menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Sodne dražbe

Sodna dražba je postopek, v katerem se organizira javna dražba dolžnikovega premoženja z namenom pridobitve denarnega zneska, ki je potreben za poravnanje upnikovega zahtevka. Dražbo lahko organizira sodnik, njegov predstavnik ali pristojni organ oziroma drugi javni ali zasebni subjekti (z dovoljenjem v skladu z zakonodajo posameznih držav).


Sodne dražbe - opredelitev pojma

Glosar izrazov v zvezi s sodnimi dražbami

Seznam držav EU, v katerih so že vzpostavljene spletne sodne dražbe

Opredelitev pojma

Pred sodno dražbo se običajno opravi rubež, ki je dejanje, s katerim upnik ali pristojni organ opredeli in zavaruje premoženje, ki je primerno za poravnanje zahtevka. Zarubijo se lahko nepremične in premično premoženje ter terjatve, ki jih ima dolžnik do tretjih oseb. Vendar se v primeru terjatev postopek izvršbe ne konča s prodajo temveč s prenosom dolžnikove terjatve na njegovega upnika.

V državah EU, katerih nacionalne zakonodaje zagotavljajo ustrezne pravne okvire, obstajajo različne vrste sodnih dražb. V nekaterih državah EU je mogoče sodno dražbo izvesti prek spleta, kar pomeni, da se udeležencem ni treba osebno zglasiti pred sodnikom ali na sodišču oziroma pri drugem javnem ali zasebnem subjektu.

Pred sodno dražbo, ki jo običajno vodi sodnik, ki lahko za prodajo imenuje tretjo osebo (neodvisnega strokovnjaka ali podjetje, ki ima posebno dovoljenje za opravljanje take naloge), lahko pa jo v celoti vodijo drugi subjekti (npr. sodni uradnik ali drugi organi za izvršbo), se običajno opravi ustrezna objava.

Nacionalne strani bodo kmalu dopolnjene s podatki. Razbarvana zastavica države na desnem robu strani pomeni, da podatki še niso bili dodani.

Glosar izrazov v zvezi s sodnimi dražbami

  1. Dodelitev – premoženje, ki se prodaja, se dodeli osebi, ki je ob koncu sodne dražbe ponudila najvišjo ceno.
  2. Izklicna cena – vrednost dolžnikovega premoženja (nepremičnin in osebnega premoženja), ki ga je upnik ali pristojni organ opredelil kot predmet izvršbe.
  3. Izvedenec, ki oceni vrednost zarubljenega premoženja – izvedenec (na področju ustreznega trga), katerega mnenje se običajno uporabi za ocenitev vrednosti premoženja. Izvedenec mora navesti pošteno tržno ceno premoženja, pri tem pa upošteva splošno stanje na zadevnem trgu in stanje premoženja.
  4. Možnost ogleda prodajanega premoženja – možnost, da si morebitni kupci ogledajo zadevne predmete in preverijo njihovo stanje (v nekaterih primerih prek fotografij, v drugih osebno).
  5. Nasprotna ponudba – nova ponudba z višjo ceno, ki jo oseba/podjetje za predmet ponudi na sodni dražbi, da si z njo poskuša zagotoviti nakup.
  6. Objava prodaje – sodnik ali njegov predstavnik oziroma pristojni organ mora pred prodajo zarubljenega premoženja na sodni dražbi tako prodajo objaviti (način in čas prodaje premoženja). Sodne dražbe se običajno objavljajo na spletu, pogosto pa tudi v časopisih.
  7. Oseba ali podjetje, ki vodi prodajo – oseba ali podjetje, ki je odgovorno za posredovanje informacij osebam, ki se zanimajo za nakup premoženja, objavo prodaje, izvedbo postopka podajanja ponudb med dražbo itd.
  8. Ponudba v konkurenci z drugimi osebami/podjetji – konkurenčno podajanje ponudb za premoženje na sodni dražbi.
  9. Prenos – dejanje prenosa lastništva nad prodanim premoženjem z dolžnika na kupca.
  10. Varščina – za sodelovanje na sodni dražbi mora oseba pred začetkom dražbe položiti varščino. Če oseba premoženja, ki se prodaja, ne kupi, se ji ob koncu dražbe varščina vrne.
  11. Zarubljeno premoženje – dolžnikovo premoženje (nepremičnine ali osebno premoženje), ki ga upnik ali pristojni organ opredeli kot predmet izvršbe, če dolžnik dolga ne poravna prostovoljno. Za opredelitev premoženja kot predmet izvršbe mora upnik ali pristojni organ dolžniku poslati nalog za rubež. Ta nalog je akt, v katerem upnik ali pristojni organ opredeli premoženje, ki se lahko uporabi za plačilo dolga.

Seznam držav EU, v katerih so že vzpostavljene spletne sodne dražbe

  1. Avstrija (v sodelovanju z Nemčijo)
  2. Estonija
  3. Finska
  4. Hrvaška
  5. Italija
  6. Latvija (samo za postopke izvršbe v zvezi z nepremičninami)
  7. Madžarska
  8. Nemčija (v sodelovanju z Avstrijo)
  9. Nizozemska (samo za postopke izvršbe v zvezi z nepremičninami)
  10. Portugalska
  11. Španija

 


Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.

Zadnja posodobitev: 16/12/2016