Pravniški poklici - Francija

Obnovi Shrani kot pdf

To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: francoščina.

Tu boste našli pregled različnih pravniških poklicev.


Pravniški poklici

Pravniški poklici – uvod

Visoki pravosodni uradniki (magistrats)

Organizacija

Visoki pravosodni uradniki v Franciji (magistrats) se delijo na sodnike (magistrats du siège) in tožilce (magistrats du parquet) in svojo dejavnost opravljajo poklicno. Za sodnike se pogosto uporablja naziv „visoki pravosodni uradnik v klopi“ (magistrats du siège), za tožilce, ki zastopajo državno tožilstvo (ministère public ali parquet), pa „visoki pravosodni uradniki v dvorani“ (magistrats du parquet).

Sodniki odločajo o sporih, ki so jim predloženi, tožilci pa zastopajo interese družbe in zagotavljajo izvajanje zakonov. Pravila o sodniškem in tožilskem poklicu so navedena v odloku (ordonnance) št. 58-1270 z dne 22. decembra 1958 o sistemskem zakonu (loi organique) o statusu sodnikov in tožilcev. Na različnih stopnjah kariere je lahko visoki pravosodni uradnik imenovan na mesto sodnika ali tožilca. To je načelo enotnosti sodstva (člen 1), ki ga je znova potrdil Ustavni svet, zlasti z odločbo z dne 11. avgusta 1993. Vsi pravosodni uradniki so del pravosodja, ki mora po členu 66 ustave ščititi posamezne svoboščine. Obstajajo pa določene razlike med pravili za posamezne skupine pravosodnih uradnikov, saj sodniki niso podrejeni višjim organom in jim je zagotovljena neodstavljivost, torej ne morejo biti imenovani na drugo delovno mesto brez svojega soglasja.

Večina visokih pravosodnih uradnikov se zaposli na podlagi natečaja. Da se lahko udeležijo prvega natečaja, na katerega se lahko prijavijo študenti, morajo kandidati imeti diplomo, ki potrjuje, da so končali vsaj štiriletni študij po maturi. Uspešni kandidati postanejo sodniški pripravniki (auditeurs de justice) in vsi se udeležijo istega usposabljanja na državni šoli za visoke pravosodne uradnike (École nationale de la magistrature – ENM). Obstajajo pa tudi možnosti neposredne zaposlitve v pravosodju. Sodniški pripravniki so po končanem usposabljanju na ENM z dekretom (décret) imenovani na delovno mesto na sodišču ali tožilstvu.

Predsedniki sodišč in vodje tožilstva imajo poleg glavnih pristojnosti tudi upravne dolžnosti, na primer razporeditev obravnav.

1. januarja 2009 je bilo 8 090 visokih pravosodnih uradnikov, od katerih jih je bilo 7 769 zaposlenih na tožilstvu.

Vrhovni sodni svet

Vrhovni sodni svet (Conseil supérieur de la magistrature – CSM) je opredeljen v členu 65 ustave. Z ustavnim zakonom z dne 23. julija 2008 je bila spremenjena sestava tega sveta in njegove pristojnosti v zvezi z imenovanjem, določena pa je bila tudi možnost, da se nanj obrnejo posamezniki. Predsednik republike tako ni več član tega sveta.

Oddelku sveta, pristojnemu za sodnike, predseduje prvi predsednik kasacijskega sodišča. V oddelku so poleg petih sodnikov in tožilca tudi član Državnega sveta (Conseil d’État), ki ga imenuje Državni svet, odvetnik (avocat) in šest usposobljenih oseb, ki niso člani parlamenta, sodstva ali upravnih sodišč. Predsednik republike, predsednik spodnjega doma (Assemblée nationale) in predsednik senata imenujejo po dve usposobljeni osebi.

Oddelku sveta, pristojnemu za tožilce, predseduje generalni tožilec (procureur général) pri kasacijskem sodišču. V oddelku so poleg petih tožilcev in sodnika še član Državnega sveta, odvetnik in že navedenih šest usposobljenih oseb.

