Close

BETA VERSION OF THE PORTAL IS NOW AVAILABLE!

Visit the BETA version of the European e-Justice Portal and give us feedback of your experience!

 
 

Navigation path

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Pravniški poklici - Nemčija

This page has been machine translated and its quality cannot be guaranteed.

The quality of this translation has been assessed as: unreliable

Do you consider this translation useful?

Informacije o pravnih poklicih v Nemčiji.


Pravniški poklici

Tožilec

Vloga in naloge

Državno tožilstvo ( Statsanwaltschaft) je neodvisen organ kazenske pristojnosti, ki ima enako strukturo kot sodišča. Državno tožilstvo je pristojno za vodenje preiskave, vložitev obtožnice in njeno zastopanje na sojenju ter izvršitev kazenske sankcije. Razen če zakon ne določa drugače, je državno tožilstvo pristojno tudi za pregon kaznivega dejanja kot upravnega prekrška v okviru kazenskega postopka.

Državno tožilstvo mora, če je na voljo dovolj dokazov, posredovati v zvezi z vsemi kaznivimi dejanji, ki jih je mogoče preganjati (načelo zakonitosti). To pomeni, da mora državno tožilstvo pred odločitvijo o tem, ali je treba vložiti tožbo, preiskati in pravno preizkusiti vsa dejstva, s katerimi je seznanjeno. Državno tožilstvo zavezuje obveznost objektivnosti in nepristranskosti. Dokazati mora obremenilna in razbremenilna dejstva. Če so izpolnjeni zakonski pogoji, mora vložiti obtožnico. Če se postopek nanaša na kaznivo dejanje, lahko državno tožilstvo opusti kazenski pregon, če se krivda storilca kaznivega dejanja šteje za mladoletno in ni javnega interesa za pregon. Pod določenimi pogoji, določenimi z zakonom, je potrebno tudi soglasje pristojnega sodišča za začetek postopka v glavni stvari. Za obtoženca lahko veljajo tudi obveznosti in navodila, po katerih se primer zaključi.

Državno tožilstvo je pri preiskovanju kazenskega postopka pristojno za uporabo drugih preiskovalcev. Med njimi so policisti, davčni preiskovalci in cariniki. Slednji morajo upoštevati navodila urada.

Kazenski pregon je predpogoj za poznejše sodne postopke v kazenskem postopku. Z izjemo upravnih prekrškov mora pregon vedno sprožiti državno tožilstvo. Na sojenju običajno sodeluje državni tožilec kot predstavnik državnega tožilstva.

Državno tožilstvo deluje tako na prvi stopnji kot na pritožbeni stopnji (pritožba in kasacijska pritožba).

Na sojenju mora obtožnico prebrati državni tožilec ali državni tožilec. Imajo pravico zaslišati obdolženca in priče. Prav tako lahko sami zahtevajo dokaze. Ob koncu postopka državni tožilec navaja tožbeni razlog, v katerem se presoja dejanski in pravni položaj. Redno se zahteva obsodba obdolženca na posebno kazen ali oprostilno kazen.

S soglasjem državnega tožilstva, sodišča in obdolženca se lahko kazenski postopek v tej fazi postopka ustavi, na primer če se krivda obdolženca po končanem sojenju šteje za nizko.

Če je državni tožilec prepričan, da je treba odločbo sodišča preveriti z dejanskega ali pravnega vidika, lahko vloži pritožbo, tudi v korist obdolženca.

Organizacija

Državno tožilstvo ima sedež na regionalnem sodišču, višjem deželnem sodišču in zveznem sodišču ter ima hierarhično strukturo.

Zaradi zveznega sistema v Nemčiji je treba razlikovati med pristojnostmi zvezne vlade in pristojnostmi zveznih dežel.

Deželna državna tožilstva

Razen kaznivih dejanj, za katera je pristojen Generalbundesanwalt pri zveznem sodišču, so za pregon pristojna deželna tožilstva. Zvezni državni tožilec pri zveznem sodišču na zvezni ravni in državno tožilstvo na deželni ravni so različni in ločeni organi. Med nacionalno in deželno ravnjo ni hierarhične povezave. Vendar lahko v izjemnih primerih zvezni generalni pravobranilec pri zveznem sodišču v izjemnih primerih prenese postopek zunaj svoje pristojnosti na državno tožilstvo zvezne dežele ali sproži postopek na svojem področju.

