Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Pravniški poklici - Danska

To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: danščina.

Na tej strani je pregled pravniških poklicev na Danskem.


Pravniški poklici

Tožilci

Organizacija

Za dansko tožilstvo je pristojen minister za pravosodje, ki nadzoruje državne tožilce. Tožilstvo sestavljajo vodja državnega tožilstva, državni tožilci in načelniki policije.

Vodja državnega tožilstva (generalni državni tožilec) vodi kazenske zadeve pred vrhovnim sodiščem in sodeluje tudi na obravnavah pred Komisijo za revizijo kazenskih postopkov.

Generalni državni tožilec je nadrejen drugim tožilcem in nadzira njihovo delo. Prav tako obravnava pritožbe zoper odločitve državnih tožilcev na prvi stopnji.

Vloga in pristojnosti

Naloge in organizacija Povezava se odpre v novem oknutožilstva so opisane v delu 10 (členi 95–107) danskega Zakona o organizaciji pravosodja.

Naloga tožilstva je, da v sodelovanju s policijo in v skladu z Zakonom o organizaciji pravosodja sodno preganja storilce kaznivih dejanj. Člen 96(2) določa, da mora tožilstvo voditi zadevo s hitrostjo, ki je primerna naravi zadeve. Tožilstvo mora v tej zvezi zagotoviti, da se sodno preganjajo kazensko odgovorne osebe in ne nedolžne osebe (načelo nepristranskosti).

Šest regionalnih državnih tožilcev vodi kazenske zadeve, in sicer pritožbene zadeve ter zadeve, v katerih sodeluje porota, pred višjimi sodišči in nadzoruje, kako načelniki policije obravnavajo kazenske zadeve. Poleg tega regionalni državni tožilci obravnavajo pritožbe zoper odločitve načelnikov policije v zvezi s sodnim pregonom. Državni tožilci obravnavajo odškodninske zadeve v zvezi s kazenskim pregonom in pritožbe zoper policijo.

Državni tožilec za hujša dejanja gospodarskega kriminala je pristojen za preganjanje hujših dejanj finančnega kriminala na nacionalni ravni.

Glavni tožilec za hujša dejanja mednarodnega kriminala je na nacionalni ravni pristojen za preganjanje mednarodnih kaznivih dejanj, storjenih v tujini. To vključuje zadeve v zvezi z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi hudodelstvi.

Načelniki policije delujejo kot tožilci pred mestnimi sodišči (prva stopnja) in so tako – poleg upravljanja policije – odgovorni za poizvedbe in preiskave, ki jih izvaja policijsko okrožje, ter delovanje lokalnega tožilstva.

Sodniki

Organizacija

Povezava se odpre v novem oknuSvet za imenovanja v pravosodju Danske predloži ministru za pravosodje priporočila za vsa sodna imenovanja razen za mesto predsednika vrhovnega sodišča. Minister za pravosodje v praksi vedno upošteva priporočila Sveta.

Disciplinske zadeve v zvezi s sodniki ali drugim pravnim osebjem, ki ga zaposlujejo sodišča, obravnava Povezava se odpre v novem oknuspecializirano sodišče za obtožbe in obnovo postopka.

Povezava se odpre v novem oknuSodna uprava Danske je splošno odgovorna za usposabljanje in izobraževanje pravnega osebja na sodiščih.

Vloga in pristojnosti

Poklicni sodniki na Danskem na splošno niso specializirani za določeno pravno področje. Imajo lahko stalni ali začasni („konstitueret“) položaj. Sodniški pomočniki in namestniki sodnikov običajno obravnavajo manj obsežne zadeve (kot so zadeve, ki jih predložijo sodni izvršitelji).

Sodniki porotniki z nekaterimi pomembnimi izjemami sodelujejo v vseh kazenskih zadevah, ki jih obravnavajo sodišča prve in druge stopnje. V civilnih zadevah prve in druge stopnje se lahko k sodelovanju povabi sodnike porotnike strokovnjake. Sodniki porotniki in sodniki porotniki strokovnjaki so imenovani za obdobje štirih let.

Pravne zbirke podatkov

Dodatne informacije so na voljo na:

javni spletni strani Povezava se odpre v novem oknuSodniškega združenja Danske,

spletni strani Povezava se odpre v novem oknuZdruženja sodniških pomočnikov.