Oddelek sveta, pristojen za sodnike, predloži predloge za imenovanje sodnikov kasacijskega sodišča, prih predsednikov pritožbenih sodišč (cours d’appel) in predsednikov okrožnih sodišč (tribunaux de grande instance). Drugi sodniki so lahko imenovani le s privolitvijo tega oddelka.

Ta oddelek deluje kot disciplinski organ za sodnike. Zato vključuje tudi sodnika iz oddelka sveta, pristojnega za tožilce.

Oddelek sveta, pristojen za tožilce, poda mnenje o imenovanjih tožilcev. Poleg tega poda tudi mnenje o disciplinskih ukrepih za tožilce. Zato je v njem poleg članov, navedenih v tretjem odstavku člena 65, tudi tožilec iz oddelka sveta, pristojnega za sodnike.

Državno tožilstvo

Organizacija

Tožilci državnega tožilstva morajo delovati v interesu družbe, ki jo zastopajo pri zagotavljanju izvajanja zakonov.

Razen generalnega tožilstva (procureur général) pri kasacijskem sodišču, ki ima poseben status, je državno tožilstvo v Franciji hierarhična piramida „pod nadzorom ministra za pravosodje“. V členu 30 zakonika o kazenskem postopku je določeno, da minister za pravosodje vodi politiko kazenskih postopkov, ki jo določi vlada. Minister mora zagotoviti, da se ta politika dosledno izvaja po vsej državi. V ta namen lahko minister tožilcem da določena splošna navodila v zvezi s kazenskimi postopki, ki jih izvajajo.

Na vsakem okrožnem sodišču je tožilstvo, ki ga sestavlja nekaj tožilcev, vodi pa ga okrožni tožilec (procureur de la République), ki so mu ostali tožilci podrejeni. Tožilstvo upravlja tako, da razporeja naloge in storitve med pomočnike tožilca (procureurs adjoints), nižje tožilce (vice-procureurs) in namestnike tožilcev (substituts). Okrožni tožilec deluje pod nadzorom in vodstvom generalnega tožilca.

Kljub tej hierarhični strukturi je tožilstvo nedeljiva enota, saj namestnik tožilca ne potrebuje pooblastila nadrejenega za delovanje, vsako njegovo dejanje pa zavezuje celotno tožilstvo.

Vloga in pristojnosti

Tožilstvo je pristojno zlasti za kazenske zadeve.. Tožilstvo vodi preiskave in izvede oziroma zagotovi izvajanje vseh ukrepov za pregon kaznivih dejanj. Svobodno lahko odloča o začetku oziroma poteku postopkov v kazenskih zadevah (npr. začetek preiskovalnega postopka (ouverture d’une information judiciaire), predložitev zadeve sodišču (renvoi devant une juridiction de jugement), ali opustitev pregona (classement sans suite)). Udeležiti se mora sodne obravnave, kjer tožilec ustno predstavi stališča (o dejstvih, lastnostih obtožene osebe in kazni), ki se mu zdi najbolj primerna za ustrezno zagotovitev dobrega delovanja pravosodja. Poleg tega tožilstvo zagotovi, da se kazni izvedejo.

Tožilstvo je pristojno za varstvo mladoletnih oseb, ki so v nevarnosti, ima pa tudi nekatere pristojnosti v civilnih zadevah (npr. v zvezi s stanjem posameznikov v evidencah rojstev, zakonskih zvez in smrti) ter v upravnih (npr. v zvezi s točenjem pijač, tiskom ali neposredno prodajo) in gospodarskih zadevah (npr. v zvezi z nekaterimi postopki pri plačilni nesposobnosti).

Vloga in pristojnosti sodnikov (juges, magistrats du siège) so razložene na strani o rednih sodiščih.

Nepoklicni sodniki (juges non professionnels)

Sodniki za spore majhne vrednosti in lažja kazniva dejanja

Sodniki na lokalnih sodiščih (juges de proximité), katerih funkcija je bila uvedena s sistemskim zakonom o pravosodju (loi d’orientation et de justice) z dne 9. septembra 2002, dopolnjenim z zakonom št. 2005-47 z dne 26. januarja 2005, so imenovani z dekretom (décret) in s privolitvijo Vrhovnega sodnega sveta za obdobje sedmih let brez možnosti podaljšanja. Pogoje njihovega delovanja ob nekaj pridržkih ureja že naveden odlok (ordonnance) št. 58‑1270 z dne 2. decembra 1958.

