitev zakonske zveze, tožbami zaradi telesne poškodbe, tožbami za izterjavo preživnine, tožbami za delitev skupnega bivališča ali določitev uporabe skupnega bivališča, če stranki živita v istem gospodinjstvu ter zadevami, ki izhajajo iz skrbništva in pravic do stikov.

Predlog za začasno zaščito pred nasiljem lahko vložijo zakonci ali nekdanji zakonci; osebe, med katerimi obstaja razmerje med starši in otroki; osebe, med katerimi obstaja ali je obstajalo skrbniško razmerje ali drugo razmerje zunajdružinske oskrbe; osebe, ki so v sorodstvenem ali svaštvenem razmerju; osebe, ki živijo ali so živele v istem gospodinjstvu; osebe, ki imajo ali pričakujejo skupnega otroka, ne glede na to, ali so bile v zakonski zvezi in so živele skupaj ali ne; ali osebe, med katerimi obstaja ali je obstajalo tesno osebno ali intimno razmerje.

Za začasno zaščito pred nasiljem se lahko sočasno naloži več ukrepov.

Če je oseba žrtev fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja med nekdanjima ali sedanjima zakoncema ali drugače medsebojno povezanimi osebami, ne glede na to, ali storilec živi ali je živel v istem gospodinjstvu z žrtvijo, lahko sodišče ali sodnik odredi začasno zaščito pred nasiljem na podlagi utemeljenega predloga osebe ali predloga, vloženega prek policije.

Podobni ukrepi so na voljo, če je oseba žrtev zlorabe nadzora, tj. dejanja ali zaporednih dejanj, ki vključujejo nadlegovanje, spolno prisilo, grožnje, poniževanje, ustrahovanje ali druge vrste zlorabe in so namenjena škodovanju, kaznovanju ali ustrahovanju žrtve.

Začasna zaščita pred nasiljem se lahko zahteva v kateri koli fazi postopka in celo pred vložitvijo tožbe pri sodišču.

Zavarovanje dokazov

Če lahko oseba upravičeno domneva, da bi lahko bila predložitev dokazov, ki jih bo potrebovala, onemogočena ali otežena, lahko zahteva njihovo zavarovanje. Predlogi za zavarovanje dokazov se lahko vložijo v kateri koli fazi postopka in celo pred vložitvijo tožbe pri sodišču.

Predlog za zavarovanje dokazov se obravnava na sodni obravnavi, na katero so povabljeni vložnik in zainteresirane strani. Vendar lahko sodišče predlog obravnava tudi, če se katera koli od teh oseb obravnave ne udeleži.

Če je predlog za zavarovanje dokazov vložen pred vložitvijo tožbe, sodišče ali sodnik o predlogu odloči v desetih dneh od njegovega prejetja.

Dokazi se lahko brez poziva potencialnim zainteresiranim stranem zavarujejo samo v nujnih primerih, ki vključujejo kršitve ali morebitne kršitve pravic intelektualne lastnine, ali primerih, v katerih ni mogoče ugotoviti, kdo bi lahko bile zainteresirane strani.

Če je sklep o zavarovanju dokazov izdan v odsotnosti toženca ali druge zainteresirane strani, morata biti ta o sklepu obveščena najpozneje ob izvršitvi sklepa.

Če sodnik ugodi predlogu za zavarovanje dokazov pred vložitvijo tožbe pri sodišču, določi rok za vložitev tožbe, ki ne sme biti daljši od 30 dni.

Če sodnik ugodi predlogu za zavarovanje dokazov pred vložitvijo tožbe, lahko zahteva, naj tožnik zagotovi jamstvo za izgube, ki bi jih toženec lahko utrpel zaradi ukrepa za zavarovanje dokazov, tako da položi določen znesek na depozitni račun sodnega izvršitelja ali predloži enakovredno jamstvo.

Zapisnik sodne obravnave in gradivo, zbrano v postopku zavarovanja dokazov, se hranita, dokler tako zahteva sodišče, ki odloča o tožbi v glavni stvari.

Če sodišče, ki obravnava zadevo, ne more zbrati dokazov, ki so v drugem mestu ali okrožju, sodišče ali sodnik zaprosi ustrezno sodišče, naj v njegovem imenu opravi določena procesna dejanja.

