Fermer

LA VERSION BÊTA DU PORTAIL EST DISPONIBLE!

Consultez la version bêta du portail européen e-Justice et faites-nous part de votre expérience!

 
 

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Pravniški poklici - Hrvaška

Cette page a été traduite automatiquement: sa qualité ne peut pas être garantie.

La qualité de cette traduction a été évaluée comme: mauvaise

Estimez-vous que cette traduction est utile?


Pravniški poklici

Osebje pravosodnih organov

Sodniki so sodni uradniki, javni uslužbenci in osebje.

Sodniki

Sodniki so sodniki, katerih dolžnosti so stalne. Za sodnika se lahko imenuje hrvaški državljan.

Oseba, ki je zaključila Nacionalno šolo za sodnike ali že opravlja sodno funkcijo, je lahko imenovana za sodnika na občinskih, gospodarskih in upravnih sodiščih.

Oseba, ki je vsaj 10 let delala kot sodni uradnik, je lahko imenovana za sodnika okrožnega sodišča.

Oseba, ki je vsaj 12 let delala kot sodni uradnik, je lahko imenovana za sodnika višjega sodišča za prekršek Republike Hrvaške, Visokega gospodarskega sodišča Republike Hrvaške in Visokega upravnega sodišča Republike Hrvaške.

Oseba, ki je vsaj 15 let delala kot sodnik na vrhovnem sodišču Republike Hrvaške, je lahko imenovana za odvetnika, notarja, univerzitetnega profesorja pravnih znanosti, ki je opravil odvetniški izpit in vsaj 15 let poklicnih izkušenj po opravljenem sodnem izpitu, ter uglednega odvetnika, ki je opravil sodni izpit in vsaj 20 let delovnih izkušenj, ki je dokazal poklicno delo na določenem pravnem področju ter strokovno in znanstveno delo.

Povezava se odpre v novem oknuZakon o sodiščih,
Povezava se odpre v novem oknuzakon o nacionalnem sodnem svetu
Povezava se odpre v novem oknuo plačah sodnikov in drugih sodnikov

Sodno osebje

Število članov sodnega osebja in pomočnikov za opravljanje strokovnih, uradniških in tehničnih nalog določi minister za pravosodje.

Zaposlovanje javnih uslužbencev in javnih uslužbencev na sodišču, opravljanje prakse, postopek in način opravljanja državnega strokovnega izpita, plače in druge pravice, dolžnosti in odgovornosti ter odgovornost za kršitve urejajo predpisi o javnih uslužbencih in uslužbencih ter splošni delovni predpisi.

Prosta delovna mesta na sodiščih se lahko zapolnijo samo ob odobritvi ministrstva za pravosodje.

Pri zaposlovanju sodnega osebja in pomočnikov na sodiščih je treba upoštevati zastopanost oseb, ki pripadajo narodnim manjšinam.

Predpise o stopnji izobrazbe, ki se zahteva za sodne uradnike in uslužbence, sprejme minister za pravosodje.

Strokovni sodelavci, višji sodni svetovalci in višji sodni svetovalci - specialisti

Référendaire je lahko oseba, ki je zaključila univerzitetno diplomo iz prava ali integrirano dodiplomsko in univerzitetno diplomo iz prava ter opravila barski izpit.

Višji sodni svetovalec in strokovni sodelavec na vrhovnem sodišču Republike Hrvaške je lahko oseba, ki je zaključila univerzitetno diplomo iz prava ali univerzitetno univerzitetno diplomo s področja prava, ki je najmanj dve leti opravila odvetniški izpit in je vsaj dve leti delala kot pravni svetovalec, sodnik, odvetnik ali notar ali oseba, ki je po opravljenem sodnem izpitu vsaj pet let delala na drugih pravnih področjih.

Višji sodni svetovalec - specialist je lahko oseba, ki je zaključila univerzitetno diplomo iz prava ali univerzitetno univerzitetno diplomo s področja prava, opravila odvetniški izpit, ki je vsaj štiri leta delala kot sodni ali državni svetovalec, sodni uradnik, odvetnik ali notar ali ki je po opravljenem sodnem izpitu vsaj osem let opravljala druge pravne naloge.

