Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Pravo držav članic - Madžarska

Stran je strojno prevedena in njena kakovost ni zajamčena.

Kakovost prevoda je: nezanesljiva

Ali menite, da je ta prevod koristen?

Ta stran vsebuje informacije o pravnem sistemu na Madžarskem.


Pravni viri

I. Zakonodajna hierarhija

1 Temeljna zakonodaja

Ustava (madžarska ustava, ki je bila razglašena 25. aprila 2011) je na vrhu zakonodajne hierarhije na Madžarskem, vsako drugo pa mora biti z njo združljiva. Ustava je sprejela državni zbor, predlog spremembe pa zahteva dvotretjinsko večino glasov vseh članov Skupščine [člen S (2) madžarske ustave].

Ustava in njene prehodne določbe (prehodne določbe madžarske ustave, ki so bile razglašene 31. decembra 2011) so začele veljati 1. januarja 2012.

Ustava Madžarske je sestavljena iz 6 delov: V preambuli nacionalnega naziva Hitra vera ter dela A ustave (člen A-U), svobode in odgovornosti (člen I-XXXI), države (člen 54–1), posebne odredbe ter končnih in drugih določb.

Oddelek z naslovom Foundation vsebuje splošne določbe in določa:

  • oblika vlade,
  • temeljna načela države delovanja,
  • prenos nekaterih pristojnosti na Evropsko unijo,
  • Madžarski kapitalski in regionalni upravni subjekti,
  • ključne določbe o madžarskem državljanstvu in kako ga pridobiti,
  • Madžarski uradni jezik, grb, zastava, nacionalna himna, nacionalni prazniki in uradna valuta,
  • temeljni zakon v madžarskem pravnem redu, tj. temeljni zakon, je temelj madžarskega pravnega sistema,
  • postopkom za sprejetje in spremembo temeljnega zakona,
  • vrste madžarske zakonodaje,
  • številna temeljna načela, med drugim:
    • prepoved zasega in izvajanja moči s silo,
    • odgovornost za usodo Madžarov, ki živijo zunaj meja Madžarske,
    • sodelovanje pri vzpostavitvi evropske enotnosti,
    • zaščita instituta zakonske zveze,
    • zagotavljanje pogojev za pošteno konkurenco,
    • načela uravnoteženega, preglednega in trajnostnega upravljanja proračuna,
    • obveznost varovanja in ohranjanja naravnih virov,
    • ustvarjanje in ohranjanje miru in varnosti ter prizadevanje za sodelovanje z vsemi narodi in državami sveta, da bi dosegli trajnostni razvoj človeštva.

Oddelek z naslovom Svoboda in odgovornost določa temeljne pravice in obveznosti. Priznava se kot temeljna pravica, med drugim:

  • pravica do življenja in človekovega dostojanstva,
  • prepoved mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, zasužnjevanja in trgovine z ljudmi,
  • prepoved vseh praks, usmerjenih v evgengije, kakršno koli uporabo človeškega telesa ali katerega koli njegovega dela za pridobitev finančnih koristi in kloniranje človeka,
  • pravico do svobode in osebne varnosti ter določbe, ki zagotavljajo, da nikomur ni odvzeta prostost,
  • pravico do prostega gibanja in pravico do proste izbire prebivališča,
  • pravica do zasebnega in družinskega življenja,
  • pravica do varstva osebnih podatkov in dostopa do podatkov javnega interesa,
  • pravica do svobode misli, vesti in vere,
  • pravica do mirnega zbiranja,
  • pravica do svobode govora,
  • pravica do sodelovanja v kulturnem življenju,
  • pravico do svobodnega odločanja o delu, poklicu in podjetnih dejavnostih,
  • lastninska pravica,
  • prepoved izgona madžarskih državljanov z ozemlja Madžarske,
  • azil
  • enakost pred zakonom,
  • nediskriminacija,
  • prepoved dela otrok,
  • pravica do zdravega okolja,
  • pravico voliti in biti voljen na volitvah poslancev narodne skupščine, lokalnih predstavnikov in županov ter poslancev Evropskega parlamenta,
  • pravica do nepristranskega, pravičnega in razumno pravočasnega upravljanja zadev, ki jih upravljajo organi,
  • pravico vsakega madžarskega državljana, da ga med bivanjem v tujini zaščiti Madžarska,
  • v temeljnem zakonu so opredeljena tudi državljanstva in ključne pravice oseb, ki so predmet kazenskega pregona.

