Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Pristojnost - Belgija

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.

1 Ali se moram obrniti na redno civilno sodišče ali na specializirano sodišče (na primer delovno sodišče)?

Ni podatkov.

2 Kako lahko izvem, na katero sodišče naj se obrnem, kadar so pristojna redna civilna sodišča (tj. sodišča, ki so pristojna za take zadeve)?

2.1 Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi rednimi civilnimi sodišči (npr. okrožna sodišča kot nižja sodišča in regionalna sodišča kot višja sodišča) in če je tako, katero sodišče je pristojno za mojo zadevo?

Uvod

Glede na posebne značilnosti belgijskega pravnega sistema je treba zaradi jasnosti vprašanji 1 in 2.1 obravnavati skupaj.

Najprej je treba razlikovati med absolutno (v nadaljnjem besedilu: stvarna prisojnost) in krajevno pristojnostjo.

Vsak zahtevek ima predmet in v številnih primerih tudi denarno vrednost. Zakonodajalec opredeli obseg stvarne pristojnosti z določitvijo narave in vrednosti zahtevkov, ki jih sodišče lahko obravnava.

Stvarna pristojnost je opisana v tematskem sklopu v odgovorih na vprašanji 1 in 2.1.

Sodišča niso krajevno pristojna za celotno belgijsko ozemlje. Belgija je po zakonu o pristojnosti sodišč razdeljena na več območij (kantoni, okrožja itd.). Vsako sodišče je pristojno samo za svoje območje. To se imenuje krajevna pristojnost. Opisana je v odgovoru na vprašanje 2.2.

Polna pristojnost: sodišče prve stopnje („rechtbank van eerste aanleg“).

Sodišče prve stopnje ima „polno pristojnost“. To pomeni, da lahko sodišče prve stopnje, za razliko od drugih sodišč, obravnava vse zadeve, tudi tiste, ki spadajo pod pristojnost drugih sodišč.

Člen 568 zakonika o sodiščih („Gerechtelijk Wetboek“) določa, da obravnava sodišče prve stopnje vse zahtevke, razen zahtevkov, ki se predložijo neposredno pritožbenemu ali kasacijskemu sodišču. Sodišče prve stopnje ima torej pogojno polno pristojnost. Polna pristojnost je pogojna, saj se lahko toženec sklicuje na odsotnost pristojnosti zaradi posebne pristojnosti drugega sodišča. Sodišče prve stopnje ima tudi več izključnih pristojnosti. Temu sodišču je treba predložiti številne spore, tudi če je vrednost zahtevka nižja od 2 500 EUR, npr. zahtevke, ki se nanašajo na osebno stanje.

Druga sodišča

Seznam drugih sodišč in kratek opis njihove stvarne pristojnosti je naveden v nadaljevanju.

a) Mirovno sodišče („Vrederechter“)

V skladu s členom 590 zakonika o sodiščih obsega splošna pristojnost mirovnega sodišča vse zahtevke z vrednostjo, nižjo od 2 500 EUR, razen zahtevkov, ki so posebej dodeljeni v pristojnost drugemu sodišču. Poleg te splošne pristojnosti je mirovnemu sodišču ne glede na vrednost zahtevka dodeljenih več posebnih (glej člene 591, 593 in 594 zakonika o sodiščih) in izključnih pristojnosti (člena 595 in 597 zakonika o sodiščih). Primeri teh posebnih pristojnosti so spori v zvezi z zakupom, solastništvom, služnostno pravico in preživnino. Mirovno sodišče je pristojno tudi za pripravo posvojitvenih pogodb in zapriseženih pisnih izjav. Tudi nujne razlastitve in zapečatenja so del izključne pristojnosti mirovnega sodišča.

b) Sodišče za prekrške („Politierechtbank“)

V skladu s členom 601a zakonika o sodiščih obravnava sodišče za prekrške vse odškodninske zahtevke za škodo, ki je nastala zaradi prometnih nesreč, ne glede na višino zahtevka. To je izključna pristojnost sodišča za prekrške.

c) Gospodarsko sodišče („Rechtbank van koophandel“)

Člen 573 zakonika o sodiščih določa, da obravnavajo gospodarska sodišča na prvi stopnji spore med gospodarskimi subjekti, ki se po zakonu štejejo za gospodarska dejanja in ne spadajo v splošno pristojnost mirovnega sodišča ali sodišč za prekrške.