Višji sodni svetovalec na vrhovnem sodišču je lahko oseba, ki je zaključila univerzitetno diplomo iz prava ali univerzitetno diplomo z univerzitetno diplomo in diplomo iz prava, opravila odvetniški izpit, ki je vsaj štiri leta delala kot sodni ali državni svetovalec, sodni uradnik, odvetnik ali notar, ali oseba, ki je vsaj osem let po opravljenem sodnem izpitu delala za druge pravne naloge.

Višji sodni svetovalec - specialist na vrhovnem sodišču - je lahko oseba z univerzitetno diplomo iz prava ali univerzitetno diplomo z univerzitetno diplomo in diplomo iz prava, ki je vsaj šest let delala kot sodni ali državni svetovalec, sodnik, odvetnik ali notar ali oseba, ki je vsaj deset let po opravljenem sodnem izpitu delala za druge pravne naloge.

Pristojnosti sodnih svetovalcev in višjih sodnih svetovalcev

Strokovni sodelavci, višji sodni svetovalci in višji sodni svetovalci - strokovnjaki sodelujejo na sojenju in so pooblaščeni za vodenje nekaterih sodnih postopkov, presojo dokazov in neodvisno ugotavljanje dejstev. Na podlagi izvedenega postopka sodniku predložijo osnutek, na podlagi katerega sprejme odločitev, in na podlagi pooblastila sodnika objavijo tako sprejeto odločbo.

V skladu z veljavnimi določbami zakona o sodiščih so sodni svetovalci, višji sodni svetovalci ali višji sodni svetovalci pooblaščeni za vodenje postopkov in predlaganje osnutkov odločb, kot sledi:

  1. v pravdnih postopkih v sporih glede plačila denarnega zahtevka ali nadomestila škode, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 100 000,00 HRK, in v trgovinskih sporih, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 500 000,00 HRK;
  2. v delovnih sporih, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb;
  3. v upravnih sporih, ki se nanašajo na tožbe v zadevah, o katerih se odloča na podlagi pravnomočne sodne odločbe v vzorčnem sporu, ali tožbe zoper ukrepanje ali zaradi opustitve ukrepanja javnopravnega organa, in v upravnih sporih, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 100 000,00 HRK;
  4. v izvršilnih postopkih;
  5. v zapuščinskih postopkih;
  6. v zemljiškoknjižnih postopkih;
  7. v prekrškovnih postopkih;
  8. v nepravdnih postopkih, razen v postopkih v zvezi z odvzemom operativne sposobnosti, prenehanjem solastniškega združenja, poravnavo meja in postopki po Zakonu o družini (Obiteljski zakon),
  9. v registrskih postopkih;
  10. v skrajšanih stečajnih postopkih;
  11. v zvezi s stroški sodnih postopkov.

Strokovni sodelavci, višji sodni svetovalci ali višji sodni svetovalci - specialisti so pooblaščeni za ukrepanje in sprejemanje odločitev v posameznih postopkih, kadar to zahteva posebna zakonodaja.

V drugostopenjskem in izrednem pritožbenem postopku référendaires, višji sodni svetovalci in višji sodni svetovalci - specialisti poročajo o stanju zadeve in pripravijo osnutek odločbe.

Sodni pripravniki

Ministrstvo za pravosodje vsako leto določi število pripravniških mest na sodiščih v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, zagotovljenimi v državnem proračunu.

Pogoje in način sprejemanja sodnih pripravnikov na sodišča ter trajanje in način opravljanja pripravništev ureja poseben zakon.

Strokovni sodelavci

Sodišča imajo lahko tudi osebje s končanim ustreznim poklicnim izobraževanjem ali dodiplomskim ali diplomskim univerzitetnim študijskim programom in zahtevanimi delovnimi izkušnjami na področju defektologije, sociologije, pedagogike, ekonomije, knjigovodstva in financ ali drugem ustreznem področju.

Strokovni sodelavci in strokovni asistenti (stručni pomoćnici, ed. stručni pomoćnik) pomagajo sodnikom pri delu v zadevah, za katere je potrebno strokovno znanje.

Sodniki porotniki

Sodniki žirije so državljani Republike Hrvaške, ki sodelujejo na sojenju v nekaterih postopkih in opravljajo svojo sodno funkcijo, ne kot redni poklic, temveč kot člani senatov pod enakimi pogoji kot sodniki v zadevah, o katerih se odloča v kazenskem postopku.