2.2 Glavni pogoji

Začasni zaščitni ukrepi se lahko odredijo le, če je mogoče upravičeno domnevati, da bi lahko bila izvršitev sodne odločbe v sporu premoženjske narave otežena ali onemogočena; ali da so pravice imetnika pravic intelektualne lastnine kršene ali bi lahko bile kršene; ali da bi lahko bila predložitev dokazov onemogočena ali otežena.

3 Cilj in predmet takih ukrepov

V predlogu za začasno zaščito intelektualne lastnine je treba navesti začasni zaščitni ukrep, ki se zahteva.

Na voljo so naslednji začasni zaščitni ukrepi:

  • rubež premičnega premoženja, s katerim naj bi bile kršene pravice intelektualne lastnine;
  • obveznost odpoklica blaga, s katerim naj bi bile kršene pravice intelektualne lastnine;
  • prepoved izvedbe določenih dejanj, naložena tožencu ali osebam, ki opravljajo storitve, ki se uporabljajo za kršitev pravic intelektualne lastnine, ali osebam, ki take kršitve omogočajo.

V predlogu za zavarovanje terjatve je treba navesti želeni ukrep za zavarovanje terjatve.

Ukrepi za zavarovanje terjatve so:

  • rubež premičnega premoženja ali sredstev toženca;
  • vpis zaznambe prepovedi (aizlieguma atzīme) v ustrezni register premičnega premoženja ali drug javni register;
  • vpis zaznambe o zavarovanju terjatve v zemljiško knjigo ali ladijski register;
  • zaseg plovila v zvezi s pomorskim zahtevkom;
  • prepoved, ki tožencu preprečuje izvedbo določenih dejanj;
  • rubež plačil, ki jih dolgujejo tretje osebe, vključno s sredstvi pri kreditnih in drugih finančnih institucijah;
  • odlog izvršbe (vključno s prepovedjo sodnim izvršiteljem, da izročijo denar ali premoženje upniku ali dolžniku s sodno odločbo o izvršbi, ali z odlogom prodaje premoženja).

V predlogu za začasno zaščito pred nasiljem je treba navesti ukrep, ki naj bi bil naložen.

Za začasno zaščito pred nasiljem so na voljo naslednji ukrepi:

  • tožencu se lahko odredi, naj zapusti dom, v katerem običajno prebiva tožnik, in prepove, da se tja vrne in tam ostane;
  • tožencu se lahko prepove, da se na določeno razdaljo približa domu, v katerem običajno prebiva tožnik;
  • tožencu se lahko prepove obiskovanje določenih krajev;
  • tožencu se lahko prepovesta sestajanje s tožnikom ter vzpostavljanje fizičnega ali vizualnega stika s tožnikom;
  • tožencu se lahko prepove vsako vzpostavljanje komunikacije s tožnikom;
  • tožencu se lahko prepove, da bi s posredovanjem drugih oseb organiziral sestanek s tožnikom ali vzpostavil komunikacijo z njim;
  • tožencu se lahko prepove uporaba osebnih podatkov tožnika;
  • sodišče ali sodnik lahko tožencu naloži druge prepovedi in obveznosti, da bi tožniku zagotovil začasno zaščito pred nasiljem.

3.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet takih ukrepov?

Premično in nepremično premoženje, vključno s plovili, denarnimi sredstvi ter sredstvi pri kreditnih in drugih finančnih institucijah.

3.2 Kakšni so učinki takih ukrepov?

Dolžnikovo premično premoženje se zarubi tako, da se premoženje popiše, zapečati (navede se, kdo je zarubil premoženje in kako) in odda v hrambo. Premoženja ni treba zapečatiti, če bi se s tem lahko poškodovalo ali bi se bistveno zmanjšala njegova vrednost.

Sodni izvršitelj odda zarubljeno premoženje v hrambo fizični osebi, ki s podpisom potrdi prevzem. Dolžnik ali njegovi družinski člani lahko še naprej uporabljajo premoženje, če se zaradi njegovih lastnosti z uporabo ne uniči ali bistveno ne zmanjša njegova vrednost.