Stranka, ki ni gospodarski subjekt in sproža postopek zoper gospodarski subjekt, lahko izbere vložitev tožbe pred gospodarskim sodiščem, medtem ko gospodarski subjekt pred gospodarskim sodiščem ne more sprožiti postopka zoper stranko, ki ni gospodarski subjekt. Gospodarsko sodišče obravnava tudi spore, ki se nanašajo na menice in zadolžnice, kadar je zahtevani znesek višji od 2 500 EUR.

Poleg teh splošnih pristojnosti ima gospodarsko sodišče več posebnih in izključnih pristojnosti. Posebne pristojnosti so navedene v členu 574 zakonika o sodiščih. Med drugim obsegajo spore, ki zadevajo gospodarske družbe, in zahtevke v zvezi s pomorskim prometom in prometom po celinskih plovnih poteh. Izključno pristojnost gospodarskega sodišča določa člen 574(2) zakonika o sodiščih, v katerem je navedeno, da obsega izključna pristojnost zahtevke in spore, ki izhajajo neposredno iz stečaja in prisilne poravnave v skladu z določbami zakona o stečaju z dne 8. avgusta 1997 in zakona o kontinuiteti podjetij z dne 31. januarja 2009 in za katere je mogoče informacije o rešitvi najti v izrednem zakonu, ki velja za stečajne postopke in postopke prisilne poravnave.

d) Delovno sodišče („Arbeidsrechtbank“)

Delovno sodišče je osrednje izredno sodišče in ima pretežno posebne pristojnosti. Te pristojnosti so opisane v členih 578 in naslednjih zakonika o sodiščih:

  • delovni spori,
  • spori v zvezi z nesrečami pri delu in poklicnimi boleznimi,
  • spori v zvezi s socialno varnostjo.

Delovno sodišče ima izključno pristojnost pri uporabi upravnih sankcij, določenih v zakonih in predpisih iz členov od 578 do 582, na področju zakonodaje, ki ureja upravne globe v primeru kršitev socialne zakonodaje, in pri zahtevkih v zvezi s shemo upravljanja dolga.

e) Predsedniki sodišč – postopki za izdajo začasnih odredb

Členi od 584 do vključno 589 zakonika o sodiščih določajo, da imajo predsedniki sodišč (prve stopnje, gospodarskega sodišča in delovnega sodišča) pristojnost, da v vseh nujnih zadevah izdajo začasne odredbe v zadevah, ki spadajo v pristojnost njihovega sodišča. Pogoji so, da je zadeva nujna ter da je odredba samo začasna in ne vpliva na sodbo v zadevi. Primeri so odreditev izvedenske preiskave, odreditev zaslišanja priče itd.

f) Izvršilno sodišče („Beslagrechter“) (glej člen 1395 zakonika o sodiščih)

Vsi zahtevki v zvezi s predhodnim zasegom, sredstvi izvršbe in intervencijami Urada za preživninske zahtevke, kot je opredeljen v zakonu z dne 21. februaraja 2003, ki ustanavlja Urad za preživninske zahtevke v okviru zveznega javnega urada, se vložijo pred izvršilnim sodiščem.

g) Sodišče za mladoletnike („Jeugdrechter“)

Čeprav so za zadeve za zaščito mladine pristojne skupnosti (tj. članice belgijske federacije), organizacija sodišč za mladoletnike še vedno ostaja v pristojnosti zveze, kar ureja zvezni zakon o varstvu mladine („Federale Wet betreffende de Wet op de Jeugdscherming“) z dne 8. aprila 1965. Sodišče za mladoletnike je oddelek sodišča prve stopnje, ki se ukvarja z zadevami varstva mladine. Pristojno je tudi za obravnavo nekaterih civilnih zadev, kot na primer za odobritev posvojitve, spore med starši glede izvrševanja starševske odgovornosti, starševske pravice do stikov itd.