Vseh 16 zveznih dežel ima svoje državno tožilstvo, ki je organizirano takole:

Vsako regionalno sodišče (Landgericht) ima lastno državno tožilstvo, ki je pristojno tudi za okrajna sodišča (Amtsgerichte) v okrožju tega deželnega sodišča.

Državno tožilstvo na okrožnih sodiščih je podrejeno generalnemu tožilstvu ustreznega višjega deželnega sodišča (Oberlandsgericht), ki odgovarja zadevnemu ministrstvu za pravosodje zvezne dežele.

Državno tožilstvo je pristojno za pritožbene postopke pred višjimi deželnimi sodišči. Če je za tak postopek pristojno zvezno sodišče, pregon vodi zvezni generalni tožilec.

Več informacij o državnem tožilstvu je na voljo v oddelku“ Povezava se odpre v novem oknuSodišča in tožilstva“ na spletni strani zveznega ministrstva za pravosodje in varstvo potrošnikov. Veliko državnih tožilstev ima tudi svoje spletne strani, do katerih je mogoče dostopati prek pravosodnih portalov zveznih dežel.

Zvezni državni tožilec pri zveznem sodišču

Sodno varstvo v Zvezni republiki Nemčiji je načeloma v pristojnosti zveznih dežel (členi 30, 92 in 96 temeljnega zakona). „Zvezni državni tožilec pri zveznem sodišču“ je edino zvezno državno tožilstvo. Imenuje se tudi „Bundesanwaltschaft“. Poleg zveznega generalnega državnega tožilca ga sestavljajo tudi drugi zvezni odvetniki, višji tožilci in tožilci ter drugi uslužbenci. Generalbundesanwalt (Generalbundesanwalt) je zvezno tožilstvo pri zveznem sodišču.

Zvezni državni tožilec pri zveznem sodišču opravlja tožilstvo v vseh hudih kazenskih zadevah v zvezi z državno zaščito, ki imajo poseben vpliv na notranjo varnost (zlasti teroristične napade) ali zunanjo varnost (izročitev in vohunjenje). V primeru drugih kaznivih dejanj, ki so državna zaščita, Generalbundesanwalt (Generalbundesanwalt) zveznega sodišča prevzema odgovornost za pregon pod določenimi pogoji, določenimi z zakonom v členu 120(2) zakona o pravosodnem sistemu (Evokationsrecht). Naloge Generalbundesanwalt pri zveznem sodišču vključujejo tudi pregon kaznivih dejanj na podlagi ljudskega kazenskega zakonika ter sodelovanje pri pritožbah in pritožbah pred kazenskimi oddelki zveznega sodišča.

Zveznega državnega tožilca imenuje zvezni predsednik na predlog zveznega ministra za pravosodje in varstvo potrošnikov. Predlog mora odobriti Bundesrat. Zvezni državni tožilec je pod upravnim nadzorom zveznega ministra za pravosodje in varstvo potrošnikov. Vendar zvezni minister ne sme izvajati nobenega upravnega nadzora ali pristojnosti nad deželnimi tožilci.

Sodniki

Organizacija

Glavna zakonodaja, ki ureja poklic sodnika na nacionalnih in regionalnih sodiščih, je nemški zakon o sodnikih (Deutsche Richtergesetz, DRiG). Nadaljnje določbe so na voljo tudi v deželni zakonodaji.

Ministrstva za pravosodje zveznih dežel nadzorujejo delo sodnikov na deželni ravni. Delo sodnikov na zveznih sodiščih (z izjemo sodnikov zveznega ustavnega sodišča) nadzoruje pristojno zvezno ministrstvo.

Vloga in naloge

Poklicni sodniki in sodniki porotniki

Poklicni sodniki (Berufsrichter) delajo na nacionalnih ali regionalnih sodiščih. Deželni sodniki opravljajo svoje naloge na primer na okrožnem sodišču, regionalnem sodišču ali višjem regionalnem sodišču. Večina sodnikov dela na deželni ravni.

Zvezni sodniki (Bundesrichter) lahko opravljajo funkcijo na zveznem ustavnem sodišču (Bundesverfassungsgericht), zveznem sodišču (Bundesgerichtshof), zveznem delovnem sodišču (Bundesarbeitsgericht), zveznem finančnem sodišču (Bundesfinanzhof), zveznem socialnem sodišču (Bundessozialgericht), zveznem upravnem sodišču (Bundesverwaltungsgericht) ali zveznem sodišču za patente (Bundespatentgericht).