V skladu z ustavo si Madžarska med drugim prizadeva:

  • zagotavljanje socialne varnosti vsem njenim državljanom,
  • vsem zagotoviti dostojno stanovanje in dostop do javnih storitev.

Tudi ustava določa nekatere obveznosti, in sicer:

  • obveznost prispevanja k izpolnjevanju skupnih potreb (enaka davčna obravnava),
  • obveznost madžarskih državljanov, da branijo svojo državo.

V delu C temeljnega zakona so določena najosnovnejša pravila za dostojanstvenike in pomembne institucije v državi, ki določajo pravni status in odgovornosti:

  • narodna skupščina,
  • predsednik republike,
  • vlada,
  • avtonomni regulativni organi,
  • ustavno sodišče,
  • pravosodje in državno tožilstvo,
  • komisar za temeljne pravice,
  • lokalne oblasti,
  • narodna banka Madžarske,
  • državni revizijski urad,
  • Madžarske oborožene sile,
  • policije in nacionalnih varnostnih služb,
  • nacionalni referendumi.

Del A temeljnega zakona, posebni pravni red, zajema izredne razmere, izredne razmere, preventivno obrambo, stanje terorizma, nepričakovane napade in izredne razmere.

2 Akt

Na Madžarskem zakone sprejema državni zbor. V skladu z ustavo so pravila za temeljne pravice in obveznosti določena z zakoni. Parlament sprejema zakone z navadno večino (več kot polovica navzočih poslancev), z izjemo tako imenovanih temeljnih zakonov, ki jih določa ustava, katerih sprejetje in spreminjanje zahtevata dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev Parlamenta.

V skladu s temeljnimi zakoni o temeljnih zakonih se uporabljajo na primer državljanstvo, cerkve, pravice narodnostnih manjšin, ki živijo na Madžarskem, pravni status in plačilo poslancev narodne skupščine ter predsednika republike, ustavnega sodišča, lokalnih oblasti, podrobna pravila za uporabo grb in zastave ter določbe o državnih odlivih.

V skladu s temeljnim zakonom je za priznanje zavezujoče narave ustanovnih in ustanovnih pogodb Evropske unije, razglasitev vojne, sklenitev miru in razglasitev stanja posebnega pravnega reda potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev narodne skupščine.

Pred sprejetjem zakona XXXI iz leta 1989 o spremembi ustave je bil predsedniški svet Madžarske pooblaščen, da izda zakonske akte. Z vidika zakonodajne hierarhije so veljavni odloki še vedno veljavni kot predpisi na isti ravni kot akti.

3 Predpisi

Z ustavo so bili priznani odloki vlade, ministrski odloki, ministrski odloki, odloki guvernerja Nacionalne banke Madžarske, odloki vodij avtonomnih regulativnih organov in odloki lokalnih oblasti. V razmerah nacionalne krize lahko nacionalni svet za obrambo, v izrednih razmerah pa tudi predsednik republike, izda odloke.

3.1 Vladne uredbe

Pooblastilo vlade, da sprejemauredbe, je lahko bodisi izvirno bodisi statutarno. Prvotna pristojnost je opredeljena v členu 15(3) temeljnega zakona, v skladu s katerim lahko vlada v okviru svojih pristojnosti izda uredbe o zadevah, ki niso urejene z zakonom. Vlada ne sme biti v nasprotju z nobenim aktom. To ne omejuje državnega zbora, da prevzame pristojnost za katero koli ureditveno področje.

V skladu s temeljnim zakonom in zakonom CXXX iz leta 2010 lahko vlada z izrecnim pravnim organom sprejme uredbe o izvajanju zakonov. V skladu s členom 5 (1) zakona o zakonodaji je treba pooblastilo in predmet ter okvir pooblastila določiti v pooblastilu za sprejetje izvedbene zakonodaje. Pooblaščenec ne sme pooblastila prenesti na drugo osebo.

