Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Pravniški poklici - Belgija

To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: francoščinanizozemščina.


Pravniški poklici

Pravniški poklici – uvod

V tem oddelku je navedenih nekaj informacij o pravniških poklicih, kot so:

  • pravosodni uslužbenci državnega tožilstva,
  • sodniki,
  • odvetniki,
  • notarji in
  • sodni izvršitelji.



Državno tožilstvo

Organizacija

Državno tožilstvo oziroma javno tožilstvo (ministère public/openbaar ministerie, znano tudi kot parquet/parket), ki dejansko začne sodni pregon (glej spodaj), sestavljajo pravosodni uslužbenci, ki so kvalificirani sodniki (magistrats/magistraten) in izvajajo svoje naloge v okviru pristojnosti sodišča, ki so mu dodeljeni.

V sodnem okrožju (arrondissement judiciare/gerechtelijk arrondissement) so uradniki, ki zastopajo državno tožilstvo na sodišču prve stopnje (tribunal de première instance/rechtbank van eerste aanleg) in zlasti na sodišču za mladoletnike (tribunal de la jeunesse/jeugdrechtbank), ki je eden od oddelkov sodišča prve stopnje, državni tožilec (procureur du Roi/procureur des Konings), prvi namestnik državnega tožilca (premiers substituts/eerste substituten) in namestnik državnega tožilca (substituts/subsituten). Enako nastopajo tudi pred sodiščem ali sodišči za prekrške (tribunal de police/politierechtbank) ter gospodarskim sodiščem (tribunal de commerce/handelsrechtbank) v okviru svojega področja pristojnosti.

Na delovnih sodiščih (tribunaux du travail/arbeidsrechtbanken) to funkcijo izvaja inšpektor za delo (auditeur du travail/arbeidsauditeur), ki mu prav tako pomagajo njegovi namestniki, po možnosti prvi namestniki. V tej funkciji nastopajo tudi pred kazenskim sodiščem (tribunal correctionnel/correctionele rechtbank), ki je eden od oddelkov sodišča prve stopnje, in na sodišču ali sodiščih za prekrške v kazenskih zadevah v njihovi pristojnosti.

Na ravni pritožbenih (cour d’appel/hof van beroep) in delovnih sodišč (cour du travail/arbeidshof) to funkcijo izvaja generalni državni tožilec (procureur-général/procureur-generaal), ki vodi in nadzira pravosodne uslužbence generalnega državnega tožilstva na pritožbenem sodišču (parquet général/parket-generaaal) ter ustreznega organa na delovnem sodišču (auditorat général/arbeidsauditoraat-generaal). Na pritožbenem sodišču generalnemu državnemu tožilcu pomagajo prvi generalni pravobranilec (premier avocat-général/eerste advocaat-generaal), generalni pravobranilci (avocats-généraux/advocaten-generaal) in namestniki generalnega državnega tožilca (substituts généraux/substituten-generaal). Na delovnem sodišču generalnemu državnemu tožilcu pomagajo prvi generalni pravobranilec, generalni pravobranilci in namestniki generalnega državnega tožilca.

Na kasacijskem sodišču (Cour de cassation/Hof van cassatie) funkcijo državnega tožilstva izvaja generalni državni tožilec pri kasacijskem sodišču, pomagajo pa mu prvi generalni pravobranilec in generalni pravobranilci. Kljub terminološki enakosti je funkcija državnega tožilstva tukaj popolnoma drugačna. Kasacijsko sodišče ne odloča o vsebini zadeve, temveč preverja zakonitost in pravilnost postopka.

Državno tožilstvo je neodvisno pri posameznih preiskavah in postopkih pregona, omejeno je zgolj s pravico pristojnega ministra za odreditev pregona in določitev zavezujočih smernic na področju kazenske politike, vključno s politiko preiskave in pregona.

Vloga in pristojnosti

Državno tožilstvo ima vrsto nalog in funkcij. Njegovo delo obsega obravnavanje in spremljanje tako kazenskih kot civilnih zadev.

