Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Sodne dražbe - Francija


1. Objavljanje in določanje cen v zvezi s prodajo zarubljenega premoženja

Pri rubežu nepremičnega premoženja se specifikacija pogojev dražbe izdela pod odgovornostjo upnika predlagatelja: ta torej določi izklicno ceno, ki jo dolžnik lahko izpodbija, sodnik za izvršbe po mora po koncu obravnave izdati odločbo.

V primeru javne dražbe premičnin izklicno ceno, tj. izhodiščno ceno za prodajo, na splošno določi strokovnjak, ki izvede dražbo, pri čemer se nato blago proda najboljšemu in zadnjemu ponudniku. Strokovnjak, ki izvede dražbo, lahko uporabi storitve izvedenca, če je to potrebno za oceno vrednosti premoženja.

V primeru prisilne dražbe nepremičnega premoženja lahko upnik predlagatelj organizira neobvezno objavo (glej spodaj, naslednja točka); v primeru prisilne dražbe premičnega premoženja lahko strokovnjak, ki bo izvedel dražbo, to objavi tudi na svojem spletišču ali pa se ta, kar zadeva sodno imenovane dražilce, objavi na ustreznih spletiščih te stroke: http://www.interencheres.com/ ali Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.drouot.com/.

Prisilna dražba premičnega premoženja se lahko objavi v tiskanih medijih; pri prisilni prodaji nepremičnega premoženja je obvezna objava obvestila, ki ga sestavi upnik, v biltenu pravnih obvestil in poenostavljenega obvestila v dveh rednih izdajah lokalnega ali regionalnega časopisa, mogoča pa je tudi neobvezna objava z vsemi dodatnimi sredstvi.

Pri prisilni dražbi nepremičnega premoženja se objava obvestila, ki ga sestavi upnik predlagatelj, izobesi na mestu, ki je lahko dostopno javnosti, v prostorih sodišča.

Pri prisilni dražbi premičnega premoženja je predvidena objava z oglasi, izobešenimi v mestni hiši občine, v kateri prebiva dolžnik, in na mestu dražbe.

V primeru prisilne dražbe premičnega premoženja je mogoča objava v prospektu ali katalogu.

V primeru rubeža z dražbo premičnega premoženja lahko objava v zvezi z dražbo vključuje opis premoženja in oceno njegove vrednosti.

Pri rubežu nepremičnega premoženja je v obvestilu, ki je objavljeno in izobešeno v prostorih sodišča, opredeljeno zarubljeno nepremično premoženje, predstavljen je kratek opis (narava, morebitna zasedenost, vsi znani elementi v zvezi z njegovo površino) in navedena je izklicna cena.

Premično premoženje, ki je predmet prodaje na javni dražbi, na dražbi predstavi sodno imenovani dražilec ali pooblaščeni strokovnjak, ki organizira dražbo. Lahko se omogoči tudi predhodni ogled premoženja.

Zarubljeno nepremično premoženje si je mogoče ogledati na datume in ob urah, ki jih določi sodnik (člen R.322-26 zakonika o civilnem postopku izvršbe), ogled pa poteka ob spremstvu sodnega izvršitelja.

Pri dražbi premičnega premoženja se premoženje proda najboljšemu in zadnjemu ponudniku, pri čemer trajanje dražbe ni omejeno, vendar pa se lahko ustavi šele po treh pozivih. V primeru rubeža nepremičnega premoženja se uporablja sistem višanja ponudb, pri katerem mora vsaka ponudba presegati prejšnjo; dražba se ustavi, ko preteče 90 sekund od zadnje ponudbe (ta čas se šteje z vizualnim in zvočnim sredstvom, ki javnosti javlja vsako pretečeno sekundo).

Pri prisilni dražbi premičnega premoženja ni treba položiti jamstva ali plačati varščine. Nasprotno pa mora pri prisilni dražbi nepremičnega premoženja oseba, ki se želi udeležiti dražbe, svojemu odvetniku izročiti nepreklicno bančno varščino ali bančni ček, izdan na upravitelja zarubljenega premoženja ali depozitno in konsignacijsko družbo, in sicer v višini 10 % zneska izklicne cene (pri čemer znesek ne sme biti nižji od 3 000 EUR). Ta znesek se vrne dražilcu ob koncu dražbe, če ni bil izbran kot najboljši ponudnik.

2. Tretje osebe, ki lahko vodijo prodajo

Sodno imenovani dražilci, notarji, zapriseženi blagovni posredniki in sodni izvršitelji so edini strokovnjaki, pooblaščeni za organiziranje sodne prodaje premičnega premoženja (zlasti zarubljenega premičnega premoženja) na javni dražbi.