Ti sodniki izvajajo nekatere funkcije sodnikov na rednih sodiščih. V civilnih zadevah so pristojni za tožbe v zvezi z obligacijskopravnimi terjatvami in premoženjske tožbe v vrednosti do 4 000 EUR, razen v primerih, ko je pristojno okrajno sodišče (tribunal d’instance). V kazenskih zadevah so pristojni za sojenje v zadevah manjših prekrškov iz prvih štirih razredov prekrškov, kot prisedniki (assesseurs) lahko odločajo na kazenskem sodišču (tribunal correctionnel), ki obravnava srednje velike prekrške, in potrjujejo lahko kazni, o katerih se tožilstvo dogovori z obtoženimi brez sojenja (composition pénale).

1. januarja 2013 je bilo 452 tovrstnih sodnikov.

Člani razsodišča med delodajalci in delojemalci

Člani razsodišča med delodajalci in delojemalci (les conseillers prud’hommes) so izvoljeni vsakih pet let. Izvolijo jih volilni kolegiji, ki sorazmerno predstavljajo delodajalce in delojemalce v kmetijstvu, industriji, trgovini, poslovodnih organih in različnih drugih dejavnostih, po sistemu zaprtega seznama brez delitve glasov ali preferenc za posamezne kandidate. Kandidati morajo biti francoski državljani, stari najmanj 21 let in brez obsodb na kakršno koli prepoved, izključitev ali odvzem glede njihovih državljanskih pravic.

Volijo lahko vsi delodajalci in delojemalci, ki so stari najmanj 16 let, opravljajo poklicno dejavnost, imajo vajensko pogodbo ali so neprostovoljno brezposelni.

Prisedniki na socialnih sodiščih

Prvi predsednik pritožbenega sodišča s pristojnostjo na danem območju imenuje prisednike na socialnih sodiščih (tribunaux des affaires de la sécurité sociale) za obdobje treh let s seznama, ki ga za določeno sodišče predloži regionalni direktor za mladino, šport in socialno usklajenost po nominacijah, ki jih podajo najbolj značilne panožne organizacije.

Prisedniki na sodiščih za spore o nezmožnosti

Prisednike na sodiščih za spore o nezmožnosti (tribunaux du contentieux de l’incapacité) za obdobje treh let imenuje prvi predsednik pritožbenega sodišča s pristojnostjo na danem območju ali regionalni direktor za mladino, šport in socialno usklajenost s seznamov, ki se sestavijo glede na nominacije, ki jih podajo najbolj značilne panožne organizacije.

Prisedniki na sodiščih za mladoletnike

Prisednike na sodiščih za mladoletnike (tribunaux pour enfants) za obdobje štirih let imenuje pravosodni minister (garde des sceaux). Kazati morajo interes in usposobljenost za delo na področju otroškega varstva, za vsako sodišče za mladoletnike pa so izbrani s seznama kandidatov, ki ga predloži prvi predsednik pritožbenega sodišča.

Prisedniki na sodiščih za kmetijska zemljišča

Prisednike na sodiščih za kmetijska zemljišča (tribunaux paritaires des baux ruraux) sestavlja enako število najemodajalcev, ki niso hkrati najemniki, in najemnikov, ki niso hkrati najemodajalci, izvolijo pa jih njihovi stanovski kolegi, in sicer s seznamov, ki jih pripravi odbor za pripravo volilnih seznamov, dokončno pa oblikuje prefekt departmaja (département).

Sodniki na gospodarskih sodiščih

Sodniki na gospodarskih sodiščih (tribunaux de commerce), ki so znani tudi kot juges consulaires, so trgovci-prostovoljci, ki jih izvolijo drugi trgovci.

Izvoljeni so z dvostopenjskim volilnim postopkom, opredeljenim v členih od L. 723‑1 do L. 723‑14 in od R. 723‑1 do R. 723‑31 trgovinskega zakonika.