  • V kazenskih zadevah pravosodni uslužbenci državnega tožilstva delujejo v javnem interesu ter zagotavljajo pravilen potek in rešitev kazenskega postopka. To zagotavljajo tako pri glavnih sodnih postopkih kot tudi v predhodnih poizvedbenih in preiskovalnih postopkih (ki jih nadzoruje eno od obeh sodišč, predobravnavni oddelek (chambre du conseil/raadkamer) ali oddelek za obtožbe (chambre des mises en accusation/kamer van inbeschuldigingstelling)). Med sodno obravnavo zahtevajo od sodišča uporabo kazenskega prava, hkrati pa poskušajo zagotoviti, da so sprejeti potrebni ukrepi za ustrezno izvrševanje izrečenih kazni. Na porotnem sodišču (cour d’assises/hof van assisen) funkcijo državnega tožilstva opravlja generalni državni tožilec na pritožbenem sodišču, ki pa lahko pooblasti tudi drugega uslužbenca.
  • V civilnih zadevah državno tožilstvo na lastno pobudo posreduje v okoliščinah, določenih v zakonu, in kadar tako zahteva javni red. V takih primerih državno tožilstvo poda pisno ali ustno mnenje. Državno tožilstvo je treba za mnenje vprašati v posebnih zadevah, navedenih v prvem odstavku člena 764 sodnega zakonika (Code judiciaire/Gerechtelijk Wetboek). Da bi podalo mnenje, lahko zahteva, da je obveščeno tudi o drugih zadevah, če meni, da je to potrebno, sodišče pa ga na zadevo lahko opozori tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek člena 764 sodnega zakonika).

Poleg glavnih zgoraj opisanih nalog je državno tožilstvo na svojem področju pristojno tudi za spremljanje in ustrezno izvrševanje odločb in smernic v zvezi s kazensko politiko.

Smernice kazenske politike določa minister za pravosodje po posvetovanju s kolegijem petih generalnih državnih tožilcev pri pritožbenih sodiščih (collège des procureurs généraux/college van procureurs-generaal).

Ta kolegij je v pristojnosti ministra za pravosodje in sprejema odločitve za čim skladnejšo pripravo in usklajevanje politike ter dobro splošno delovanje državnega tožilstva.

Pristojnost kolegija zajema vso državo, njegove odločitve pa so obvezujoče za generalne državne tožilce pri pritožbenih sodiščih ter vse člane državnega tožilstva pod njihovo pristojnostjo in upravljanjem.

Več informacij je na voljo na spletnem mestu zvezne javne službe za pravosodje (ministrstvo za pravosodje, zavihek (francosko) „Ordre judiciaire“ – „Ministère publique“ ali (nizozemsko) „Rechterlijke Orde“ – „Openbaar Ministerie“).

Sodniki

Organizacija

Ločimo „sodnike, ki obravnavajo zadevo“ (la magistrature assise/de zittende magistratuur), ki odločajo v predloženih zadevah, ter „stalne sodnike“ (la magistrature debout/de staande magistratuur), ki so pravosodni uslužbenci v državnem tožilstvu (glej zgoraj).

Na splošno se sodniki, ki odločajo na sodiščih nižje stopnje, imenujejo juges/rechters, sodniki, ki zasedajo na pritožbenih sodiščih, pa conseillers/raadsheren.

Vloga sodnikov, ki odločajo na sodišču, je uporaba zakona za določeno dejansko stanje ali spor, ki jim je predložen v civilnih zadevah, ter za osebe, ki so storile kaznivo dejanje.

Na nekaterih sodiščih nižje stopnje poklicni sodniki zasedajo poleg nepoklicnih sodnikov ali sodnikov porotnikov. Nepoklicni sodniki delujejo na naslednjih sodiščih:

  • gospodarskem sodišču: poklicni sodniki in nepoklicni sodniki (imenovani juges consulaires/consulaire rechters);
  • delovnem sodišču: poklicni sodniki in nepoklicni sodniki (imenovani juges sociaux/sociale rechters);
  • sodišču za izvršitev kazni (tribunal de l’application des peines/strafuitvoeringsrechtbank): poklicni sodniki in nepoklicni sodniki (imenovani assesseurs en application des peines/assessoren in strauitvoeringszaken).

