Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Pristojnost - Grčija

1 Ali se moram obrniti na redno civilno sodišče ali na specializirano sodišče (na primer delovno sodišče)?

V Grčiji so za obravnavo večine civilnih in gospodarskih zadev pristojna splošna civilna sodišča. V večjih mestih so bili s posebnim zakonom v okviru civilnih sodišč izjemoma ustanovljeni specializirani oddelki, ki so izključno pristojni za obravnavo posebnih zadev glede na pravno področje zadeve. Ti oddelki so: oddelka v Atenah in Solunu, ki sta pristojna za obravnavo zadev v zvezi z blagovno znamko EU, in oddelek v Pireju, ki je pristojen za obravnavo zadev s področja pomorskega prava.

2 Kako lahko izvem, na katero sodišče naj se obrnem, kadar so pristojna redna civilna sodišča (tj. sodišča, ki so pristojna za take zadeve)?

V večini zadev se pristojnost sodišč določa glede na vrednost spornega predmeta. Za njeno oceno se upošteva zahtevek iz tožbe, ne pa tudi stranski zahtevki. Kadar ena tožba zajema več zahtevkov, se ti seštejejo.

2.1 Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi rednimi civilnimi sodišči (npr. okrožna sodišča kot nižja sodišča in regionalna sodišča kot višja sodišča) in če je tako, katero sodišče je pristojno za mojo zadevo?

Zadeve, ki spadajo v pristojnost civilnih sodišč, na prvi stopnji obravnavajo okrožna civilna sodišča, imenovana tudi sodišča za spore majhne vrednosti (Irinodikia), prvostopenjska sodišča s sodnikom posameznikom (Monomeli Protodikia) in prvostopenjska sodišča z veččlanskim senatom (Polymeli Protodikia).

Pristojnost sodišč za spore majhne vrednosti zajema predvsem (a) vse spore, ki jim je mogoče določiti denarno vrednost in pri katerih vrednost spornega predmeta ne presega dvajset tisoč evrov (20 000 EUR), in (b) vse spore, glavne ali stranske, na podlagi najemne pogodbe, če v vseh primerih dogovorjena mesečna najemnina ne presega šesto evrov (600 EUR).

Ne glede na vrednost spornega predmeta pristojnost sodišč za spore majhne vrednosti zajema tudi večino sporov, ki se nanašajo na kmetijstvo, prodajo živali, premoženjske spore s sosedi, spore, ki izhajajo iz pogodb z upravitelji hotelov in prevozniki, zahtevke združenj in zadrug zoper svoje člane ter obratno, zahtevke odvetnikov glede opravljanja njihovih storitev pred prvostopenjskimi in policijskimi sodišči (Ptaismatodikia) ter pravice, odškodnine ali stroške prič, tolmačev, sekvestrov ali pravosodnih policistov, ki so pričali pred sodiščem ali jih je imenovalo sodišče.

Pristojnost prvostopenjskih sodišč s sodnikom posameznikom zajema vse spore, ki jim je mogoče določiti denarno vrednost in pri katerih vrednost spornega predmeta presega dvajset tisoč evrov (20 000 EUR), vendar ne presega dvesto petdeset tisoč evrov (250 000 EUR).

Pristojnost prvostopenjskih sodišč s sodnikom posameznikom zajema tudi naslednje spore, in sicer tudi če njihova vrednost presega dvesto petdeset tisoč evrov (250 000 EUR): spore, ki izhajajo iz najemnih ali zakupnih pogodb; delovne spore, ki se nanašajo na zaposlene, delo, ki ga opravijo strokovnjaki ali obrtniki, ali predmete, ki jih proizvedejo; spore na podlagi kolektivnih delovnih pogodb med organizacijami socialne varnosti in zavarovanimi osebami; spore glede nagrad, nadomestil in stroškov odvetnikov, razen zgoraj navedenih, ki jih obravnavajo sodišča za spore majhne vrednosti; spore v zvezi z osebami, ki so zaposlene kot pravniki, zdravniki, reševalci, inženirji, farmacevti ali borzni posredniki/zastopniki, ter v zvezi z osebami, ki jih imenuje pravosodni organ, kot so izvedenci, strokovni arbitri, ocenjevalci, arbitri, izvrševalci oporok, administratorji, likvidacijski upravitelji; spore, ki se nanašajo na vse vrste odškodninskih zahtevkov, ki izhajajo iz škode, ki jo povzroči vozilo, vključno z zahtevki na podlagi pogodb o zavarovanju vozila, in spore glede izpodbijanja posesti ali zasedbe premičnega ali nepremičnega premoženja.