Volivci na drugi stopnji so delujoči sodniki, nekdanji sodniki in delegati trgovcev. Delegati trgovcev (délégués consulaires) so tudi sami trgovci, ki so za obdobje petih let izvoljeni izključno z namenom, da volijo sodnike na gospodarskih sodiščih.

Ti sodniki so najprej izvoljeni za obdobje dveh let, nato pa za obdobja štirih let. Sodnik ne sme biti na položaju več kot štiri zaporedne mandate. Po štirih zaporednih mandatih sodnik eno leto ne sme zasesti tega položaja.

Volitve za zapolnitev prostih delovnih mest na gospodarskih sodiščih potekajo vsako leto v prvi polovici oktobra.

Sodni tajniki

Sodni tajnik (greffier) je strokovnjak za sodne postopke. Tajnik pomaga sodniku ali sodnikom pri pripravi sodnih listin in je odgovoren, kadar tako zahteva zakon, za overitev in potrditev aktov sodišča, ki bi sicer bili nični.

Sodni tajnik dela neposredno s sodnikom, pomaga pri pripravi zadev za sodno obravnavo in proučuje dokumentacijo. Lahko tudi skrbi za sprejemanje in obveščanje javnosti, zagotavlja pa tudi strokovno usposabljanje na državni šoli za sodne uradnike (École nationale des greffes).

Večino funkcij sodni tajnik izvaja v različnih službah sodišč. Glede na velikost in organizacijo sodišča ima lahko vodstvene odgovornosti kot vodja sodnega tajništva, namestnik vodje ali vodja službe.

Odvetniki

Odvetniki (avocats) delajo v pravosodju, vendar svoj poklic opravljajo neodvisno in kot samozaposleni. Pravila o tem poklicu so načeloma navedena v zakonu (loi) št. 71-1130 z dne 31. decembra 1971, ki je preoblikoval določene pravosodne in pravniške poklice, in dekretu (décret) št. 91‑1197 z dne 27. novembra 1991, ki opredeljuje poklic odvetnika. Z Zakonom št. 90‑1259 z dne 31. decembra 1990 o spremembi zakona iz leta 1971 je bil z izvedbenimi odloki oblikovan nov odvetniški poklic, s tem da je združil obstoječa poklica, tj. poklic odvetnika (avocat) in pravnega svetovalca (conseil juridique).

Odvetniki vsakodnevno svetujejo svojim strankam in jih zastopajo.

Po členu 4(1) zakona z dne 31. decembra 1971 imajo odvetniki skoraj monopol na področjih pomoči strankam in zastopanja strank ter delovanja in zagovarjanja pred sodišči, sodnimi organi in disciplinskimi organi vseh vrst.

Odvetniki nimajo zbornice na nacionalni ravni, saj želijo ohraniti primerno zastopanost vseh manjših zbornic. V Franciji imajo 161 odvetniških zbornic (barreaux), in sicer na celini in na čezmorskih območjih, vsaka pa je povezana z okrožnim sodiščem (tribunal de grande instance), ima svojega predsednika (bâtonnier) in svet zbornice (conseil de l’ordre), ki se ukvarja z vsemi zadevami glede izvajanja poklica in tako zagotavlja, da odvetniki izpolnjujejo svoje obveznosti, hkrati pa ščiti njihove pravice.

Nacionalni svet odvetniških zbornic (Conseil national des barreaux – CNB), ustanovljen z zakonom z dne 31. decembra 1990 (člen 15), je organ, ki deluje v javno korist (établissement d’utilité publique) in je pravna oseba, hkrati pa je odgovoren za zastopanje pravniškega poklica pred javnimi organi in zagotavljanje skladnosti med pravili in izvajanjem tega poklica.

Nacionalni svet odvetniških zbornic ima spletno stran, na kateri je mogoče brezplačno dostopati do informacij o organizaciji te poklicne dejavnosti, aktualnih vprašanjih v zvezi s tem poklicem in imenika vseh odvetnikov, včlanjenih v posamezne francoske odvetniške zbornice. Večina večjih odvetniških zbornic ima svoja spletna mesta, ki so brezplačna in dostopna vsem, njihovi naslovi pa so navedeni v imeniku odvetniških zbornic na spletnem mestu CNB.