Pristojni organ

Povezava se odpre v novem oknuVišji sodni svet (Conseil supérieur de la justice/Hoge Raad voor de Justitie) ima trojno nalogo:

  • ima odločilno vlogo pri politiki imenovanj sodnikov (vključno s pravosodnimi uslužbenci državnega tožilstva), ki jo opravlja nepristransko in nepolitično;
  • izvaja zunanji nadzor nad delovanjem sodstva (vključno z državnim tožilstvom) ter zlasti nad obravnavanjem pritožb;
  • posreduje mnenja oblikovalcem politike za izboljšanje delovanja sodstva.

Več informacij je na voljo na spletnem mestu Povezava se odpre v novem oknuvišjega sodnega sveta.

Odvetniki

Vloga in pristojnosti

Odvetniki (avocats/advocaten) so strokovnjaki na področju prava in pravosodja. Upoštevati morajo pravila ravnanja, ki zagotavljajo njihovo popolno neodvisnost. Hkrati so zavezani k poklicni molčečnosti.

Odvetniki so usposobljeni za ukrepanje na različnih pravnih področjih, ki se pogosto prepletajo (pravo družb, upravno pravo, pravo urbanega načrtovanja, davčno pravo, družinsko pravo itd.). V svojem poklicnem življenju se lahko odvetniki specializirajo za eno ali več področij, na katerih so pridobili posebno strokovno znanje.

Odvetniki lahko strankam pomagajo ne le pred sodišči, temveč vselej, ko stranke potrebujejo pravno pomoč, zastopnika, pisca dopisov ali celo moralno podporo.

Njihovo poslanstvo je torej trojno:

  • odvetniki svetujejo,
  • odvetniki iščejo spravo,
  • odvetniki branijo.

Odvetnik lahko zagovarja in zastopa svoje stranke pred vsemi sodišči v državi – sodiščem za prekrške, mirovnim sodiščem (justice de paix/vredegerecht), sodiščem prve stopnje, gospodarskim sodiščem, delovnim sodiščem, pritožbenim sodiščem, višjim delovnim sodiščem, porotnim sodiščem ali državnim svetom (Conseil d’État/Raad van State) – in v drugih državah Evropske unije.

Prav tako odvetniki pomagajo v arbitražnih postopkih ali mediacijah, pri vseh alternativnih načinih reševanja sporov ter v okviru morebitnih skupščin ali sestankov.

Odvetniki ne posredujejo le v sporih. Z nasveti, ki jih dajejo, ali s pogodbami, ki jih sestavijo ali prilagodijo, se pogosto uspejo izogniti postopku pred sodiščem.

Prav tako lahko pomagajo, če želi stranka najeti ali kupiti nepremičnino, če namerava ustanoviti družbo, če ne more odplačati svojih dolgov, če želi skleniti pogodbo z novim delodajalcem, če je bila žrtev nesreče ali nasilja, če je prejela poziv na sodišče, če se ločuje od svojega partnerja itd.

Odvetnik za vsakogar

Za osebe z nizkimi dohodki zakon predvideva službo pravne pomoči (aide juridique/juridische bijstand, ki se je prej imenovala „pro deo“) in pomoč pri sodnih stroških (assistance judiciaire/rechtsbijstand).