Za sodnika porotnika se lahko imenuje polnoletni hrvaški državljan, ki je primeren za opravljanje nalog sodnika porotnika.

Sodniki porotniki se imenujejo za štiri leta in se lahko po izteku tega obdobja ponovno imenujejo.

Sodnike porotnike občinskih in okrožnih sodišč imenuje okrajna skupščina ali mestna skupščina mesta Zagreb na podlagi predlogov občinskega sveta, tj. mestnega sveta, sindikatov, združenj delodajalcev in gospodarske zbornice.

Pred imenovanjem sodnikov porotnikov je treba pridobiti mnenje predsednika zadevnega sodišča o predlaganih kandidatih.

Direktor sodne uprave (ravnatelj sudske uprave)

Sodišče ima direktorja sodne uprave z več kot 15 sodniki.

Direktor sodne uprave pomaga predsedniku sodišča pri opravljanju nalog sodne uprave, zlasti z:

  • opravlja strokovne naloge v zvezi z načrtovanjem in upravljanjem človeških virov na sodišču;
  • organizira delo sodnih uradnikov in osebja ter spremlja njihovo učinkovitost pri njihovem delu;
  • spremljati in načrtovati usposabljanje sodnih uradnikov in osebja;
  • skrbi za vzdrževanje stavbe sodišča, prostorov in delovne opreme ter naložbe;
  • organizira in usklajuje pripravo letnega načrta javnih naročil v skladu z zakonom in potrebami sodišča;
  • organizira izvajanje postopkov javnega naročanja;
  • nadzoruje finančno in finančno poslovanje sodišča ter opravlja pisarniško in pomožno tehnično delo;
  • skrbi za porabo proračunskih in lastnih sredstev Računskega sodišča in jo nadzoruje;
  • sodeluje pri pripravi in izvajanju projektov sodne uprave ter nadzira njihovo izvajanje;
  • zagotoviti, da se statistični podatki o delu sodišča hranijo pravočasno in urejeno;
  • sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi samoupravnimi enotami v zvezi z nakupom opreme in zagotavljanjem sredstev za posebne dejavnosti sodišča;
  • opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa predsednik Sodišča.

Direktor sodne uprave odgovarja predsedniku sodišča za svoje delo.

Na delovno mesto direktorja sodne uprave se lahko vpiše oseba, ki je dokončala univerzitetno diplomo dodiplomskega študija prava ali magisterij iz ekonomije ali magisterij iz ekonomije in vsaj pet let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih.

Predstavnik sodišča za odnose z javnostmi (glasnogovornik suda)

Sodišče ima predstavnika za odnose z javnostmi.
Predstavnik sodišča za odnose z javnostmi je sodnik, sodni svetovalec ali oseba, ki jo v letnem razporedu dela določi predsednik sodišča.

Predsednik županijskega sodišča lahko enega sodnika tega sodišča imenuje za predstavnika za odnose z javnostmi zadevnega sodišča in občinskih sodišč na območju njegove pristojnosti. Imenuje se lahko namestnik predstavnika sodišča za odnose z javnostmi.

Predstavnik sodišča za odnose z javnostmi zagotavlja informacije o delu sodišča v skladu z zakonom o sodiščih, poslovnikom sodišča (Sudski poslovnik) in zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Zakon o pravu na pristup informacijama).

Tožilci

Oseba, ki izpolnjuje splošne in posebne pogoje za imenovanje za namestnika generalnega tožilca Republike Hrvaške, se lahko imenuje za generalnega državnega tožilca Republike Hrvaške.

Okrajni državni tožilec je imenovan med državnimi tožilci, namestnikom generalnega tožilca Republike Hrvaške, namestnikom posebnega državnega tožilstva in namestnikom okrožnega državnega tožilca, ki so vsaj dve leti delali kot namestnik okrožnega tožilca.

Okrožnega državnega tožilca na podlagi mnenja kolegija državnih tožilcev Republike Hrvaške imenuje Svet za obdobje štirih let na predlog generalnega državnega tožilca Republike Hrvaške.

Občinski javni tožilec je imenovan med tožilci in namestniki tožilcev.