V kazenskih postopkih se poklicnim sodnikom pridružijo „sodni sodniki“ (Laienrichter). Sodniki porotniki so za opravljanje te funkcije poklicani po uradni dolžnosti in ne prejemajo plače. Teoretično se to lahko stori tudi brez privolitve zadevne osebe. Državljan, imenovan za predstavnika za stike z javnostmi, je lahko iz te obveznosti oproščen le v posebnih okoliščinah. Sodniki porotniki sodelujejo na lokalnih sodnih obravnavah ter na zaslišanjih v kazenskih zadevah in mladoletnikih pred okrožnimi sodišči.

Sodniki imajo načeloma enake glasovalne pravice kot poklicni sodniki. To pomeni, da skupaj odločajo o vprašanju krivde obdolženca in o višini kazni.

V skladu s členom 36 Zakona o sodiščih (Gerichtsverfassungsgesetz, GVG) so sodniki porotniki izvoljeni vsakih pet let. Funkcijo tiskovnega predstavnika lahko opravlja le nemški jezik(člen 31 GVG). Delovno mesto tiskovnega predstavnika se ne imenuje (člen 33 GVG), ki:

  • še ni dopolnil petindvajsetega leta starosti ali dopolnil sedemnajst leta ali do začetka mandata;
  • osebe, ki ne prebivajo v zadevnem okrožju,
  • osebe, ki iz zdravstvenih razlogov niso sposobne opravljati dela,
  • Osebe, ki niso sposobne opravljati dela zaradi nezadostnega znanja nemškega jezika,
  • v primeru padca sredstev;

Ne more opravljati nalog žlice,

  • oseba, ki na podlagi zahtevka sodnika ne more opravljati javne funkcije ali je bila obsojena na zaporno kazen več kot šest mesecev zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ali
  • Ali ki je v postopku preiskave zaradi kaznivega dejanja, ki lahko povzroči izgubo javne funkcije (člen 32 GVG).

Sodniki porotniki so upravičeni do odškodnine za izgubo zaslužka, pri čemer je znesek določen v Zakonu o pravnih prejemkih in nadomestilih (Justizvergütungs- und -entschädigungsgesetz) (člen 55 GVG). Zvezne dežele zagotavljajo informativne brošure za obveščanje sodnikov porotnikov o njihovih dolžnostih. Te brošure so objavljene tudi na spletu. Zvezne dežele ponujajo tudi usposabljanje za sodnike porotnike.

Sodni uradniki

Sodni uradniki so uradniki v pravosodju. Kot „drugi steber tretje sile“ opravljajo predvsem naloge na področju tako imenovane nepravdne pristojnosti (npr. dedovanje, varstvo, zadeve v zvezi z otroštvom in posvojitvijo, zemljiško knjigo, zadeve v zvezi s poslovnimi, kooperativnimi in partnerskimi registri, zadeve v zvezi z združenji, zemljiškimi registri, zadeve v zvezi z registri ladij itd.), vendar so odgovorne tudi za številne druge pravosodne dejavnosti, kot so plačilni nalogi, pravna pomoč, izvrševanje, zaseg in upravljanje premoženja ter upravljanje premoženjskih pravic, sodni pregon, kazenski postopki itd.

Na okrajnih sodiščih (Amtsgerichte) je število sodnih uradnikov že večje od števila sodnikov. Področje dejavnosti sodnih uradnikov je urejeno v zakonu o sodnih uradnikih (Rechtspflegergesetz - RPflG). Sodni uradniki, tako kot sodniki, so pri opravljanju svojih nalog in sprejemanju odločitev nepristranski in neodvisni ter jih zavezujeta le zakon in statut. Zoper njihove odločitve je načeloma dopustno pravno sredstvo v skladu s splošnimi procesnimi predpisi.

Podatkovne zbirke

Zbirke podatkov o poklicih v pravosodju, ki so na voljo javnosti, so:

Informacije so na voljo tudi na spletnih straneh Združenja sodnikov Povezava se odpre v novem oknu(Deutscher Richterbund) ali Povezava se odpre v novem oknuZveze nemških sodnih uradnikov (Bundes Deutscher Rechtspfleger).

