Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Pravo držav članic - Nemčija

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

 

Za izbrano jezikovno različico ni uradnega prevoda.
Tukaj je na voljo strojni prevod vsebine. Opozarjamo, da je prevod samo okviren. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.

Ta stran vsebuje informacije o pravnem sistemu v Nemčiji.


Zvezna republika Nemčija je demokratična, zvezna in socialna ustavna država. Skupaj s temeljnimi pravicami, načeli demokratične, zvezne in socialne ustavne države je ustvarjeno nedotakljivo jedro nemške ustavnosti, ki jo varuje zvezno ustavno sodišče.

Pravni viri

Temeljni zakon (Grundgesetz) je nemška ustava, ki določa okvir za pravni sistem in vrednote Zvezne republike Nemčije. Grundgesetz določa naslednje:

  • temeljne pravice kot najvišja vodilna načela;
  • osnovno strukturo in najpomembnejša strukturna načela države in njenih vodstvenih organov;
  • načela, po katerih se izvajajo volitve v Bundestag (spodnji dom nemškega parlamenta);
  • podlago za status in pravice svobodno izvoljenih članov Bundestaga;
  • organizacijo in delovanje Bundestaga.

Vrste pravnih aktov – opis

Glavni pisni viri nemškega notranjega prava so ustava, zakoni, podzakonski predpisi in predpisi lokalnih skupnosti. Poleg tega obstajajo nepisani pravni viri, ki vključujejo splošna načela mednarodnega prava in običajno pravo. Sodna praksa načeloma ni pravni vir, čeprav ima v praksi pomembno vlogo. Samo nekatere odločbe zveznega ustavnega sodišča (Bundesverfassungsgericht) imajo zakonsko moč.

Nemčija je zvezna država, ki ima 16 zveznih dežel (Länder). Tako obstajajo zvezni zakoni, ki veljajo na celotnem ozemlju zvezne republike, in deželni zakoni, ki veljajo samo v zadevni zvezni deželi. Vsaka zvezna dežela ima lastno ustavo, v pravnem okviru, določenem s temeljnim zakonom, pa tudi pristojnost sprejemati zakone, podzakonske predpise in predpise lokalnih skupnosti.

Zakonodajne pristojnosti zveze in dežel so podrobno urejene v temeljnem zakonu. Dežele imajo zakonodajno pristojnost, če taka pristojnost po temeljnem zakonu ni bila prenesena na zvezno vlado. Ključne zakonodajne pristojnosti zveze so določene v členih 71 do 74 temeljnega zakona. Poleg tega so v različnih točkah temeljnega zakona določene dodatne zakonodajne pristojnosti zveze.

Izključna zakonodajna pristojnost zveze

Na področjih, ki spadajo v izključno zakonodajno pristojnost zveze, imajo dežele pristojnost sprejemati zakonodajo, le kadar so z zveznim zakonom izrecno pooblaščene za to (člen 71 temeljnega zakona).

V skladu s členom 73 temeljnega zakona ima zveza izključno zakonodajno pristojnost na naslednjih področjih (med drugim): vsa zunanjepolitična vprašanja, obramba (vključno z varovanjem civilnega prebivalstva), državljanstvo, svoboda gibanja, potni listi, prijava prebivališča in osebne izkaznice, priseljevanje, izseljevanje in izročitev, valuta in denar, enotnost carinskega in trgovinskega območja, letalski prevoz, sodelovanje med zvezo in deželami pri delu kriminalistične policije ter pravo na področju orožja in eksplozivnih snovi.