Ne glede na vrednost spora pristojnost prvostopenjskih sodišč s sodnikom posameznikom vedno zajema tudi: spore, ki se nanašajo na razvezo zakonske zveze; razveljavitev zakonske zveze; priznanje obstoja ali neobstoja zakonske zveze; razmerja med zakoncema med trajanjem zakonske zveze in razmerja, ki izhajajo iz zakonske zveze, vključno z izpodbijanjem očetovstva, priznanjem razmerja med otrokom in staršem ali priznanjem starševske odgovornosti; priznanje očetovstva otroka, rojenega zunaj zakonske zveze; priznanje morebitnega prostovoljnega priznanja otroka, rojenega zunaj zakonske zveze, potrditev, ali je tako priznanje neveljavno oziroma ali ima ta otrok zaradi skorajšnje sklenitve zakonske zveze staršev enak status kot otrok, rojen v zakonski zvezi, pa tudi izpodbijanje prostovoljnega priznanja; priznanje obstoja posvojitve ali razveze posvojitve in obstoja skrbništva. Prav tako zajema preživninske spore na podlagi zakonske zveze, razveze ali sorodstva; izvrševanje starševske odgovornosti; nestrinjanje staršev glede skupnega izvrševanja starševske avtoritete ter komunikacije staršev in drugih prednikov z otrokom; urejanje uporabe skupnega bivališča in razdelitve premičnega premoženja med zakonca ter spore glede skupnega bivališča in razdelitve premičnega premoženja med zakonca v primeru prenehanja sobivanja; spore glede etažne lastnine v zgradbi in spore glede razveljavitve odločitev skupščin združenj ali zadrug.

Pristojnost prvostopenjskih sodišč z veččlanskim senatom zajema vse spore, za katere niso pristojna sodišča za spore majhne vrednosti in prvostopenjska sodišča s sodnikom posameznikom.

2.2 Krajevna pristojnost (je sodišče v mestu A ali mestu B pristojno za mojo zadevo?)

2.2.1 Splošno pravilo krajevne pristojnosti

Krajevno pristojno je sodišče v regiji, kjer ima toženec stalno prebivališče.

Če toženec nima stalnega prebivališča ne v Grčiji ne v tujini, je pristojno sodišče v regiji, kjer ima dejansko prebivališče. Če to ni znano, je pristojno sodišče v regiji, kjer je imel zadnje stalno prebivališče v Grčiji, ali če tega ni imel, kjer je imel zadnje dejansko prebivališče.

Država spada v pristojnost sodišča v regiji, kjer ima sedež zadevni organ, ki na podlagi zakona pred sodiščem zastopa državo.

Pravne osebe, ki so sposobne biti stranke v pravni zadevi, spadajo v pristojnost sodišča v regiji, kjer imajo registrirani sedež ali podružnico, če se spor nanaša na njeno poslovanje.

2.2.2 Izjeme od splošnega pravila

2.2.2.1 Kdaj lahko izbiram med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo) in drugimi sodišči?

Kadar je pristojnih več sodišč, ima tožnik pravico do izbire. Prednost sodišč se določi glede na datum vložitve tožbe.

Če sodišče ni stvarno ali krajevno pristojno, po uradni dolžnosti samo odloči o tem in opredeli, katero sodišče je pristojno, ter zadevo odstopi zadevnemu sodišču. Pravne posledice vložene tožbe ostanejo nespremenjene.

Pogodbeni spori

Spori glede obstoja ali veljavnosti pravnega akta, izvršenega v času trajanja življenja osebe, in vseh pravic, ki iz njega izhajajo, se lahko predložijo sodišču v regiji, kjer je bil pravni akt sestavljen, ali regiji, kjer ga je treba izpolniti. Pred istim sodiščem se lahko obravnavajo tudi spori glede odškodnine pogodbeni stranki, ki je utrpela škodo, ker se je zanesla na pogodbeno stranko, ki svojih obveznosti ni izpolnila (negativni interes) in glede odškodnine zaradi napake med pogajanji.

Odškodninsko pravo

Spori, ki izhajajo iz škodnih dejanj, se lahko predložijo tudi sodišču kraja, v katerem se je škodni dogodek zgodil ali kjer se bo zgodil.