Če sodišče ali sodnik ugodi predlogu za zavarovanje terjatve pred vložitvijo tožbe pri sodišču, lahko zahteva, naj potencialni tožnik zagotovi jamstvo za izgube, ki bi jih toženec lahko utrpel zaradi ukrepa za zavarovanje terjatve, tako da položi določen znesek na depozitni račun sodnega izvršitelja. Vloge in drugi vrednostni papirji dolžnika pri kreditnih institucijah ali drugje se lahko zarubijo samo na podlagi izvršilnega naslova, ki ga izda sodišče, ali naloga sodnega izvršitelja ali državnega tožilca.

Z zaznambo v registru nepremičnega premoženja v zvezi z izterjavo ali zavarovanjem terjatve se preprečuje kakšna koli prostovoljna registracija s strani lastnika.

Če sodnik ugodi predlogu za zavarovanje dokazov pred vložitvijo tožbe pri sodišču, lahko zahteva, naj potencialni tožnik zagotovi jamstvo za izgube, ki bi jih toženec lahko utrpel zaradi ukrepa za zavarovanje dokazov, tako da položi določen znesek na depozitni račun sodnega izvršitelja ali predloži enakovredno jamstvo.

Začasni zaščitni ukrepi avtorju omogočajo, da od sodišča zahteva zavarovanje civilnega zahtevka, tudi če ni premoženjske narave, s čimer se zmanjša število morebitnih kršitev pravic intelektualne lastnine in obseg izgub, ki jih utrpi avtor. S takimi ukrepi se lahko preprečijo kršitve pravic intelektualne lastnine ter obnovijo zakoniti interesi in pravice avtorja, ki so kršeni.

3.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Ukrepi za zavarovanje terjatve veljajo, dokler sodna odločba ne postane pravnomočna, dokler postopek ni končan, dokler sodnik ne prekliče ukrepa za zavarovanje terjatve ali dokler sodnik ukrepa za zavarovanje terjatve ne nadomesti z drugim ukrepom.

Začasni zaščitni ukrepi veljajo, dokler sodna odločba ne postane pravnomočna.

Isto sodišče lahko na predlog zainteresirane strani začasne zaščitne ukrepe prekliče. Če sodišče zavrne zahtevek, v sodni odločbi prekliče začasne zaščitne ukrepe. Če zahtevek ostane nerešen ali je postopek končan, se v sodni odločbi začasni zaščitni ukrepi prekličejo. Začasni zaščitni ukrepi veljajo, dokler sodna odločba ne postane pravnomočna.

Če je sklep o odreditvi začasnih zaščitnih ukrepov izdan pred vložitvijo tožbe pri sodišču in tožba pri sodišču ni vložena v roku, ki ga je določilo sodišče, lahko sodnik na predlog potencialnega tožnika, druge zainteresirane strani ali potencialnega toženca odloči o preklicu začasnih zaščitnih ukrepov.

Če je sklep o odreditvi ukrepa za zavarovanje dokazov izdan pred vložitvijo tožbe pri sodišču in tožba pri sodišču ni vložena v roku, ki ga je določilo sodišče, se lahko sodnik na predlog potencialnega tožnika ali potencialnega toženca odloči za preklic ukrepa za zavarovanje dokazov.

Začasna zaščita pred nasiljem velja, dokler končna sodna odločba v zadevi ne postane pravnomočna. V nekaterih primerih lahko sodišče v sodni odločbi določi, da začasna zaščita pred nasiljem velja še po tem, ko sodna odločba postane pravnomočna, vendar ne več kot eno leto po zadevnem datumu. Če je bila začasna zaščita pred nasiljem odrejena zoper toženca, ki je običajno prebival v istem domu kot tožnik, na primer, če je bilo tožencu odrejeno, naj zapusti dom, v katerem običajno prebiva tožnik, in prepovedano, da se tja vrne ali tam ostane, ali če je bilo tožencu prepovedano, da se na določeno razdaljo približa domu, v katerem običajno prebiva tožnik, lahko sodišče določi, da začasna zaščita pred nasiljem ostane veljavna največ 30 dni po tem, ko sodna odločba postane pravnomočna.

Ukrepi, s katerimi je zagotovljena začasna zaščita pred nasiljem, ostanejo veljavni, dokler sklep sodnika, s katerim prekliče ukrep, ne postane pravnomočen, ali do sklepa sodnika o nadomestitvi začasnega zaščitnega ukrepa z drugim ukrepom.