Pravna pomoč omogoča popolnoma ali delno brezplačne odvetniške storitve. Organizirana je na dveh ravneh:

  • Pravna pomoč prve vrste (aide juridique de première ligne/eerstelijnsbijstand) je dostopna vsem, ne glede na dohodek. V dežurnih službah (permanence/permanentie) so odvetniki na voljo za kratka posvetovanja: prvi pravni nasvet, zahteve za informacije itd.
    Organi, pristojni za zagotavljanje pravne pomoči prve vrste, se imenujejo „komisije za pravno pomoč“ (Commissions d’Aide Juridique/Commissies voor Juridische Bijstand).
  • Pravna pomoč druge vrste (aide juridique de deuxième ligne/tweedelijnsbijstand) je dostopna osebam, ki izpolnjujejo določene finančne pogoje ali ki se znajdejo v določenih razmerah. Ta pomoč, ki je glede na primer v celoti ali delno brezplačna, omogoča dodelitev odvetnika, ki bo stranki pomagal v okviru sodnega ali upravnega postopka, ji podrobno svetoval ali ji pomagal pri mediaciji.
    Za pravno pomoč druge vrste so pristojni „uradi za pravno pomoč“ (Bureaux d’Aide Juridique/Bureaus voor Juridische Bijstand).

Pomoč pri sodnih stroških pomeni popolno ali delno oprostitev plačila stroškov postopka (kotizacije (droit de greffe/griffierechten ali droits d’enregistrement/registratierechten) ali stroškov sodnih izvršiteljev (huissiers de justice/rechtsdeurwaarders) ali notarjev (notaires/notarissen) ali poročil sodnih izvedencev). Stranka sama ali prek svojega odvetnika pri uradu za pravno pomoč zaprosi za pomoč pri sodnih stroških.

Pristojni organi

Vsi odvetniki so člani zbornice (barreau/balie). Trenutno je v Belgiji 28 zbornic.

Združenje francosko govorečih odvetniških zbornic in nemško govoreče odvetniške zbornice (Ordre des barreaux francophones et germanophone/Kammer der französischsprachigen und deutschsprachigen Rechtsanwaltschaften (AVOCATS.BE)) je organizacija, ki združuje odvetniške zbornice francosko in nemško govorečih skupnosti v državi (tj. 13 francosko govorečih odvetniških zbornic in ena nemško govoreča).

Združenje flamskih odvetniških zbornic (Orde van Vlaamse Balies (OVB)) pa je organizacija, ki združuje odvetniške zbornice nizozemsko govoreče skupnosti v državi (14 odvetniških zbornic).

Več informacij o odvetniškem poklicu je na voljo na naslednjih spletnih straneh:

Dostop do teh zbirk podatkov je brezplačen.

Notarji

Notarji so javni uslužbenci, ki jih imenuje kralj, njihova vloga pa je overjanje pravnih listin, ki so jim posredovane. Pri nekaterih listinah je v skladu z zakonom potrebna udeležba notarja, da potrdi sporazum, dosežen med strankami („javne listine“, actes authentiques/authentieke akten). Tako je na primer udeležba notarja potrebna pri prodaji nepremičnine. Poleg potrjevanja javnih listin se je mogoče na notarja obrniti tudi v primeru dedovanja, sestave zasebne pogodbe, za pridobitev mnenja itd.

Pristojnosti notarjev zlasti zajemajo tri pomembna področja:

  • nepremičninsko pravo (prodaja nepremičnine, najem itd.);
  • družinsko pravo (poročne pogodbe, dedovanje, razveza itd.) in
  • gospodarsko pravo (ustanavljanje podjetij itd.).

Obstaja nacionalna notarska zbornica (Chambre nationale des notaires/Nationale Kamer van Notarissen). Njene glavne naloge so:

  • zastopati belgijske notarje v odnosih z državnimi organi in institucijami v okviru svojih pristojnosti;
  • določiti pravila poklicnega ravnanja;
  • na notarske zbornice naslavljati koristna priporočila glede spoštovanja poklicne discipline.

Prav tako obstajajo notarske zbornice na ravni provinc, strokovni disciplinski organi, katerih glavne naloge so zagotavljanje spoštovanja pravil poklicnega ravnanja in reševanje sporov strokovne narave (med drugim obravnava pritožb).

Hkrati so notarji združeni v okviru belgijske kraljeve notarske zveze (Fédération Royale du Notariat Belge (FRNB)/Koninklijke Federatie van het Belgisch Notariaat (KFBN)), poklicnega združenja, ki notarjem pomaga pri njihovem vsakdanjem delu, tako da jim zagotavlja prilagojene storitve in zastopa notarsko stroko v različnih zadevah.