Deljena zakonodajna pristojnost

Na področjih deljene zakonodajne pristojnosti imajo dežele pravico sprejemati zakonodajo, če in kolikor zveza ne izvaja svoje zakonodajne pristojnosti na istem področju (člen 72 temeljnega zakona). Pravna področja, ki so predmet deljene zakonodajne pristojnosti, vključujejo civilno, kazensko in cestnoprometno pravo, pravo o društvih, pravo o bivanju in naselitvi tujih državljanov, pravo v zvezi z gospodarskimi zadevami, delovno pravo in nekatere vidike varstva potrošnikov. V zvezi z nekaterimi zadevami, navedenimi v členu 74 temeljnega zakona, ki spadajo na področje deljene zakonodajne pristojnosti, ima zveza pravico sprejemati zakonodajo samo, če in kolikor so za vzpostavitev enakih življenjskih pogojev na celotnem zveznem ozemlju ali ohranjanje pravne ali gospodarske enotnosti potrebni zvezni predpisi v nacionalnem interesu.

S temeljnim zakonom je urejeno tudi vprašanje kolizije med zveznim in deželnim pravom. Temeljno pravilo je določeno v členu 31 temeljnega zakona: „Zvezno pravo ima prednost pred deželnim pravom.“ To načelo se uporablja ne glede na hierarhični status pravnih predpisov, ki so v koliziji, tako da na primer zvezni predpis prevlada nad ustavo dežele.

Hierarhija predpisov

Temeljni zakon je na vrhu hierarhije notranjih predpisov. Nadrejen je vsem drugim virom notranjega prava in je instrument, od katerega je odvisen celoten pravni sistem Nemčije. Vsak pravni predpis, sprejet v Nemčiji, mora biti po obliki in vsebini v skladu s temeljnim zakonom. V ta namen člen 20(3) temeljnega zakona določa, da je zakonodajna oblast vezana na ustavni red, izvršilna in sodna oblast pa sta vezani na zakone in pravo. Nadalje so zakonodajna, izvršilna in sodna oblast vezane na temeljne pravice, določene v členih 1 do 19 temeljnega zakona, ki se uporabljajo neposredno (člen 1(3)). Prednost temeljnega zakona nazadnje izvršuje zvezno ustavno sodišče. Le zvezno ustavno sodišče lahko parlamentarni zakon razglasi za neveljaven, če je tak zakon neustaven.

Člen 79(2) določa, da so za spremembo temeljnega zakona potrebne dvotretjinska večina glasov poslancev Bundestaga in dve tretjini glasov Bundesrata (zgornji dom nemškega parlamenta), ki je organ, prek katerega dežele sodelujejo pri sprejemanju zakonodaje in upravljanju zveze ter v zadevah v zvezi z Evropsko unijo. Nekaterih ključnih elementov temeljnega zakona – tj. delitve zveze v dežele, načelnega sodelovanja dežel v zakonodajnem postopku in načel, določenih v členih 1 in 20 – sploh ni dovoljeno spreminjati (člen 79(3)).

Splošna pravila mednarodnega prava so hierarhično pod ustavo, vendar nad zakoni zveze in dežel. Ta splošna pravila vključujejo običajno mednarodno pravo in splošna načela mednarodnega prava, ne pa tudi mednarodnega pogodbenega prava. Temeljni zakon izrecno določa, da so ta splošna pravila sestavni del zveznega prava, da imajo prednost pred takimi zakoni ter da neposredno ustvarjajo pravice in dolžnosti za prebivalce zveznega ozemlja (člen 25). Ta splošna pravila mednarodnega prava, ki imajo pravni učinek za posameznike (tj. pravila, namenjena varstvu posameznika), vključujejo zlasti jamstvo ustrezne oblike pravnega varstva za tujce ali „načelo specialnosti“, po katerem je treba v kazenskem postopku upoštevati pogoje dovoljenja za izročitev tuje države izročiteljice.