Občinski tožilec po predhodnem mnenju kolegija okrožnega državnega tožilstva in okrajnega tožilca na predlog generalnega državnega tožilca Republike Hrvaške imenuje Svet za obdobje štirih let.

Namestnik generalnega državnega tožilca

Namestniki državnih tožilcev so imenovani na način, pod pogoji in po postopku, ki zagotavlja njihovo strokovno usposobljenost, neodvisnost in dostojanstvo za opravljanje nalog državnega tožilstva.

Hrvaški državljan, ki je opravil odvetniški izpit in izpolnjuje posebne pogoje, določene v Zakonu o državnem tožilstvu, je lahko imenovan za namestnika tožilstva.

Oseba, ki je zaključila Nacionalno šolo za sodnike, je lahko imenovana za namestnika občinskega tožilca.

Oseba, ki ima vsaj deset let sodniške funkcije, je lahko imenovana za namestnika okrožnega tožilca.

Za generalnega tožilca Republike Hrvaške se lahko imenuje oseba, ki je kot uradnik v sodnih organih opravljala sodniško funkcijo vsaj 15 let ali je bila odvetnik, notar, univerzitetni profesor pravnih znanosti, ki je opravil odvetniški izpit, in vsaj 15 let poklicnih izkušenj po opravljenem sodnem izpitu ali ugledni odvetnik, ki je opravil sodniški izpit in vsaj 20 let delovnih izkušenj, dokazanih s svojo poklicno dejavnostjo na določenem pravnem področju, ter poklicnega in znanstvenega dela v Republiki Hrvaški.

Poleg pogojev, ki jih določa zakon, je treba namestnik državnega tožilstva poleg pogojev, določenih z zakonom, oceniti vsaj kot „uspešno“ za imenovanje za namestnika tožilstva.

Državno tožilstvo imenuje enega ali več namestnikov tožilcev in svoje naloge opravlja stalno.

Državno tožilstvo in namestnik državnega tožilca morata ravnati tako, da ne škodujeta njunemu ugledu in ugledu državnega tožilstva ter ne dvomita o njuni nepristranskosti ter neodvisnosti in neodvisnosti tožilstva.

Državno tožilstvo in namestnik tožilstva pri opravljanju nalog zastopanja ter v odnosih z državnimi organi in pravnimi osebami spoštujeta načela zakonitosti, usposobljenosti in nepristranskosti ob upoštevanju rokov, določenih za posamezne postopke, in pravil o prednosti pri obravnavi zadev.

Državni tožilec in namestnik tožilca morata pri zastopanju pred sodišči in upravnimi organi spoštovati in varovati dostojanstvo organov, pred katerimi delujeta, osebno dostojanstvo in dostojanstvo državnega tožilstva.

Državni tožilec in namestnik državnega tožilca morata zase hraniti informacije in druge informacije, s katerimi sta se seznanila pri opravljanju svojih nalog in ki s predpisi niso označeni kot tajni ter se nanašajo na zasebno in družinsko življenje strank in drugih oseb, če to ni kaznivo dejanje, ter ohraniti zaupnost vseh informacij, ki niso dostopne javnosti.

Generalni državni tožilec in namestnik državnega tožilstva ne smeta pripadati nobeni politični stranki ali sodelovati v političnih dejavnostih.

Generalni državni tožilec Republike Hrvaške, namestnik generalnega tožilca Republike Hrvaške, državni tožilec in namestnik državnega tožilca niso odgovorni za pravno mnenje, izraženo v zadevi, ki jim je bila dodeljena, razen če gre za kršitev zakona, ki pomeni kaznivo dejanje.

Državni odvetniki

Državni svetovalci, višji tožilci in višji svetovalci tožilcev - strokovnjaki pomagajo javnemu tožilcu ali njegovemu namestniku pri njunem delu, pripravljajo osnutke odločitev, upoštevajo poročila, stališča in izjave državljanov ter sami ali pod nadzorom in vodstvom državnega tožilca ali njegovega namestnika opravljajo druge poklicne naloge, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi, sprejeti na podlagi zakona.

V kazenskih oddelkih državnega tožilstva lahko predstavljajo obtožnico v postopku za kazniva dejanja, ki se kaznujejo z denarno kaznijo ali zaporno kaznijo do pet let.