Civilna tožba

Civilna odškodninska tožba in povrnitev za kaznivo dejanje ter odškodninska tožba za nematerialno škodo ali duševne bolečine se lahko vloži pri kazenskem sodišču, ki obravnava zadevo.

Preživninske zadeve, zadeve v zvezi z razvezo zakonske zveze in starševsko odgovornostjo

Zakonski spori (preživninski spori na podlagi zakonske zveze, razveze ali sorodstva, spori v zvezi z izvrševanjem starševske odgovornosti, nestrinjanjem staršev glede skupnega izvrševanja starševske odgovornosti ter komunikacije staršev in drugih prednikov z otrokom, spori glede urejanja uporabe skupnega bivališča in razdelitve premičnega premoženja med zakonca ter spori glede skupnega bivališča in razdelitve premičnega premoženja med zakonca v primeru prenehanja sobivanja) se lahko vložijo tudi pri sodišču v regiji, kjer sta imela zakonca zadnje skupno prebivališče.

Spori glede preživninskih zahtevkov se lahko vložijo tudi pri sodišču kraja, kjer ima upravičenec do preživnine stalno ali dejansko prebivališče.

2.2.2.2 Kdaj moram izbrati drugo sodišče namesto sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo)?

Spori glede stvarnih pravic na nepremičnem premoženju in spori, ki izhajajo iz najema nepremičnega premoženja, spadajo v izključno pristojnost sodišča v regiji, kjer je nepremično premoženje.

(Če je nepremično premoženje v regiji z več kot enim sodiščem, ima tožnik pravico do izbire sodišča.)

Spori glede upravljanja na podlagi sodne odločbe spadajo v izključno pristojnost sodišča, ki je odločbo izdalo.

Spori glede dedovanja spadajo v izključno pristojnost sodišča v regiji, kjer je imel pokojnik stalno prebivališče, če tega ni imel, pa v regiji, kjer je imel ob smrti dejansko prebivališče.

Kadar je stranska zadeva povezana z glavno zadevo, vključno s še zlasti stranskimi zahtevki ali zahtevki za zavarovanje, te intervencijske vloge in drugi podobni zahtevki spadajo v izključno pristojnost sodišča, ki obravnava glavno zadevo.

Med seboj povezane glavne zadeve spadajo pod izključno pristojnost sodišča, ki je bilo prvo vključeno v obravnavo zadeve.

Pristojnost prvostopenjskega sodišča z veččlanskim senatom, ki obravnava glavno zadevo, zajema tudi vse stranske zadeve, ki spadajo v pristojnost prvostopenjskega sodišča s sodnikom posameznikom in okrožnega civilnega sodišča, pristojnost prvostopenjskega sodišča z enim sodnikom v senatu, ki obravnava glavno zadevo, pa zajema tudi vse stranske zadeve, ki spadajo v pristojnost okrožnega civilnega sodišča.

2.2.2.3 Ali lahko stranki izbereta sodišče, ki običajno ne bi bilo pristojno?

Prvostopenjsko splošno sodišče, ki ni krajevno pristojno, lahko na podlagi izrecnega ali tihega dogovora strank zadeve postane pristojno, če se zadevni spori ne nanašajo na premoženje. Glede zadev, za katere velja izključna pristojnost, je potreben izrecen dogovor.

Tihi dogovor se domneva, če se toženec udeleži javne obravnave in pravočasno ne ugovarja zaradi nepristojnosti.

Dogovor strank, s katerim splošno sodišče postane pristojno za prihodnje spore, je veljaven le, če je pisen in se nanaša na posamezno pravno razmerje, iz katerega bi spor izhajal.

3 Kako lahko izvem, na katero sodišče naj se obrnem, kadar so pristojna specializirana sodišča?

Stvarna pristojnost posebnih oddelkov, ki so pristojni za blagovne znamke EU in pomorsko pravo, se določi v skladu s pravili o splošnih civilnih sodiščih. Glede krajevne pristojnosti pa velja, da (a) oddelek v Atenah, pristojen za blagovno znamko EU, zajema regije pritožbenih sodišč v Atenah, na Egejskih otokih, Dodekanezu, Krfu, Kreti, v Lamiji, Navplionu, Patrasu in Pireju, (b) oddelek v Solunu, pristojen za blagovno znamko Evropske unije, zajema regije pritožbenih sodišč v Solunu, Zahodni Makedoniji, Trakiji, Joanini in Larisi, (c) oddelek v Pireju, ki je pristojen za pomorsko pravo, pa zajema celotno prefekturo Atika.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 05/06/2018