Organizacija pravniškega poklica: odvetniki

Odvetniki, ki smejo zastopati pred sodiščem / zagovorniki

Zasebni odvetniki

Odvetniško združenje Danske je bilo ustanovljeno leta 1919. Vsi danski odvetniki („advokater“) so obvezni člani.

Zaposleni odvetniki in odvetniški pripravniki

FAAF je združenje zaposlenih odvetnikov in odvetniških pripravnikov, ki spada pod Združenje odvetnikov in ekonomistov Danske (DJØF). DJØF je največji danski sindikat in interesna organizacija za študente in zaposlene osebe na področju prava, uprave, državne uprave, raziskav, izobraževanja, komunikacije, ekonomije, političnih in družbenih ved. Ima približno 50 000 članov, ki delujejo na teh področjih. Od približno 1 500 članov FAAF je 900 odvetnikov, zaposlenih v zasebni praksi.

Pravni svetovalci v podjetjih

Odvetniki, ki so zaposleni v podjetjih, niso le del Odvetniškega združenja Danske, temveč lahko postanejo tudi člani Združenja pravnih svetovalcev v podjetjih (Danske Virksomhedsjurister – DVJ). Danes imata odvetniško licenco približno dve tretjini članov združenja DVJ. DVJ na splošno zastopa strokovne interese pravnih svetovalcev v podjetjih. Prav tako si prizadeva za spodbujanje poznavanja in razumevanja položaja ter vse večje pomembnosti pravnega svetovalca v podjetju za trgovsko skupnost, organe, nevladne organizacije in družbo na splošno. DVJ je član Evropskega združenja odvetnikov v podjetjih (European Company Lawyers´ Association – ECLA).

Primerjava zasebnih odvetnikov in odvetnikov v podjetjih

Na Danskem za pravne zastopnike/svetovalce v podjetjih, ki imajo odvetniško licenco, veljajo popolnoma enaki predpisi kot za odvetnike z zasebno prakso. Zakon o organizaciji pravosodja ne razlikuje med tema kategorijama odvetnikov in oboji so vključeni v Odvetniško združenje Danske.

To pomeni, da imajo na splošno odvetniki, ki so zaposleni v podjetju, enak pravni status kot ostali odvetniki, kar zadeva kodeks ravnanja, poklicno skrivnost, zaupen odnos med odvetniki in njihovimi strankami, imuniteto itd. Vendar je bilo področje uporabe kodeksa ravnanja razširjeno, da se je zagotovila njegova uporaba tudi za odvetnike v podjetjih, spremembe pa pokrivajo posebne pogoje njihovega dela.

Imuniteto odvetnikov v podjetjih urejajo enaka pravila, kot veljajo za odvetnike z zasebno prakso. Ali so zahteve, ki veljajo za odvetnike v podjetjih, enake ali nižje kot za ostale odvetnike, pa je treba še preveriti na sodišču.

Edina izjema pri vprašanju enakega pravnega statusa je ta, koga lahko odvetnik v podjetju zastopa v okviru svoje odvetniške licence. Pravna možnost delovanja kot odvetnik v podjetju se obravnava kot tiha izjema od člena 124 Zakona o organizaciji pravosodja, ki ureja vrsto podjetja, katerega lahko odvetnik zastopa.

Odvetnik lahko zato uporablja naziv odvetnika, kadar zastopa podjetje ali organizacijo, ki ga zaposluje, razen če ima odvetnik v podjetju poleg te zaposlitve še odvetniško prakso. Če delodajalec prosi odvetnika v podjetju, da pravno svetuje stranki ali članu, se naziv odvetnika pri tem ne more uporabljati, razen če ima odvetnik, ki je zaposlen v podjetju, odvetniško prakso, ločeno od svoje zaposlitve, ter sprejme stranko ali člana kot odvetnik v svoji zasebni praksi.

Če odvetnik, ki je zaposlen v podjetju, nima odvetniške prakse, ločene od svoje zaposlitve, in daje stranki ali članu pravne nasvete ter je stranka ali član potrošnik, nasvet pa je dan za tržne namene, se za dejavnost odvetnika v podjetju kljub temu uporablja Zakon o pravnem svetovanju z eno izjemo: ne velja za pravne nasvete, ki jih zagotavljajo sindikati in nevladne organizacije. Razlog za to izjemo je, da takšni nasveti niso dani za tržne namene in se na splošno obravnavajo kot dodatek k običajnim storitvam za člane, ki se nanašajo na namen združenja.