2.2 Krajevna pristojnost (je sodišče v mestu A ali mestu B pristojno za mojo zadevo?)

2.2.1 Splošno pravilo krajevne pristojnosti

Belgijski pravni sistem deluje po načelu tožnikove svobodne izbire. Splošno pravilo je določeno v členu 624(1) zakonika o sodiščih. Tožnik običajno vloži zadevo pred sodiščem v kraju dejanskega prebivališča toženca ali enega izmed tožencev.

Kaj se zgodi, če je toženec pravna oseba? Dejansko prebivališče pravne osebe je kraj njenega sedeža, tj. upravni sedež, od koder se družba upravlja.

2.2.2 Izjeme od splošnega pravila

Glavno besedilo (poravnano levo)

Prosimo, da vstavite odgovor tukaj. Ne spreminjajte sloga in velikosti pisave.

2.2.2.1 Kdaj lahko izbiram med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo) in drugimi sodišči?

Tožnik ima v številnih zadevah izbiro sprožiti postopek pred drugim sodiščem. To je med drugim opisano v členu 624(2) do (4) zakonika o sodiščih. Poleg sodišča dejanskega prebivališča toženca ali enega izmed tožencev lahko tožnik izbere:

  • sodišče v kraju, v katerem so obveznosti, ki so predmet spora, ali ena izmed njih nastale oziroma so, so bile ali bi morale biti izpolnjene;
  • sodišče v kraju dejanskega prebivališča, ki je bil izbran za rešitev spora;
  • sodišče v kraju, v katerem je sodni izvršitelj osebno govoril s tožencem, če toženec ali, če je primerno, eden izmed tožencev nima dejanskega prebivališča v Belgiji ali tujini.

Pravni sistem tudi določa, da je v zadevah z izdajo začasnih odredb predsednik sodišča krajevno pristojen v kraju, v katerem naj bi bila sodba izvršena.

Kar zadeva preživnine, člen 626 zakonika o sodiščih določa, da se zahtevki v zvezi s preživninami v skladu s členom 591(7) lahko vlagajo na sodišču toženčevega dejanskega prebivališča (tj. eden od staršev, ki je preživninski upravičenec).

Vendar so določbe iz členov 624 in 626 dispozitivne narave, tako da ni nujno, da stranke ravnajo v skladu z njimi. Stranke lahko namreč za vsak spor sklenejo sporazum o pristojnosti, kar pomeni, da se lahko vsak spor sproži le pred posebnimi sodišči prve stopnje.

To temeljno načelo svobodne izbire pa ima nekaj izjem.

Zakonodajalec na primer določa številne zadeve, ko tožnik nima izbire. Te zadeve so taksativno navedene v členih od 627 do vključno 629 zakonika o sodiščih. Primeri teh izjem so:

  • v sporih v zvezi s pogodbami o zaposlitvi (člen 627(9)) je pristojno tisto sodišče, ki je v kraju, v katerem je rudnik, tovarna, delavnica, skladišče ali pisarna, in na splošno v kraju, ki je predviden za opravljanje dela, poklica ali partnerske dejavnosti, dejavnosti združenja ali organizacije;
  • kadar spor zadeva zahtevek za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti na podlagi določenih dejstev ali zahtevek za spremembo prenehanja življenjske skupnosti v razvezo zakonske zveze (člen 628(1)), je pristojno sodišče v kraju zadnjega dejanskega prebivališča zakoncev ali toženca.

Vendar tudi v teh zadevah svoboda izbire ni povsem izključena. Člen 630 zakonika o sodiščih določa, da se lahko stranke po začetku spora sporazumno dogovorijo o pristojnosti, ki odstopa od zakonsko določene. Vsi sporazumi, sprejeti pred začetkom spora, so po zakonu nični in neveljavni.