Več informacij je na voljo na Povezava se odpre v novem oknuspletnem mestu belgijske kraljeve notarske zveze.

Drugi pravniški poklici

Sodni izvršitelji

Sodni izvršitelji so sodni in javni uradniki, ki svojo funkcijo opravljajo v svobodnem poklicu. Z drugimi besedami, imajo dvojno poklicno identiteto: po eni strani so javni uslužbenci, po drugi strani pa svojo funkcijo opravljajo neodvisno.

Ker jim je država podelila del javne pristojnosti, so sodni izvršitelji sodni in javni uradniki. Zaradi tega ne morejo zavrniti zahteve za ukrepanje, razen če jim to prepoveduje njihov kodeks poklicnega ravnanja ali zakon, kot v primeru navzkrižja interesov ali nezakonitosti zahteve. Sodni izvršitelji zato nikoli ne ravnajo na lastno pobudo, temveč vselej na zahtevo nekoga, ki jim je dal uradna navodila. Med vsako nalogo, ki jo morajo opraviti, morajo upoštevati različne zakonske obveznosti. Za svoje delo so lahko tudi plačani za delno ali celotno kritje svojih stroškov.

Kot izvajalci svobodnega poklica sodni izvršitelji delujejo neodvisno in nepristransko. Storitve na podlagi strokovnih izkušenj izvajajo za vsakogar. To pomeni, da od državnih organov ne prejemajo plače, nadomestil ali honorarjev. Vse stroške morajo plačati sami.

Ukrepe, ki jih lahko sodni izvršitelj sprejme, je mogoče razdeliti v dve splošni kategoriji: „izvensodne“ ukrepe (interventions extrajudiciaires/buitengerechtelijke tussenkomsten, kot na primer izvensodna izterjava dolga ali uradne ugotovitve dejstev) in „sodne“ ukrepe (interventions judiciaires/gerechtelijke tussenkomsten, kar pomeni vročitev ali izvršitev odločbe). Pri takšnih ukrepih je pogosto dolžnost sodnega izvršitelja, da stranki posreduje informacije o tem, kako lahko stranka uveljavi svoje pravice, in da odgovori na njena vprašanja glede vloge sodnega izvršitelja, ne glede na to, ali se je stranka sama obrnila na sodnega izvršitelja ali pa je ukrepal sam.

V vsakem sodnem okrožju obstaja zbornica (chambre/kamer), v katero so vključeni vsi sodni izvršitelji posameznega okrožja. Njeni glavni nalogi sta zagotavljanje, da sodni izvršitelji posameznega okrožja spoštujejo pravila poklicne discipline ter zakone in predpise, ki jih zadevajo, in reševanje sporov, do katerih lahko pride med sodnimi izvršitelji.

Obstaja tudi nacionalna zbornica sodnih izvršiteljev Belgije (Chambre nationale des huissiers de justice de Belgique/Nationale Kamer van Gerechtsdeurwaarders van België), katere glavne naloge so:

  • zagotavljanje enotnosti discipline in pravil poklicnega ravnanja med sodnimi izvršitelji;
  • varovanje interesov njenih članov in
  • zastopanje članov.

Več informacij je na voljo na spletnem mestu Povezava se odpre v novem oknunacionalne zbornice sodnih izvršiteljev Belgije.

Drugo

Sodnikom in pravosodnim uslužbencem državnega tožilstva pomagajo različni upravni in pravni strokovnjaki, kot so na primer sodni tajniki ali strokovni sodelavci.

Sodniku na vsaki obravnavi pomaga sodni tajnik (greffier/griffier). Sodni tajnik opravlja naloge, ki omogočajo delo sodnikov, na primer pripravi spise za obravnavo. Med obravnavo zapisuje njen potek in zagotavlja, da so vsi potrebni dokumenti pravilno sestavljeni. Poleg tega opravlja in koordinira naloge sodnega tajništva (greffe/griffie). Vsako sodišče ima svoje sodno tajništvo, ki ga vodi glavni sodni tajnik ali registrar (greffier en chef/hoofdgriffier). V sodnem tajništvu deluje eden ali več sodnih tajnikov, odvisno od velikosti sodišča. Sodnim tajnikom pomaga upravno osebje.