Splošni zakoni so pod ustavo. Zakone sprejema Bundestag v sodelovanju z Bundesratom. Predloge zakonov lahko v Bundestagu vložijo zvezna vlada, Bundesrat ali poslanci Bundestaga (poslanska skupina ali vsaj 5 % poslancev). Temeljni zakon določa primere, v katerih je za končno odobritev zakona v Bundestagu potrebno soglasje Bundesrata (glede na statistične podatke, ki jih na svojem spletišču objavlja Povezava se odpre v novem oknuBundesrat, je to trenutno približno 45 % vseh zakonov). Kar zadeva preostale zakone, ki jih sprejme Bundestag, lahko Bundesrat le ugovarja predlogu zakona, ki ga je sprejel Bundestag, slednji pa lahko ta ugovor zavrne. V primeru različnih mnenj Bundestaga in Bundesrata se lahko skliče skupni odbor za skupno presojo predlogov zakonov (odbor za posredovanje), ki ga sestavlja enako število članov Bundestaga in Bundesrata (trenutno ima vsak po 16 članov). Vloga odbora za posredovanje je izdelava predlogov za dosego soglasja, vendar odbor sam ne more sprejemati odločitev v imenu Bundestaga in Bundesrata.

Podzakonski predpisi so hierarhično pod zakoni, izdajajo pa jih lahko zvezna vlada, zvezni minister ali deželne vlade. Predpisi lokalnih skupnosti so hierarhično pod podzakonskimi predpisi, izdaja pa jih lahko subjekt javnega prava (npr. občina).

Institucionalni okvir

Zakonodajni organ

Nemške zakone sprejemata dva domova nemškega parlamenta. Bundestag je torej najpomembnejši zakonodajni organ. Odloča o vseh zakonih, ki spadajo v pristojnost nemške zveze, in sicer v zakonodajnem postopku, ki zahteva tudi sodelovanje Bundesrata.

Bundesrat, zvezna vlada ter poslanci in poslanske skupine Bundestaga imajo v Bundestagu pravico vložiti predloge novih zakonov ali sprememb veljavnih zakonov. O teh predlogih zakonov se v parlamentu razpravlja, posvetuje in glasuje v skladu z natančno določenim postopkom.

V nemškem zveznem sistemu imajo dežele znatni del pristojnosti na ravni države, zato Bundesrat tudi sodeluje pri sprejemanju zakonodaje. Vsi zakoni so Bundesratu predloženi v glasovanje, tako da lahko ta – odvisno od vrste predlaganega zakona – celo povzroči padec nekaterih predlogov.

Več informacij je na voljo na spletišču Povezava se odpre v novem oknuBundestaga.

Zakonodajni postopek

Potek sprejemanja zakonodaje

Večino predlogov zakonov in točk za razpravo pripravi zvezna vlada. Kot osrednji organ izvršilne oblasti ima največ izkušenj z izvajanjem zakonodaje in neposredno znanje o tem, kje so v praksi potrebne nove zakonske določbe.

Pravice do vložitve predlogov zakonov pa nima samo zvezna vlada, temveč jo imajo tudi Bundesrat in poslanci nemškega Bundestaga.

Pobude zvezne vlade ali Bundesrata

Če želi zvezna vlada spremeniti ali uvesti zakon, mora zvezni kancler predlog zakona najprej predložiti Bundesratu.

Bundesrat ima nato praviloma šest tednov, da poda svoje pripombe glede predloga zakona, na katere lahko vlada pisno odgovori. Zvezni kancler nato predlog zakona s pripombami Bundesrata pošlje Bundestagu. Izjema pri tem postopku je predlog zakona o proračunu, ki se hkrati pošlje Bundesratu in Bundestagu.

Podoben postopek se uporablja tudi za zakonodajne pobude Bundesrata. Potem ko je večina članov Bundesrata glasovala za predlog zakona, se ta najprej pošlje zvezni vladi, ki svoje pripombe običajno poda v šestih tednih, nato pa se predlog pošlje Bundestagu.

Pobude, ki jih vložijo poslanci Bundestaga

Predloge zakonov lahko vložijo tudi poslanci Bundestaga, pri čemer jih mora podpreti vsaj ena poslanska skupina ali vsaj 5 % poslancev Bundestaga.

Tako vloženih predlogov zakonov ni treba najprej predložiti Bundesratu. Zato vlada včasih poskrbi, da še posebno nujne predloge zakonov vložijo njene poslanske skupine v Bundestagu.

Razdelitev točk za razpravo

Preden se lahko o predlogu zakona razpravlja v Bundestagu, mora biti ta najprej predložen predsedniku Bundestaga, nato pa ga mora evidentirati še administracija.

