Zakonita selitev v tujino z otroki

1 V katerih primerih lahko eden od staršev zakonito premesti otroka v drugo državo brez soglasja drugega starša?

Za odločanje o vprašanjih posebnega pomena sta odgovorna oba starša (členi 1901, 1902, 1911 in 1912 civilnega zakonika (Código Civil)).

Kadar se starša razideta (razveza zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti), oba ostaneta odgovorna za vprašanja posebnega pomena (člen 1906(1) civilnega zakonika), razen če sodišče na podlagi obrazložene odločbe odloči, da bi moral roditeljsko pravico izvrševati samo eden od staršev, ali če skupno izvrševanje roditeljske pravice ni v otrokovo korist (člen 1906(2) civilnega zakonika).

„Vprašanja posebnega pomena“ niso posebej opredeljena. Nanašajo se na določene vidike otrokovega življenja ali na resna in izjemna eksistenčna vprašanja, ki so povezana z otrokovimi temeljnimi pravicami.

Lokacija ali izbira kraja, v katerem bo središče otrokovega življenja, povedano drugače, odločitev, kje bo živel, je vprašanje posebnega pomena. O tem odločata oba starša; v primeru nesoglasja med staršema kraj otrokovega prebivališča določi sodišče (člen 1906(5) civilnega zakonika).

Zato lahko eden od staršev otroka zakonito premesti v drugo državo brez soglasja drugega starša samo, če ima izključno roditeljsko pravico ali če je kraj otrokovega prebivališča določilo ali spremenilo sodišče, pri čemer je dovolilo premestitev v drugo državo.

2 V katerih primerih je za premestitev otroka v drugo državo nujno soglasje drugega starša?

Soglasje je potrebno, kadar roditeljsko pravico izvršujeta oba starša, kar je trenutno splošno pravilo na podlagi člena 1906(1) civilnega zakonika.

3 Kako je mogoče otroka zakonito premestiti v drugo državo, če drugi starš za premestitev ne da potrebnega soglasja?

Če eden od staršev ne soglaša s premestitvijo otroka v drugo državo in oba starša izvršujeta roditeljsko pravico, je taka premestitev otroka v drugo državo dovoljena samo na podlagi sodne odločbe (člen 1906(5) civilnega zakonika).

V takem primeru se mora postopek izvesti pred sodiščem ali oddelkom sodišča s teritorialno pristojnostjo in pristojnostjo za zadeve v zvezi z družino in mladoletniki (glej člene 122 do 125 zakona št. 62/2013 o organizaciji pravosodnega sistema); postopek bo potekal v obliki, ki jo določajo pravila o postopkih za civilno skrbništvo, odobrena z zakonom št. 141/2015 (glej člene 3, 9 in 67 Zakona).

4 Ali za začasno premestitev (npr. dopust, zdravstvena oskrba itn.) in za trajno premestitev veljajo ista pravila? Priložite ustrezne obrazce za soglasje, če ti obstajajo

V pravni teoriji in sodni praksi se začasna premestitev zaradi počitnic ali dopusta ne šteje za vprašanje posebnega pomena, kadar se s premestitvijo ne spremeni kraj, v katerem je središče otrokovega življenja. Ena od izjem je premestitev v države, kjer potekajo oboroženi spopadi, države, ki veljajo za nevarne, ali države, ki so jih prizadele pandemije, zaradi česar sta ogrožena otrokovo zdravje in varnost.

Vendar se zdravstvena oskrba šteje za vprašanje posebnega pomena, za katero se zahteva soglasje obeh staršev, odvisno od zadevne zdravstvene oskrbe in posledic, ki bi jih lahko taka oskrba imela za otrokove temeljne pravice. To lahko vključuje pomembno zdravljenje (kemoterapija, eksperimentalne terapije) ali potrebo po spremstvu otroka, ker ne razume jezika, ki ga uporablja zdravstveno osebje, ali ker zdravstveno osebje od otroka težko dobi ali ne more dobiti točnih informacij glede simptomov, zato je potreben prevod.

Če je zaradi zdravstvene oskrbe takega pomena potrebna začasna premestitev otroka in če se oba starša strinjata z zdravljenjem, se to soglasje razširi na premestitev otroka.

Obrazci

Služba za tujce in meje (SEF) ima vzorčne obrazce za premestitev mladoletnikov.

Na voljo so na naslednjih spletnih povezavah.

Zakonodaja, ki se uporablja

Pravila, ki urejajo postopke za civilno skrbništvo

Civilni zakonik

Zakon o organizaciji pravosodnega sistema=

Opomba:

Informacije, ki jih vsebuje ta informativni pregled, za kontaktno točko Evropske pravosodne mreže, sodišča ali druge subjekte in organe niso zavezujoče. Čeprav se tukajšnje informacije posodabljajo, je vselej treba preveriti veljavna pravna besedila, katerih razlaga pa se s sodno prakso razvija.