Državno tožilstvo lahko zastopajo v civilno-upravnih oddelkih, pred sodišči, upravnimi ali drugimi organi na podlagi posebnega pooblastila pristojnega državnega tožilca, in sicer:

  • v občinskih državnih uradih v sporih v vrednosti do 100.000,00 HRK,
  • v okrajnih državnih pravobranilskih uradih v sporih, katerih vrednost ne presega 500.000,00 HRK.

Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu

Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala je posebno državno tožilstvo, ustanovljeno za celotno ozemlje Republike Hrvaške, specializirano za naloge državnega tožilstva v primerih korupcije in organiziranega kriminala.

Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu
Gajeva 30a
10 000 Zagreb

telefon: +385 4591 874
faks: +385 1 4591 878

e-naslov:Povezava se odpre v novem oknumailto:tajnistvo@uskok.dorh.hr
Povezava se odpre v novem oknuTajnistvo@uskok.dorh.hr zakon o Uradu za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu

Direktor Urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala

Delo USKOK vodi generalni direktor, imenuje pa ga generalni tožilec na podlagi mnenja ministra, pristojnega za pravosodje, in mnenja kolegija državnega tožilstva Republike Hrvaške. Direktor je imenovan za obdobje štirih let in je lahko ponovno imenovan.

Odvetnik - neodvisna in neodvisna služba

Pravni poklic je neodvisna in samostojna služba za zagotavljanje pravne pomoči fizičnim in pravnim osebam pri uveljavljanju in varstvu njihovih pravic in pravnih interesov.

Odvetniki

Odvetniki lahko zagotovijo vse oblike pravne pomoči.

Zlasti lahko dajejo pravne nasvete, pripravljajo dokumente (pogodbe, oporoke, izjave itd.), pripravljajo tožbe, pritožbe, predloge, zahteve, zahtevke, izredna pravna sredstva in druge vloge ter zastopajo stranke.

Poklic odvetnika lahko opravljajo neodvisno, v skupni pisarni ali odvetniški pisarni in ne smejo opravljati dejavnosti, ki so nezdružljive z ugledom in neodvisnostjo odvetnika.

Odvetnik mora kot odvetnik ohraniti vse, kar mu je zaupala stranka ali ki se ga je drugače naučil pri zastopanju stranke. Druge osebe, ki delajo ali so delale v odvetniški pisarni, morajo prav tako varovati tajnost odvetnika.

Odvetniki so upravičeni do nagrade za svoje delo in do povračila stroškov, povezanih z delom, opravljenim v skladu s tarifo, ki jo določi in sprejme hrvaška odvetniška zbornica s soglasjem ministra za pravosodje.

Za obrambo po uradni dolžnosti znesek odvetniških nagrad določi ministrstvo za pravosodje.

Zagovornik obtožene osebe pred okrožnim sodiščem je lahko le odvetnik z odvetnikom, ki je najmanj 8 let delal kot odvetnik ali uradnik pravosodnega organa v postopku zaradi kaznivega dejanja, ki se kaznuje z dolgoročno zaporno kaznijo.

Odvetnik mora po opravljeni storitvi stranki izdati račun. V primeru odpovedi ali preklica pooblastila za zastopanje mora odvetnik račun izstaviti v 30 dneh od dneva odpovedi ali preklica pooblastila za zastopanje.

Odvetniki se morajo pridružiti hrvaški odvetniški zbornici kot samostojni in neodvisni organizaciji s pravno osebnostjo. Hrvaška odvetniška zbornica zastopa celotno hrvaško odvetniško zbornico.

Pravica do opravljanja poklica na ozemlju Republike Hrvaške se pridobi z vpisom v register odvetnikov.

Hrvaška odvetniška zbornica Koturaške
53/II
10 000 Zagreb

telefon: +385 1 6165 200
faks: +385 1 6170 686

Povezava se odpre v novem oknumailto:hok-cba@hok-cba.hrPovezava se odpre v novem oknuHok-cba@hok-cba.hr
Povezava se odpre v novem oknuhttps://pravosudje.gov.hr/pristup-informacijama-6341/ostale-informacije/zakoni-i-propisi-6354/organizacija-pravosudja-6443/6443

Notarska služba

Notar

Notar je oseba javnega zaupanja, ki jo imenuje minister za pravosodje na podlagi natečaja, ki ga vodi hrvaška notarska zbornica.