Odvetnik

V Nemčiji je približno 166 000 odvetnikov. Opravijo enako pravno usposabljanje kot sodniki ter lahko svojim strankam svetujejo in zastopajo v vseh pravnih zadevah. Lahko delujejo na sodišču in zunaj sodišča; po nemškem pravu ni posebnih odvetnikov za pravno zastopanje. Sodno pooblastilo za zastopanje načeloma velja za vsa sodišča v Nemčiji brez razlikovanja. Edina izjema je, kadar želijo odvetniki zastopati svojo stranko v civilni zadevi pred zveznim sodiščem, če obstajajo posebni pogoji za sprejem. Druga izjema so interni odvetniki (odvetniki, zaposleni pri neodvetniškem delodajalcu, ki svetujejo in zastopajo delodajalca v pravnih zadevah). Ne smejo zastopati svojega delodajalca pred nekaterimi sodišči.

Za odvetnike veljajo zakonske določbe zveznega zakona o odvetnikih (Bundesrechtsanwaltsordnung, BRAO). Pravni poklic urejajo tudi druga poklicna pravila, natančneje kodeks poklicnega ravnanja odvetnikov (Berufsordnung der Rechtsanwälte, BORA) in Kodeks ravnanja za specializirane odvetnike (Fachanwaltsordnung, FAO). Plačilo odvetnikom določa zakon o plačah odvetnikov (Rechtsanwaltsvergütungsgesetz, RVG).

Odvetniki so organizirani v 27 regionalnih odvetniških zbornicah in odvetniški zbornici na zveznem sodišču. Zbornice so pristojne za opravljanje odvetniškega poklica. Med drugim so odgovorni tudi za nadzor nad tem, ali odvetniki izpolnjujejo svoje poklicne obveznosti.

Podatkovne zbirke

Vse informacije o pravni stroki so na voljo na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuzvezne odvetniške zbornice (BRAK). Poleg tega Povezava se odpre v novem oknunemška odvetniška zbornica (DAV), največja nemška odvetniška zbornica, zagotavlja številne informacije o poklicu odvetnika, tudi v angleščini in francoščini.

Pomoč pri iskanju odvetnika je na voljo v Povezava se odpre v novem oknuZveznem uradnem registru odvetnikov, v katerem so navedeni vsi odvetniki (na voljo v nemškem in angleškem jeziku) ter informacije Povezava se odpre v novem oknunemške odvetniške zbornice.

Svetovalec za patente

V Nemčiji je zaposlenih približno 3 500 patentnih zastopnikov. Patentni zastopniki so običajno končali univerzitetni študij naravoslovja ali tehničnih zadev, sledilo pa mu je dodatno pravno usposabljanje. Njena pooblastila vključujejo svetovanje in zastopanje na področju pravic industrijske lastnine (zlasti: Patenti, uporabni modeli, blagovne znamke, modeli), zlasti njihova registracija in spremljanje. Patentni zastopniki lahko svoje stranke zastopajo pred nemškim uradom za patente in znamke, zveznim sodiščem za patente in v posebnih okoliščinah pred zveznim sodiščem. Pred deželnimi in višjimi deželnimi sodišči pa lahko podajo le mnenja o primerih svojih strank in ne morejo sami izvajati ukrepov.

Dejavnost patentnih zastopnikov ureja zakon o patentnih zastopnikih (Patentanwaltsordnung - PAO). Patentni odvetniki so organizirani v združenju patentnih zastopnikov.

Podatkovne zbirke

Informacije o patentnem uradu so na voljo na spletni Povezava se odpre v novem oknustrani združenja patentnih zastopnikov. Tam je na voljo Povezava se odpre v novem oknutudi Zvezni uradni register patentnih odvetnikov.

Notar

V Nemčiji je trenutno skoraj 7 000 notarjev, ki morajo biti načeloma enako usposobljeni kot sodniki. Zagotavljajo neodvisno, nepristransko in objektivno svetovanje in podporo za pomembne pravne posle in obravnavo pravnih zadev tako, da se izognejo pravdnim postopkom. Njihova najpomembnejša naloga je potrjevanje pravnih poslov.

Zaradi zvezne strukture Nemčije obstajajo različne notarske oblike. V večini zveznih dežel notarji opravljajo svojo glavno poklicno dejavnost („enoprofesionalni notarji“, Nurnotariat). V nekaterih zveznih deželah se poklic notarja opravlja poleg poklica odvetnika (notarski poklic). Vse notarje imenuje in nadzoruje njihov regionalni pravosodni organ (Landesjustizverwaltung).

