Zakonita selitev v tujino z otroki

Švedska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 V katerih primerih lahko eden od staršev zakonito premesti otroka v drugo državo brez soglasja drugega starša?

Če imata dve osebi pravico do varstva in vzgoje otroka, se zahteva predvsem skupno odločanje o otrokovih osebnih zadevah, vključno s krajšimi potovanji v tujino ali trajno preselitvijo. Če pa otrok živi samo z eno od obeh oseb, ki imata pravico do njegovega varstva in vzgoje, se šteje, da ima starš, pri katerem otrok živi, pravico odločati, kje bo otrok prebival v prostem času, vključno s krajšimi potovanji v tujino, če s tem ne krši pravice otroka do stikov z drugo osebo, ki ima pravico do njegovega varstva in vzgoje.

Starš, ki ima edini pravico do varstva in vzgoje otroka, lahko vzame otroka s seboj na potovanja v tujino ali se z njim za stalno preseli v tujino, ne da bi za to potreboval soglasje drugega starša. Vendar mora starš, ki ima pravico do varstva in vzgoje otroka, upoštevati otrokovo pravico do stikov z drugim staršem. Drugi starš, s katerim ima otrok pravico do stikov, lahko zahteva izvršitev odločbe o stikih v novi državi stalnega prebivališča otroka, če to omogočajo pravila nove države stalnega prebivališča. Stike lahko zahteva tudi na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, če se ta konvencija uporablja za državo, v kateri ima otrok stalno prebivališče. Če oseba, ki ima edina pravico do varstva in vzgoje otroka, ne upošteva odločbe o stikih in tako ne zadovolji otrokove potrebe po tesnih in dobrih odnosih z obema staršema, švedska sodišča to navadno upoštevajo pri odločanju o pravici do varstva in vzgoje otroka v morebitnem poznejšem sodnem sporu. Starši so torej skupaj odgovorni za zagotavljanje nemotenih stikov.

2 V katerih primerih je za premestitev otroka v drugo državo nujno soglasje drugega starša?

Kot je razvidno iz odgovora na prvo vprašanje, lahko starša, ki imata oba pravico do varstva in vzgoje otroka, skupaj odločata o zadevah v zvezi z otrokom, vključno z njegovim prebivanjem v tujini. Iz odgovora na prvo vprašanje izhaja še, da mora tudi oseba, ki ima edina pravico do varstva in vzgoje otroka, v določenih okoliščinah vsako krajše potovanje ali trajno selitev v tujino prilagoditi otroku, kot je odločeno v zvezi z otrokovo pravico do stikov z drugim staršem. Nezakonita preselitev otroka se lahko na podlagi švedskega prava šteje za kaznivo dejanje.

3 Kako je mogoče otroka zakonito premestiti v drugo državo, če drugi starš za premestitev ne da potrebnega soglasja?

Če imata oba starša skupno pravico do varstva in vzgoje otroka, lahko v določenih okoliščinah eden od njiju sam odloča o varstvu in vzgoji otroka. Pogoj za to je, da drugi starš zaradi odsotnosti, bolezni ali iz drugega razloga ne more sodelovati pri sprejemanju odločitev, ki jih brez težav ni mogoče preložiti. Vendar na ta način ni dovoljeno sprejemati bistvenih odločitev o otrokovi prihodnosti, razen če je to v otrokovo korist. Lokalni organ za socialne zadeve lahko odloči tudi o psihiatričnem ali psihološkem zdravljenju otroka, tudi če s tem soglaša samo ena od oseb, ki ima pravico do varstva in vzgoje otroka, če je to nujno zaradi koristi otroka.

4 Ali za začasno premestitev (npr. dopust, zdravstvena oskrba itn.) in za trajno premestitev veljajo ista pravila? Priložite ustrezne obrazce za soglasje, če ti obstajajo.

Iste določbe veljajo za starša, ki ima edini pravico do varstva in vzgoje otroka. Če otrok živi samo z eno od obeh oseb, ki imata pravico do njegovega varstva in vzgoje, se šteje, da ima starš, s katerim otrok živi, pravico odločati, kje bo otrok prebival v prostem času, vključno s krajšimi potovanji v tujino (glej odgovor na prvo vprašanje). Starš, ki si z drugim staršem deli skupno pravico do varstva in vzgoje otroka, lahko na podlagi odločbe lokalnega organa za socialne zadeve odpelje otroka v tujino na psihiatrično ali psihološko zdravljenje tudi brez soglasja drugega starša (glej odgovor na tretje vprašanje).

Zadnja posodobitev: 05/07/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.