Je diplomirani pravnik s sodnim, notarskim izpitom, potrebnimi izkušnjami, neodvisnim in neodvisnim javnim uslužbencem ter nepristranskim komisarjem strank.

Je pooblaščen za:

  • sestavi in izdaja notarske listine - javne listine v zvezi s pravnim poslovanjem in izjave, ki dokazujejo pravice strank;
  • sestavi in izda notarsko evidenco pravnih dejanj, ki jih opravi ali predloži notar,
  • sestavljanje in izdaja notarskih listin o dejstvih, ki jih potrdi notar,
  • prejemajo dokumente, denar, vrednostne papirje in vrednostne predmete za hrambo z namenom predaje drugim osebam ali pristojnim organom (notarski depozit);
  • potrditev (solemnizacija) zasebnih dokumentov;
  • vodi tožbe in sprejema odločitve kot sodni pooblaščenec v zapuščinskih postopkih;
  • izvede izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine;
  • zastopa stranke pred sodišči in drugimi javnimi organi, vendar le, če so te zadeve neposredno povezane s tem dokumentom.

Tako kot v zapuščinskem postopku tudi stranke ne morejo spremeniti pristojnosti sodišča, zato stranke ne morejo izbrati notarja za sodnega pooblaščenca.

Kadar notar zastopa stranko pred sodiščem ali drugim javnim organom, ima tudi pravico nastopati kot odvetnik.

Notar brez utemeljenega razloga ne sme zavrniti izvedbe uradnih dejanj in ga mora varovati kot skrivnost, kar se izve pri opravljanju svoje službe.

Notar ima pravico do notarjeve nagrade in povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o začasni notarski tarifi, pravilnikom o znesku nagrade in povračilu stroškov notarjev kot sodnih pooblaščencev v zapuščinskem postopku ter Pravilnikom o honorarjih in povračilu stroškov notarjev v izvršilnih postopkih za izvršitev uradnih aktov, ki spadajo v njihovo pristojnost.

Notarji na ozemlju Republike Hrvaške se morajo pridružiti hrvaški notarski zbornici.

Hrvaška notarska zbornica in ministrstvo za pravosodje nadzorujeta delo notarjev.

Nadzor nad delom notarja kot sodnega pooblaščenca v zapuščinskem postopku izvaja sodišče, ki mu je to nalogo zaupalo.

Hrvaška notarska zbornica
Radnička cesta 34/II
10 000 Zagreb

telefon: +385 1 4556 566
faks: +385 1 4551 544

e-naslov:Povezava se odpre v novem oknumailto:hjk@hjk.hr
Povezava se odpre v novem oknuHjk@hjk.hr

Povezava se odpre v novem oknuhttps://pravosudje.gov.hr/pristup-informacijama-6341/ostale-informacije/zakoni-i-propisi-6354/organizacija-pravosudja-6443/6443Povezava se odpre v novem oknuhttps://pravosudje.gov.hr/pristup-informacijama-6341/ostale-informacije/zakoni-i-propisi-6354/organizacija-pravosudja-6443/6443

Pravosudna akademija

Pravosodna akademija je neodvisna javna institucija, ki zagotavlja začetno usposabljanje in usposabljanje kandidatov za neodvisne, odgovorne in neodvisne pravosodne funkcije, strokovno usposabljanje za pripravnike, svetovalce v pravosodnih organih in druge uradnike na področju pravosodja ter stalno usposabljanje pravosodnih uradnikov. Kolegij vodi direktor, vodi pa ga upravni odbor, sestavljen iz devetih članov. Predavatelji na Pravni akademiji so usposobljeni med sodniki in tožilci ter nadomeščajo odvetnike, univerzitetne profesorje in po potrebi druge poklice.

Pravosodna akademija razvija dejavno mednarodno sodelovanje in sodeluje v projektih Evropske unije kot upravičenec ali projektni deležnik. Ti projekti so namenjeni institucionalni krepitvi Akademije in strokovnemu razvoju njenih ciljnih skupin.