2.2.2.2 Kdaj moram izbrati drugo sodišče namesto sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo)?

V številnih zadevah, ki so posebej opisane v členih od 631 do 633 zakonika o sodiščih, ima samo eno sodišče izključno krajevno pristojnost. Tožnik torej v teh zadevah nima izbire, niti ne more skleniti sporazuma o pristojnosti pred začetkom spora niti po njegovem začetku. Te zadeve obsegajo:

  • Stečaj (člen 631(1) zakonika o sodiščih): gospodarsko sodišče s krajevno pristojnostjo v kraju, v katerem ima gospodarski subjekt svoj sedež na dan, na katerega je bil stečaj razglašen, ali na dan, na katerega je bil vložen zahtevek, ali, kadar gre za pravne osebe, v kraju, v katerem imajo statutarni sedež. Sekundarni stečaj: gospodarsko sodišče s krajevno pristojnostjo v kraju, v katerem ima oseba v stečaju sedež opravljanja zadevne dejavnosti. Kadar je krajev opravljanja dejavnosti več, je pristojno prvo sodišče, na katerem je bila vložena vloga.
  • Prisilno poravnavo (člen 631(2) zakonika o sodiščih): pristojno je tisto gospodarsko sodišče, ki ima krajevno pristojnost v kraju, v katerem je imel dolžnik svojo glavno dejavnost na dan vložitve vloge, ali, v primeru pravne osebe, v kraju, v katerem ima svoj statutarni sedež.
  • Spore, ki zadevajo uporabo davčnega prava (člen 632): pristojno je sodišče v kraju, v katerem ima sedež pritožbeno sodišče, v pristojnost katerega krajevno spada urad, kjer je bil ali bi moral biti pobran davek, ali, če se spor ne nanaša na pobiranje davkov, v pristojnosti katerega sta davčna in carinska uprava, ki sta izdali izpodbijano odločbo. Kadar se postopek vodi v nemškem jeziku, ima izključno pristojnost sodišče prve stopnje v Eupnu.
  • Zahtevke, ki se nanašajo na predhodni zaseg in sredstva izvršbe (člen 633): pristojno je sodišče v kraju zasega, če ni drugače zakonsko določeno. V primeru zasega, ki ga zahtevajo tretje osebe, je pristojno sodišče v kraju dejanskega prebivališča dolžnika, zoper katerega se izvaja zaseg. Kadar je dejansko prebivališče dolžnika, zoper katerega se izvaja zaseg, v tujini ali ni znano, je pristojno sodišče v kraju, v katerem se izvaja zaseg (glej tudi: člen 22(5) Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah).
2.2.2.3 Ali lahko stranki izbereta sodišče, ki običajno ne bi bilo pristojno?

Kot je že bilo navedeno, so predpisi iz členov 624 in 626 po svoji naravi dispozitivni, zato se lahko stranke dogovorijo tudi drugače. Stranke lahko namreč za vsak spor sklenejo sporazum o pristojnosti, kar pomeni, da se lahko vsak spor predloži samo pred posebnimi sodišči prve stopnje.

V zadevah iz členov od 627 do vključno 629 zakonika o sodiščih sporazumov o pristojnosti pred začetkom spora ni dopustno sklepati. Kljub temu je mogoče iz člena 630 sklepati, da so ti sporazumi dopustni po začetku spora.

V zadevah, opisanih v členih od 631 do 633 zakonika o sodiščih, ni dopustno sklepati nobenih sporazumov o pristojnosti.

3 Kako lahko izvem, na katero sodišče naj se obrnem, kadar so pristojna specializirana sodišča?

Odgovor na to vprašanje zajema odgovor na vprašanji 1 in 2.

Povezave

Ustrezni členi zakonika o sodiščih: Povezava se odpre v novem oknuSlužba zvezne vlade za pravosodje

  • kliknite „Konsolidirana zakonodaja“;
  • v oddelku „Pravna narava“ izberite „Zakonik o sodiščih“;
  • v oddelku „beseda(-e)“ vpišite: „624“;
  • kliknite „Išči“;
  • kliknite „Seznam“;

* kliknite „Pravosodje od A do Z“;

* izberite „Sodišča: pristojnost“.

Pomoč pri iskanju sodišča s krajevno pristojnostjo: Povezava se odpre v novem oknuSlužba zvezne vlade za pravosodje

  • kliknite „Krajevna pristojnost“.

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 06/11/2015