3. Vrste dražb, za katere pravila morda ne veljajo v celoti

Pri premičnem premoženju je mogoče izvesti prostovoljno javno dražbo, za katero veljajo veliko prožnejša pravila kot za sodno dražbo. Uporabljajo se členi L. 321-1 in naslednji ter R. 321-1 in naslednji trgovinskega zakonika. Prostovoljna dražba ne spada v okvir postopkov prisilne izvršbe, ki so sodni postopki.

4. Informacije o nacionalnih registrih premoženja

Pri nepremični lastnini lahko upnik informacije o nepremičnem premoženju, ki ga ima dolžnik na ozemlju občine, in o njegovi sestavi (zgrajena ali nezgrajena poslopja, površina parcel, narava vsakega prostora) pridobi v zemljiški knjigi, ki je upravni in davčni dokument. Poleg tega službe za registracijo nepremičnin (upravne službe, ki spadajo pod generalno direkcijo za javne finance) vodijo nepremičninski register za vsako občino, v katerem so pod imenom vsakega lastnika in za vsako nepremičnino zbrani izpiski iz objavljenih dokumentov ter v katerem je tako evidentiran pravni položaj vsake nepremičnine.

Pri premičnem premoženju sistem identifikacije vozil (SIV) omogoča pridobitev informacij o civilnem statusu imetnika potrdila o registraciji motornih vozil in dvokolesnikov, registrski številki in lastnostih vozila. Obstajajo nacionalni registri, v katere morajo biti vpisani ladje (odloki so v pripravi), čolni (informatizirani register o registraciji, ki ga vodi ministrstvo za promet) in zrakoplovi (register o registraciji, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za civilno letalstvo). Pravice intelektualne lastnine so vključene v nacionalni register, ki je upnikom neposredno dostopen, vodi pa ga nacionalni inštitut za intelektualno lastnino (INPI). Naslovi kinematografskih del, namenjenih javnemu predvajanju v Franciji, so zbrani v javnem registru kinematografskih in avdiovizualnih del, ki ga vodi uslužbenec davčne uprave, naslovi literarnih del, ki so bili predmet opcije za nakup pravic za priredbo, pa so v registru opcij.

Na področju nepremičnin zemljiško knjigo vodi vsaka občina, vanjo pa je vključenih več vrst dokumentov (katastrski načrt, podatki o parceli, katastrska matrica). Samo katastrski načrt se vodi v računalniški obliki. Nepremičninski register vodijo službe za registracijo nepremičnin, ki so v posameznih krajih na območju pristojnosti vsakega okrožnega sodišča (nacionalnega registra ni).

Vsaka prefektura vodi register motornih vozil, vendar pa se v sistemu SIV vodi nacionalni register v računalniški obliki.

Register za čolne je informatiziran, vodi pa ga ministrstvo za promet. Za ladje obstaja šest različnih registrov, ki jih prav tako vodi ministrstvo za promet.

Register o registraciji zrakoplovov vodi minister, pristojen za civilno letalstvo, informativno pa je dostopen prek interneta.

Informacije o različnih pravicah intelektualne lastnine centralno vodi en sam organ, tj. INPI, ki prek svojega spletišča zagotavlja dostop do različnih zbirk dokumentov.

Storitve zemljiške knjige so delno dostopne prek Povezava se odpre v novem oknuspleta. Vpogled je mogoč samo v katastrski načrt in ne v katastrsko matrico, ki lahko zagotovi informacije o lastnikih. Enako velja za sistem SIV, mednarodni francoski register, v katerem so navedene ladje, ki plujejo pod francosko zastavo, in registre INPI.

Na splošno za večino registrov, kolikor so javni, veljajo določbe zakonika o odnosih med javnostjo in upravo, s katerimi je določeno, da se lahko do upravnih dokumentov dostopa brezplačno, in sicer se lahko opravi vpogled na kraju samem ali izda kopija, katere stroški ne presegajo stroškov razmnoževanja, ali pa se dokument, če je na voljo v elektronski obliki, pošlje po elektronski pošti.

5. Informacije o zbirkah podatkov, s pomočjo katerih lahko upniki ugotovijo premoženje in terjatve dolžnikov

Člen L.152-1 CPCE sodnemu izvršitelju omogoča, da od državnih upravnih organov, regij, departmajev, občin, javnih ustanov ali organov pod nadzorom upravnega organa pridobi informacije, na podlagi katerih se lahko določijo naslov dolžnika, identiteta in naslov njegovega delodajalca ali katere koli tretje osebe dolžnice ali depozitarja likvidnih ali izterljivih sredstev ter sestava njegovega nepremičnega premoženja.