Povezava se odpre v novem oknuZakon o sodni akademiji

Državni svet sodnikov,

Državni sodni svet je samostojen in neodvisen organ, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost sodstva v Republiki Hrvaški. V skladu z ustavo in zakonom samostojno odloča o imenovanju, napredovanju, premestitvi, razrešitvi in disciplinski odgovornosti sodnikov in predsednikov sodišč, razen predsednika Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške. Nacionalni sodni svet ima enajst članov, od katerih je sedem sodnikov, dva univerzitetna profesorja pravnih znanosti in dva parlamentarna državljana, od katerih je eden član opozicije.

Povezava se odpre v novem oknuZakon o nacionalnem sodnem svetu

State Prosecutor’s Council

Državni tožilec je neodvisen in neodvisen organ, ki zagotavlja neodvisnost in neodvisnost državnega tožilstva v Republiki Hrvaški.

Posebni organ, pristojen za imenovanje in razrešitev namestnikov tožilcev, imenovanje in razrešitev okrajnih in občinskih tožilcev, izvajanje postopkov in odločanje o disciplinski odgovornosti namestnikov tožilcev, premestitev namestnikov tožilcev, upravljanje in nadzor prijav premoženjskega stanja državnih tožilcev in njihovih namestnikov ter izvajanje drugih nalog v skladu z zakonom.

Sestavlja ga 11 članov, ki jih sestavlja sedem namestnikov tožilcev, dva univerzitetna profesorja pravnih znanosti in dva parlamentarna, eden iz opozicije.

Člani državnega odvetniškega sveta so izvoljeni za štiri leta, nihče pa ne more delati dvakrat zaporedoma.

Povezava se odpre v novem oknuZakon o državnem tožilstvu

Ustavno sodišče Republike Hrvaške

Ustava, organizacija in področje delovanja ustavnega sodišča so opredeljeni v ustavi Republike Hrvaške in ustavnem zakonu o ustavnem sodišču Republike Hrvaške.
Ustavno sodišče Republike Hrvaške sestavlja trinajst sodnikov, ki jih hrvaški parlament izvoli z dvotretjinsko večino skupnega števila predstavnikov uglednih odvetnikov, zlasti sodnikov, tožilcev, odvetnikov in univerzitetnih profesorjev pravnih znanosti, na način in po postopku, ki ju določa ustavno pravo. Mandat sodnika ustavnega sodišča traja osem let in se podaljša do nastopa funkcije novega sodnika, če novi sodnik ni bil izvoljen ali ni nastopil funkcije do izteka mandata, izjemoma pa ne za več kot šest mesecev. Postopek imenovanja sodnikov ustavnega sodišča Republike Hrvaške in predlaganja izvolitve hrvaškega parlamenta vodi odbor hrvaškega parlamenta, pristojen za ustavo. Ustavno sodišče Republike Hrvaške izvoli predsednika sodišča za obdobje štirih let.
Ustavni zakon o ustavnem sodišču Republike Hrvaške ureja pogoje in postopek za izvolitev sodnikov ustavnega sodišča Republike Hrvaške, prenehanje njihovih dolžnosti, pogoje in roke za začetek postopka za pregled skladnosti zakonov z ustavo in skladnostjo drugih uredb z ustavo in zakonom, postopek in pravno ukrepanje njegovih sodb, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja ustava, ter druge zadeve, ki so pomembne za opravljanje nalog in delovanje ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče zagotavlja spoštovanje in uporabo ustave Republike Hrvaške in svoje ukrepe utemeljuje na določbah ustave Republike Hrvaške in Ustavnem zakonu o ustavnem sodišču Republike Hrvaške.
Ustavno sodišče je neodvisno od vseh državnih organov in samostojno dodeljuje sredstva, določena v državnem proračunu, v skladu s svojim letnim proračunom in zakonom, za delovanje dejavnosti ustavnega sodišča. Notranjo organizacijo ustavnega sodišča ureja poslovnik ustavnega sodišča Republike Hrvaške. Ustavno sodišče deluje javno, sodniki ustavnega sodišča pa uživajo imuniteto kot člani hrvaškega parlamenta.

Ustavno sodišče Republike SaintMark Square
4 10000
Zagreb

Telefon: +385 1 640 02 50
faks: +385 1 455 10 55

e-naslov:Povezava se odpre v novem oknuUstavni_sud@usud.hr
Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.usud.hr/


To je strojno prevedena različica vsebine. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.

Zadnja posodobitev: 24/11/2020