Pravno svetovanje posameznemu potrošniku, ki ga zagotovi zaposlena oseba v sindikatu (z odvetniško licenco), zato urejajo le splošna pravila o nadomestilih v nepogodbenih razmerjih ter ga le posredno ureja danski kodeks ravnanja. Ta določa, da v skladu s členom 126(4) Zakona o organizaciji pravosodja odvetnik ne sme ravnati na način, ki ni vreden odvetnika v zadevah poslovne ali finančne narave.

Zakon o pravnem svetovanju

Od julija 2006 je pravno svetovanje, ki se zagotavlja potrošnikom za tržne namene, predmet ločene ureditve – ne glede na izobrazbo pravnega svetovalca. Zakon izrecno ne velja za pravno svetovanje, ki ga zagotavljajo odvetniki kot del svoje neodvisne odvetniške prakse. Ne velja niti za pravno svetovanje, ki ga zagotavljajo sindikati ali nevladne organizacije, ker se takšno svetovanje ne šteje za svetovanje tržne narave (glej zgoraj). Poleg tega pravno svetovanje, ki ga zagotavljajo izvajalci finančnih storitev, ne spada v področje uporabe zakona, če je izvajalec finančnih storitev zavezan kodeksom ravnanja, ki jih izda minister za gospodarstvo.

Vendar to ni enako, kot če pravno svetovanje zagotavlja oseba z odvetniško licenco, kot je že bilo navedeno, ker se za odvetnike zakon ne uporablja. Če svetovalec, ki je zaposlen v podjetju in ima odvetniško licenco, zagotavlja pravne nasvete potrošniku (in s tem nekomu, ki ni njegov delodajalec), nima pa odvetniške prakse, spada ta storitev v področje uporabe Zakona o pravnem svetovanju, če se obravnava kot nasvet za tržne namene.

Glavne značilnosti Zakona o pravnem svetovanju so naslednje:

  • Pravni svetovalec mora ravnati na način, ki je v skladu s kodeksom ravnanja. To vključuje temeljito, vestno in dosledno opravljanje nalog z ustreznim upoštevanjem interesov stranke. Svetovanje se mora zagotoviti dovolj hitro.
  • Sporazumi o pravnem svetovanju morajo biti v pisni obliki.
  • Pravni svetovalec ni zavezan k sklenitvi zavarovanja poklicne odgovornosti, vendar morajo biti informacije v ta namen vključene v sporazum o pravnem svetovanju.
  • Pravni svetovalec mora stranko obvestiti o ceni pravnega nasveta.
  • Pravni svetovalec ne sme prejeti sklada, zaupanega v fiduciarno razmerje.
  • Pravni svetovalec ne sme pomagati stranki, kadar ima poseben osebni ali finančni interes glede izida zadeve.
  • Pravni svetovalec je zavezan kodeksu ravnanja, ki ga izda minister za pravosodje. Varuh pravic potrošnikov nadzira, ali pravni svetovalec ravna v skladu z zakonom in kodeksom ravnanja.

Pravne zbirke podatkov

Te informacije so na voljo na strani Povezava se odpre v novem oknuOdvetniškega združenja Danske.

Na strani so navedene informacije o pravniških poklicih na Danskem v angleškem jeziku. Stran vsebuje tudi seznam oseb, ki opravljajo odvetniški poklic (v danskem jeziku).

Drugi pravniški poklici

Organizacije za brezplačne pravne storitve

Na Danskem obstajajo klinike pravne pomoči. Vsakdo, ki išče pravno pomoč, se lahko obrne na Povezava se odpre v novem oknuAgencijo za civilne zadeve, ki ga bo napotila na najbližjo kliniko. Naslov je:

The Civil Affairs Agency

Gyldenløvesgade 11, 2.

1600 Copenhagen V

Telefon: +45 33 92 33 34,

Telefaks: +45 39 20 45 05

e-naslov: Povezava se odpre v novem oknucivilstyrelsen@civilstyrelsen.dk

Od ponedeljka do četrtka od 10h do 15h, petek od 10h do 14h.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 01/05/2010