Sodni izvršitelj lahko poizvedbe opravi neposredno v nacionalnem registru bančnih računov (FICOBA) (ki ga vodi davčna uprava na podlagi podatkov, ki jih zagotavljajo banke), da bi pridobil informacije o obstoju bančnih računov, odprtih na ime dolžnika, in krajih, v katerih se vodijo ti računi.

Poizvedbe lahko opravi v skladih za zdravstveno zavarovanje ali brezposelnost.

Banke morajo na podlagi člena L.152-2 CPCE sodnega izvršitelja, ki ga je pooblastil upnik, seznaniti s tem, ali je na ime dolžnika odprt račun ali več računov, in s kraji, v katerih se vodijo ti računi, pri čemer so vse druge informacije izključene.

Sistem identifikacije vozil (SIV), do katerega lahko dostopa sodni izvršitelj, ki ga je pooblastil upnik, omogoča pridobitev informacij o civilnem statusu imetnika potrdila o registraciji motornih vozil in dvokolesnikov, registrski številki in lastnostih vozila.

Upnik do teh podatkovnih zbirk ne more dostopati neposredno, ampak lahko do njih dostopa prek sodnega izvršitelja, pooblaščenega za izvedbo prisilne izvršbe.

6. Informacije o spletnih sodnih dražbah

Francoski sistem prodaje premičnega premoženja na dražbi razlikuje med dvema vrstama spletnih dražb:

  • prodajami ali dražbami „v živo“, ki so delno dematerializirane: dražba poteka fizično v danem kraju in se prenaša neposredno prek spleta na spletišču strokovnjaka, ki vodi dražbo, ali na enem od razpoložljivih ustreznih spletišč sodno imenovanih dražilcev (http://www.interencheres.com/ ali Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.drouotlive.com/). Te sodne dražbe so dovoljene, saj jih nič ne preprečuje, njihovo število pa se trenutno povečuje;
  • „spletnimi“ dražbami, ki so v celoti dematerializirane: dražba poteka samo na spletu brez fizične prisotnosti v določenem kraju. Glede na veljavna besedila te dražbe niso mogoče v sodnih zadevah (v nasprotju s prostovoljnimi dražbami), ker zanje obstajajo pravne tehnične ovire.

(Delno) dematerializirane dražbe so mogoče le za premično premoženje.

Strokovnjaki, ki izvajajo dražbo, lahko to oglašujejo čez mejo, ponudbe pa lahko da kateri koli ponudnik, ne glede na njegov kraj in državljanstvo, ne glede na to, ali dražba poteka „v živo“ ali ne (obstajajo tudi mehanizmi dražbe na daljavo: navodila za licitacijo, posredovana pisno ali po telefonu).

Za udeležbo na dematerializirani dražbi osebi (potencialnemu najboljšemu ponudniku) ni treba zagotoviti svojega podpisa, vendar pa lahko strokovnjak, odgovoren za dražbo, zahteva odtis bančne kartice. Vpis je treba opraviti pri strokovnjaku, pristojnem za dražbo, in se lahko načeloma opravi z vsemi sredstvi, pri čemer je verjetno najpogostejše prek spletne strani, na kateri se prenaša dražba. Pisna naročila za nakup so mogoča ne glede na nosilec.

Sprejete načine plačila opredeli strokovnjak, pristojen za dražbo.

Ponudniku na daljavo ni treba biti osebno navzoč (lahko pa je, če želi). Dražbo lahko spremlja neposredno in v realnem času predloži svojo ponudbo. Naročilo za nakup lahko prijavi že pred dražbo in v takem primeru se ponudbe ustrezno zvišajo, pri čemer se že od začetka upošteva predlagana ponudba. Med dražbo je na splošno mogoča tudi telefonska zveza.

Možnosti prevajanja so odvisne od zmogljivosti strokovnjaka, odgovornega za dražbo, in njegovih pomočnikov, predpisi pa ne vsebujejo nobene obveznosti v zvezi s tem.

V sedanjem stanju konfiguracije spletnih strani za dražbe lahko do dražbe prek zadevne spletne strani dostopajo samo osebe, prijavljene za spletno dražbo. Nasprotno pa ima javnost dostop do dražbe v kraju, kjer poteka.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 16/03/2018