Predlog zakona se nato razdeli vsem poslancem Bundestaga in Bundesrata ter zveznim ministrstvom v papirni obliki ali, kot je bolj običajno, v elektronski obliki.

Takoj ko je predlog zakona uvrščen na dnevni red plenarne seje, se konča prva faza njegove poti v parlamentu: zdaj je lahko javno in uradno predstavljen v Bundestagu.

Tri obravnave na plenarnih sejah

Praviloma se o predlogih zakonov razpravlja trikrat na plenarnih sejah Bundestaga. Te razprave so znane kot obravnave.

Razprava na prvi obravnavi poteka le, če so se o tem dogovorili na svetu starešin (posebni izvršilni organ Bundestaga) ali če to zahteva ena od poslanskih skupin. Največkrat se to zgodi, če so zakonodajni projekti še posebno sporni ali posebno zanimivi za javnost.

Glavni cilj prve obravnave je imenovanje enega ali več odborov, da proučijo predlog zakona in ga pripravijo za drugo obravnavo. Odbori se imenujejo na podlagi priporočil sveta starešin.

Če je imenovanih več odborov, je enemu odboru dodeljena splošna pristojnost za razprave o točki in je torej odgovoren za nadaljnji potek postopka v zvezi s predlogom zakona v parlamentu. Drugi odbori predstavijo svoje mnenje o predlogu zakona.

Zakonodajno delo v odborih

Podrobno zakonodajno delo poteka v stalnih odborih, ki jih sestavljajo člani iz vseh poslanskih skupin. Člani odbora se seznanijo z gradivom in o njem razpravljajo na sestankih. Na javne razprave lahko povabijo tudi strokovnjake in predstavnike interesnih skupin.

Vzporedno z delom odborov poslanske skupine oblikujejo delovne skupine, v katerih obravnavajo zadevna vprašanja in oblikujejo svoja stališča.

Poslanske skupine se v odborih pogosto povezujejo med seboj. Večina predlogov zakonov se v večjem ali manjšem obsegu pregleda v sodelovanju med poslanskimi skupinami koalicije in opozicije.

Po zaključku razprav  odbor, ki je splošno pristojen za predlog zakona, na plenarni seji predstavi poročilo o poteku in rezultatih svojih razprav. Odločitev, ki jo predlaga, je podlaga za drugo obravnavo na plenarni seji.

Razprava na drugi obravnavi

Pred drugo obravnavo vsi poslanci dobijo natisnjeno objavljeno priporočilo za odločitev. Tako so dobro pripravljeni za razpravo. Pred to razpravo poslanske skupine še enkrat uskladijo svoja stališča na internih sestankih, da bi na drugi javni obravnavi nastopile enotno.

Po splošni razpravi se lahko vse določbe predloga zakona obravnavajo posamično. Vendar pa se praviloma takoj glasuje o predlogu zakona kot celoti.

Vsak poslanec Bundestaga lahko vloži predloge za spremembe, ki se nato takoj obravnavajo na plenarni seji. Če se na plenarni seji sprejmejo spremembe, je treba najprej natisniti in razdeliti novo različico predloga zakona. Vendar se lahko ta postopek skrajša s soglasjem dveh tretjin navzočih poslancev. Potem se lahko takoj začne tretja obravnava.

Glasovanje na tretji obravnavi

Še ena razprava na tretji obravnavi poteka samo, če to zahteva poslanska skupina ali vsaj 5 % poslancev Bundestaga.

Posamezni poslanci v tej fazi ne morejo več vložiti predlogov za spremembe, lahko pa to storijo poslanske skupine ali 5 % poslancev Bundestaga. Poleg tega se lahko predlogi vložijo le za spremembe, sprejete na drugi obravnavi.

Končno glasovanje poteka ob koncu tretje obravnave. Ko da predsednik Bundestaga predlog na glasovanje, poslanci z vstajanjem s svojih sedežev glasujejo za predlog, proti predlogu ali se vzdržijo glasovanja.