Strokovni sodelavci (référendaires/referendarissen) so pravniki, ki sodnikom pomagajo pri pripravi sodnih odločb. Pod vodstvom enega ali več sodnikov in na podlagi njihovih navodil pomagajo pri reševanju sodnih zadev. Proučijo spise, analizirajo pravne probleme ter pripravijo osnutke sodnih odločb.

Uslužbencem državnega tožilstva lahko pri obravnavanju pravnih vidikov njihovih zadev pomagajo tudi pravniki. Ti pravniki se imenujejo juristes de parquet/parketjuristen. Pod vodstvom enega ali več pravosodnih uslužbencev državnega tožilstva in na podlagi njihovih navodil opravljajo pravne raziskave, vodijo preiskave ter s pravnega vidika pripravljajo obtožbe in sodne pozive.

Vsako državno tožilstvo ima svoje tajništvo, ki ga vodi glavni tajnik. Ti tajniki pomagajo pravosodnim uslužbencem pri raziskavah ter pripravi dokumentacije in spisov. Posodabljajo dokumente in registre tožilstva ter skrbijo za arhiv itd. Število tajnikov je odvisno od velikosti tožilstva. Tajnikom lahko pomaga upravno osebje.

V sodnih tajništvih in uradih državnega tožilstva je zaposleno veliko število upravnega osebja. Upravno osebje skrbi za vodenje spisov o obravnavanih zadevah in vpis podatkov v zbirke podatkov. Ostalo upravno osebje vodi korespondenco in razvrščanje ter usmerja obiskovalce v sprejemni pisarni sodnega tajništva ali tajništva državnega tožilstva.

Več informacij o predstavljenih poklicih je na voljo v tem dokumentuPDF(376 Kb)en.

Organizacije, ki zagotavljajo brezplačne pravne nasvete

Vsi državljani lahko prvi pravni nasvet pravnih strokovnjakov prejmejo brezplačno. Gre za pravno pomoč prve vrste (glej zgoraj):

  • praktične informacije,
  • pravne informacije,
  • prvo pravno mnenje ali
  • napotitev na specializirano organizacijo.

Na tej stopnji se zadeva ne uredi takoj, vendar gre za prvo usmeritev. Pravniki, ki zagotavljajo pomoč, so na voljo na sodiščih, v lokalnih uradih za pravno pomoč (maisons de justice/justitiehuizen), nekaterih občinskih uradih (administrations communales/gemeentelijke diensten), večini javnih centrov za socialno pomoč (centres publiques d’action sociale/openbare centra voor maatschappelijk welzijn) in različnih organizacijah, ki zagotavljajo pravno svetovanje.

Več informacij je na voljo v spletni brošuri: Pravna pomoč: boljši dostop do sodnega varstva (Un meilleur accès à la justice/Een betere toegang tot justitie).

Pravne zbirke podatkov

Informacije so na voljo na spletnem mestu zvezne javne službe za pravosodje (ministrstvo za pravosodje).

Portal zvezne javne službe za pravosodje

Kategorije

Informacije

  • Pravosodje od A do Z;
  • uradnik za informacije (fonctionnaire d’information/informatieambtenaar);
  • publikacije;
  • pritožbe;
  • naslovi sodišč;
  • sporočila za javnost;
  • statistika.

Pravni red

  • Sodišča;
  • državno tožilstvo;
  • krajevna pristojnost;
  • posvetovalni svet sodišč (Conseil consultatif de la magistrature/Adviesraad van de magistratuur);
  • komisija za posodobitev pravnega reda (Commission de modernisation de l’ordre judiciaire/Commissie voor de Modernisering van de Rechterlijke Orde);

preoblikovanje pravosodnega prostora.

Sorodne povezave

Zvezna javna služba za pravosodje


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 17/11/2016