Odvetniki pri dveh francoskih vrhovnih sodiščih, in sicer Državnem svetu in kasacijskem sodišču, se ločijo od običajnih odvetnikov, saj so javni uslužbenci, ki jih imenuje pravosodni minister, in imajo edini pooblastila za zastopanje strank pred temi sodišči. Pravila o njihovem poklicu so načeloma navedena v odloku (ordonnance) z dne 10. septembra 1817, ki uvaja odlok o odvetnikih pri Državnem svetu in na kasacijskem sodišču, dekretu (décret) št. 91-1125 z dne 28. oktobra 1991, ki se navezuje na pogoje za opravljanje poklica, in odloku (décret) št. 2002‑76 z dne 11. januarja 2002 o disciplinskih pravilih poklica.

Z Odlokom (ordonnance) z dne 10. julija 1814 je bilo določeno, da je pri vrhovnih sodiščih šestdeset odvetnikov. Dekret (décret) z dne 22. aprila 2009 pa zdaj pravosodnemu ministru dovoljuje, da se za zagotavljanje dobrega delovanja pravosodja na vrhovnih sodiščih uvede nove odvetniške službe, kar se zlasti navezuje na dvig števila zadev na sodiščih.

Odvetniki pri vrhovnih sodiščih imajo svojo odvetniško zbornico, ki jo vodi predsednik, pri tem pa mu pomaga svet zbornice, ki ima 11 članov. Ta organ je odgovoren za zagotavljanje strokovne discipline in zastopa sam poklic.

Podrobnejše informacije so na voljo na spletnem mestu Povezava se odpre v novem oknuOdvetniške zbornice pri Državnem svetu in kasacijskem sodišču..

Ali obstaja zbirka podatkov za to področje?

Nacionalni svet odvetniških zbornic vodi zbirko podatkov, ki temelji na seznamu odvetnikov, vpisanih na sezname vseh odvetniških zbornic v Franciji.

Ali je dostop do teh informacij brezplačen?

Dostop do zbirke podatkov na spletnem mestu Povezava se odpre v novem oknuNacionalni svet odvetniških zbornic je brezplačen.

Notarji

Organizacija

Notar (notaire) je javni oziroma vladni uradnik, imenovan s sklepom (arrêté) pravosodnega ministra. Notarji kljub temu svoj poklic opravljajo neodvisno in kot samozaposleni. Pravila o njihovem poklicu so v glavnem navedena v zakonu (loi) z dne 25. vetrnika (ventôse) leta XI (šestega meseca po francoskem republikanskem koledarju), odloku (ordonnance) št. 45‑2590 z dne 2. novembra 1945, dekretu (décret) št. 45-0117 z dne 19. decembra 1945 o organizaciji notarskega poklica, dekretu (décret) št. 73-609 z dne 5. julija 1973 o strokovnem usposabljanju in pogojih za opravljanje notarskega poklica, in dekretu (décret) št. 78-262 z dne 8. marca 1978, ki ureja področje plačila za notarja.

Notarji so organizirani v notarske zbornice na ravni departmajev in v svete na regionalni ravni, ta združenja pa določajo in disciplinsko nadzorujejo delovanje notarjev na svojih območjih. Pred nacionalnimi organi poklic zastopa Višji notarski svet (Conseil supérieur du notariat).

Višji notarski svet poleg tega, da zastopa poklic pred javnimi organi, tudi preprečuje in razrešuje poklicne spore med notarji, ki niso člani istega regionalnega sveta. Povezava se odpre v novem oknuVišji notarski svet ima brezplačno spletno mesto, kjer so navedene osnovne značilnosti poklica, vsebuje pa tudi imenik notarjev ter njihovih zbornic in svetov v departmajih in regijah.

Vloga in pristojnosti

Notarji so pristojni za izdajanje overjenih listin, ki so nato izvršljive brez pridobitve odločbe sodišča.

Poleg tega tudi svetujejo posameznikom in podjetjem, v povezavi ali brez povezave s pripravo osnutkov uradnih dokumentov ter poleg svojih glavnih poslov sodelujejo tudi pri upravljanju premoženja in nepremičninskih poslih.