Ko predlog zakona pridobi potrebno večino v Bundestagu, se kot zakon pošlje v Bundesrat.

Soglasje Bundesrata

Dežele so prek Bundesrata vključene v pripravo vsakega posameznega zakona. Zato so pravice Bundesrata, da sodeluje v zakonodajnem postopku, natančno določene.

Bundesrat ne sme spreminjati zakona, ki ga je sprejel Bundestag. Vendar če ne poda svojega soglasja k zakonu, lahko zahteva sklic odbora za posredovanje. Odbor za posredovanje sestavlja enako število članov Bundestaga in Bundesrata.

Za nekatere predloge zakonov je soglasje Bundesrata obvezno. To so na primer zakoni, ki vplivajo na finančne in upravne pristojnosti dežel.

Kar zadeva predloge zakona, zoper katere lahko Bundesrat vloži ugovor, lahko Bundestag zakon uveljavi, tudi če v odboru za posredovanje ni bil dosežen dogovor. Vendar se v tem primeru zahteva novo glasovanje, v katerem je za sprejetje predloga zakona potrebna absolutna večina v Bundestagu.

Začetek veljavnosti

Ko Bundestag in Bundesrat potrdita predlog zakona, mora ta iti skozi več nadaljnjih faz, preden lahko začne veljati.

Sprejeti zakon se najprej natisne in pošlje zveznemu kanclerju in pristojnemu zveznemu ministru, ki ga sopodpišeta.

Zvezni predsednik nato prejme zakon v podpis in razglasitev. Preveri, ali je bil zakon sprejet v skladu z ustavo in ali njegova vsebina ne krši očitno temeljnega zakona. Po tem preverjanju zvezni predsednik zakon podpiše in ukaže njegovo objavo v zveznem uradnem listu (Bundesgesetzblatt).

S tem je zakon razglašen. Če v zakonu ni naveden noben poseben datum začetka veljavnosti, zakon začne veljati 14. dan po datumu objave zveznega uradnega lista, v katerem je objavljen.

Več informacij je na voljo na spletišču Povezava se odpre v novem oknuBundestaga.

Pravne zbirke podatkov

Zvezno ministrstvo za pravosodje in varstvo potrošnikov ter zvezni urad za pravosodje zainteresiranim državljanom zagotavljata brezplačen vpogled v skoraj vso veljavno zvezno zakonodajo na spletišču Povezava se odpre v novem oknuGesetze im Internet. Zakoni in podzakonski akti so na voljo v trenutno veljavnih različicah. Za njihove prečiščene različice stalno skrbi dokumentacijski center pri zveznem uradu za pravosodje. Številni ključni zakonodajni akti so na spletišču na voljo tudi v Povezava se odpre v novem oknuangleščini.

Poleg tega zvezna vlada pod okriljem zveznega ministrstva za notranje zadeve, gradnjo in domovino na spletišču Povezava se odpre v novem oknuVerwaltungsvorschriften im Internet brezplačno zagotavlja obširno zbirko podatkov s sedanjimi upravnimi predpisi najvišjih zveznih organov.

Ker je Zvezna republika Nemčija zvezna država, vsaka zvezna dežela sama ureja objavo svojega deželnega prava. V ta namen so dežele vzpostavile lastne internetne storitve, povezave do katerih so zagotovljene na portalu Povezava se odpre v novem oknuJustizportal des Bundes und der Länder (pravosodni portal zvezne vlade in deželnih vlad).

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuBundesgesetzblatt (zvezni uradni list)

Povezava se odpre v novem oknuGesetze im Internet

Povezava se odpre v novem oknuAngleški prevodi zakonodaje na spletišču Gesetze im Internet

Povezava se odpre v novem oknuVerwaltungsvorschriften im Internet

Povezava se odpre v novem oknuPravosodni portal zvezne vlade in deželnih vlad

Povezava se odpre v novem oknuBundestag

Povezava se odpre v novem oknuNemška zvezna vlada


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Zadnja posodobitev: 16/07/2020