4 Ali se je zoper ukrep mogoče pritožiti?

Zavarovanje terjatve

Na podlagi utemeljenega predloga stranke lahko ukrep za zavarovanje terjatve prekliče isto sodišče, kot ga je odredilo, ali sodišče, ki je pristojno za odločanje o zadevi v glavni stvari.

V desetih dneh se lahko vloži posebna pritožba (blakus sūdzība) zoper sklep sodišča o nadomestitvi ukrepa za zavarovanje terjatve z drugim ukrepom, sklep o zavrnitvi predloga za zavarovanje terjatve ali sklep o zavrnitvi predloga za preklic ukrepa za zavarovanje terjatve.

Če je predlogu za zavarovanje terjatve ugodeno, lahko tožnik vloži posebno pritožbo zoper del sklepa sodišča, v katerem se zahteva, naj tožnik zagotovi jamstvo za izgube, ki bi lahko nastale zaradi ukrepa za zavarovanje tožnikove terjatve.

Če je sklep o zavarovanju terjatve izdan v odsotnosti zainteresirane strani, začne desetdnevni rok za vložitev posebne pritožbe teči na dan, ko stranka prejme sklep.

Začasni zaščitni ukrepi

Isto sodišče lahko na predlog zainteresirane strani začasne zaščitne ukrepe prekliče.

Posebna pritožba se lahko vloži zoper sklep o tožnikovem predlogu za nadomestitev predhodno odrejenega začasnega zaščitnega ukrepa z drugim ukrepom, sklep o zavrnitvi predloga za začasni zaščitni ukrep ali sklep o zavrnitvi predloga za preklic začasnega zaščitnega ukrepa.

Če je sklep o odreditvi začasne zaščite izdan v odsotnosti zainteresirane strani, začne desetdnevni rok za vložitev posebne pritožbe teči na dan, ko je sklep vročen.

Zavarovanje dokazov

Sklepa, s katerim se ugodi predlogu za zavarovanje dokazov, ni mogoče izpodbijati. Vendar lahko toženec zahteva odškodnino za izgubo, ki jo je utrpel zaradi ukrepa za zavarovanje dokazov, če:

  • so bili dokazi zavarovani pred vložitvijo tožbe in tožba ni bila vložena v roku, ki ga je določilo sodišče;
  • je tožba, vložena zoper toženca, zavrnjena;
  • tožba ostane nerešena;
  • je postopek končan, ker je tožbo vložila oseba, ki do tega ni bila upravičena, ali ker je tožnik umaknil tožbo.

Posebna pritožba se lahko vloži zoper sklep sodnika o zavrnitvi predloga za zavarovanje dokazov ali sklep, izdan brez poziva potencialnim strankam. Če je sklep o zavarovanju dokazov izdan v odsotnosti zainteresirane strani, začne desetdnevni rok za vložitev posebne pritožbe teči na dan, ko je sklep vročen ali odposlan.

Začasna zaščita pred nasiljem

Na podlagi utemeljenega predloga stranke lahko ukrep, s katerim je zagotovljena začasna zaščita pred nasiljem, z drugim ukrepom nadomesti isto sodišče, kot ga je odredilo, ali sodišče, ki je pristojno za odločanje o zadevi v glavni stvari.

Na podlagi utemeljenega predloga stranke lahko ukrep, s katerim je zagotovljena začasna zaščita pred nasiljem, prekliče isto sodišče, kot ga je odredilo, ali sodišče, ki je pristojno za odločanje o zadevi v glavni stvari.

V desetih dneh se lahko vloži posebna pritožba zoper sklep o nadomestitvi ukrepa, s katerim je zagotovljena začasna zaščita pred nasiljem, z drugim ukrepom, zoper sklep o zavrnitvi predloga za začasno zaščito pred nasiljem ali sklep o zavrnitvi predloga za preklic ukrepa, s katerim je zagotovljena začasna zaščita pred nasiljem. Če je sklep izdan v odsotnosti zainteresirane strani, začne desetdnevni rok za vložitev posebne pritožbe teči na dan, ko je sklep vročen.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Zadnja posodobitev: 08/05/2020