Drugi pravniški poklici

Sodni izvršitelji

Sodni izvršitelj (huissier de justice) je javni oziroma vladni uslužbenec, imenovan z sklepom (arrêté) pravosodnega ministra. Izvršitelji kljub temu svoj poklic opravljajo neodvisno in kot samozaposleni. Pravila o poklicu so v glavnem navedena v zakonu (loi) z dne 27. decembra 1923, odloku (ordonnance) št. 45-2592 z dne 2. novembra 1945, dekretu (décret) št. 56-222 z dne 29. februarja 1956 in dekretu (décret) št. 75-770 z dne 14. avgusta 1975.

Sodni izvršitelji so edini pooblaščeni za vročanje sodnih listin ter izvrševanje sodnih odločb in izvršilnih nalogov ali naslovov. Poleg tega lahko po pooblastilu sodišč ali na zahtevo posameznikov pripravijo ugotovitvene zapisnike. Poleg opravljanja svojih glavnih poslov lahko delujejo tudi kot posredniki pri poravnavah, upravitelji premoženja ali zavarovalniški agenti, pod pogojem, da najprej o tem obvestijo svojo regionalno zbornico izvršiteljev in generalno tožilstvo (procureur général) na pritožbenem sodišču za njihovo območje.

Za delovanje znotraj okvira svojih pristojnosti v civilnih in gospodarskih zadevah prejmejo plačilo po tarifah, določenih v dekretu (décret) št. 96-1080 z dne 12. decembra 1996.

Zbornice zastopajo poklic na ravni departmajev (départements) in regij na območju pristojnosti vsakega pritožbenega sodišča. Deluje tudi nacionalna zbornica, ki zastopa poklic pred javnimi organi in razrešuje spore med zbornicami in izvršitelji, ki niso člani iste regionalne zbornice. Povezava se odpre v novem oknuNacionalna zbornica sodnih izvršiteljev ima brezplačno spletno mesto, na katerem so opisane glavne značilnosti poklica, vsebuje pa tudi imenik sodnih izvršiteljev.

Drugi pravni strokovnjaki

Sodni tajniki pri gospodarskih sodiščih (greffiers de tribunaux de commerce) so javni oziroma vladni uslužbenci, katerih glavna naloga je, da pomagajo članom gospodarskega sodišča med sodno obravnavo in da pomagajo predsedniku sodišča pri vseh upravnih nalogah. Vodijo sodno tajništvo in skrbijo za dosledno vodenje trgovskega registra, registra gospodarskih družb (registre du commerce et des sociétés — RCS) ter sodnih imenikov in dokumentov. Izdajajo uradne kopije, so odgovorni za pečat sodišča in denar, shranjen v sodni pisarni, ter sestavljajo dokumente sodnega tajništva in druge uradne dokumente v okviru svojih pristojnosti.

Ta poklic urejajo členi od L.741-1 do R.741-1 trgovinskega zakonika.

Sodne tajnike pri gospodarskih sodiščih pred javnimi organi zastopa Nacionalni svet sodnih tajnikov gospodarskih sodišč (Conseil national des greffiers des tribunaux de commerce – CNGTC). Ta organ deluje v javno korist (établissement d’utilité publique), je pravna oseba in je odgovoren za zaščito skupnih interesov tega poklica. Organizira začetno in stalno usposabljanje sodnih tajnikov in zaposlenih v sodnih tajništvih ter strokovne preizkuse znanja, pomaga pa tudi pri pridobivanju pripravništev, za katera zagotovi, da se izvedejo. Več informacij je na voljo na spletnem mestu Povezava se odpre v novem oknuNacionalni svet sodnih tajnikov gospodarskih sodišč.

Pravni svetovalci/pravniki v podjetjih

Poklic pravnega svetovalca (conseil juridique) se je združil s poklicem odvetnika (avocat) po zakonu št. 90-1259 z dne 31. decembra 1990.

Za pravnike (juristes), ki ne delajo kot neodvisni odvetniki (avocats), ampak delajo za podjetja, ne veljajo nobeni posebni predpisi.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 07/11/2018