Določbe, ki urejajo notarski poklic, so v zveznem zakonu o notariatu (Bundesnotarordnung, BNotO). Plačilo notarjev določa Zakon o pristojbinah (Kostenordnung, KostO).

Notarji pripadajo svoji območni notarski zbornici.

Podatkovne zbirke

Izčrpne informacije o različnih temah notarjev so na voljo na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuzvezne notarske zbornice. Povezava se odpre v novem oknuNa seznamu notarjev je tudi pomoč pri iskanju notarja. Vsebina je na voljo v nemščini, angleščini, francoščini in španščini.

Drugi pravni poklici

Pravni poklici, opredeljeni v zakonu o pravnih storitvah (Rechtsdienstleistungsgesetz, RDG)

Zakon o pravnih storitvah omogoča pobiranje dolgov, pokojninske svetovalce in ponudnike pravnih storitev s specializacijo na področju tujega prava za zagotavljanje zunajsodnih pravnih storitev. V nekaterih primerih so ponudniki storitev izterjave dolgov in svetovalci za pokojninsko zavarovanje pooblaščeni tudi za zastopanje svojih strank pred sodiščem. Dejavnost je treba evidentirati pri sodišču na zahtevo sodišča. Imena registriranih oseb so Povezava se odpre v novem oknunavedena v registru pravnih storitev.

Za te registrirane ponudnike storitev ni nobene pravne zahteve, da pripadajo zbornici ali posebnemu poklicnemu združenju. Ponudniki storitev izterjave in svetovalci za pokojninsko zavarovanje so delno organizirani v poklicnih združenjih; največja združenja so zvezno združenje nemških dolžniških podjetij, Zvezno združenje nemških pravnih svetovalcev/ponudniki pravnih storitev in Federal Association of Pension Advisers.

Podatkovne zbirke

Na nemškem pravosodnem portalu si lahko ogledate register pravnih storitev, ki vsebuje seznam ponudnikov pravnih storitev in sodišč, pristojnih za registracijo. Spletne strani Povezava se odpre v novem oknuzveznega združenja nemških dolžniških podjetij, Povezava se odpre v novem oknuZveznega združenja nemških pravnih svetovalcev/ponudnikov pravnih storitev in Povezava se odpre v novem oknuzveznega združenja svetovalcev za pokojnine zagotavljajo številne dodatne informacije.

Organizacije, ki zagotavljajo brezplačne pravne storitve

V Nemčiji številne dobrodelne organizacije zagotavljajo brezplačno pravno svetovanje (v skladu z oddelkoma 6 in 8 Zakona o pravnih storitvah). Med najpomembnejšimi so:

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuPortal pravosodnih organov zvezne in deželne vlade

Povezava se odpre v novem oknuInformacije o sodiščih in državnih tožilstvih, Zveznem ministrstvu za pravosodje in varstvo potrošnikov

Povezava se odpre v novem oknuZvezno ministrstvo za pravosodje in varstvo potrošnikov

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje v Hamburgu

Povezava se odpre v novem oknuBerlinsko ministrstvo za pravosodje

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje Bavarske

Povezava se odpre v novem oknuNemško združenje sodnikov

Povezava se odpre v novem oknuNemška zvezna odvetniška zbornica

Povezava se odpre v novem oknuNacionalni uradni seznam odvetnikov

Povezava se odpre v novem oknuNemška odvetniška zbornica

Povezava se odpre v novem oknuInformacije o nemškem odvetniku

Povezava se odpre v novem oknuZbornica patentnih odvetnikov

Povezava se odpre v novem oknuSeznam notarjev

Povezava se odpre v novem oknuZvezna notarska zbornica

Povezava se odpre v novem oknuRegister pravnih služb

Povezava se odpre v novem oknuArbeiterwohlfahrt Bundesverband e.V.

Povezava se odpre v novem oknuDobrodelne organizacije

Povezava se odpre v novem oknuSocialne organizacije

Povezava se odpre v novem oknuJudovska osrednja služba za socialno varstvo v Nemčiji

Povezava se odpre v novem oknuNemški Rdeči križ

Povezava se odpre v novem oknuParitätischer Wohlfahrtsverband (paritätischer Wohlfahrtsverband)


To je strojno prevedena različica vsebine. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.

Zadnja posodobitev: 23/11/2020