3.2 Uredbe predsednika ministrskega sveta

V skladu z ustavo lahko odlok izda tudi predsednik vlade, na primer z uredbo namestnika predsednika vlade z uredbo, odlok predsednika vlade pa je na isti ravni kot ministrski odlok v hierarhiji pravnih virov.

3.3 Ministrske uredbe

Ministrski odloki so v hierarhiji predpisov razvrščeni pod vladne odloke. Ministri za novo pravo v skladu s temeljnim zakonom sprejmejo uredbe ali vladni odlok (ki je bil izdan v okviru njihove izvirne zakonodajne pristojnosti), ne glede na to, ali so neodvisni ali v dogovoru s katerim koli drugim ministrom; takšni odloki ne smejo biti v nasprotju s katerim koli zakonom, odlokom vlade ali odlokom guvernerja Nacionalne banke Madžarske.

3.4 Odloki guvernerja Nacionalne banke Madžarske

Guverner Nacionalne banke Madžarske lahko v okviru svojih pristojnosti, ki jih določa temeljni zakon, izda uredbe z zakonsko določenim pooblastilom, ki ne sme biti v nasprotju z nobenim zakonom.

3.5 Odloki vodij avtonomnih regulativnih organov

V skladu s členom 23(4) temeljnega zakona vodje avtonomnih regulativnih organov v okviru svojih pristojnosti, ki so opredeljene s temeljnim zakonom, izdajajo uredbe z zakonsko določenim pooblastilom, ki ni v nasprotju s katerim koli zakonom, odlokom vlade, odlokom predsednika vlade, ministrskim odlokom ali katerim koli odlokom guvernerja Nacionalne banke Madžarske.

3.6 Uredbe samoupravne lokalne skupnosti

V skladu s členom 32(2) temeljnega zakona lahko lokalne oblasti v okviru svojih pristojnosti sprejmejo lokalne uredbe, da bi uredile lokalne socialne odnose, ki jih ne ureja zakon ali zakon. Lokalni odloki ne smejo biti v nasprotju z nobeno drugo zakonodajo.

Podrobna pravila o uredbah, ki jih sprejmejo predstavniški organi lokalnih oblasti, so določena v zakonu CLXXXIX iz leta 2011 o madžarskih lokalnih vladah.

4 Mednarodni sporazumi in temeljna načela mednarodnega prava

Vlada Madžarske lahko sklene mednarodne sporazume z drugimi državami/vladami drugih držav. Na Madžarskem razmerje med mednarodnimi pogodbami in domačo zakonodajo temelji na sistemu dualizma, tj. mednarodne pogodbe postanejo del domače zakonodaje z ratifikacijo in razglasitvijo.

Načela mednarodnega prava

V skladu s členom Q (3) temeljnega zakona Madžarska sprejema splošno priznana pravila mednarodnega prava. Mednarodno običajno pravo in splošna načela mednarodnega prava postanejo del nacionalnega prava brez potrebe po preoblikovanju.

II — Drugi pravni viri, ki so bili sprejeti v širšem smislu in ne veljajo kot zakonodaja

1 Pravni instrumenti državne uprave

Madžarski pravni sistem vključuje pravne instrumente državne uprave, ki ne štejejo za zakonodajo, čeprav vsebujejo normativne določbe. Zakon o zakonodaji (zakon CXXX iz leta 2010) opredeljuje dve vrsti pravnih instrumentov državne uprave: normativne odločitve in normativni nalogi. Gre za pravila ravnanja, ki niso splošno zavezujoča, torej niso zavezujoča za vse. gre le za interne določbe, organizacijska in operativna pravila, ki se nanašajo samo na izdajatelja ali podrejena telesa ali osebe. Normativne odločitve in naročila ne morejo določati pravic in obveznosti državljanov. Pravni instrumenti državne uprave ne morejo biti v nasprotju z drugo zakonodajo in ne smejo ponavljati zakonodajnih določb.

V skladu s prejšnjim zakonom o zakonodaji (zakon XI iz leta 1987) so bila statistična sporočila in pravne smernice tudi kvalificirani kot pravni viri (znani kot drugi pravni instrumenti upravljanja), ki ne izpolnjujejo pogojev za zakonodajo. Novi zakon ne omenja več. vendar so bile pravne smernice razveljavljene, ko je začel veljati novi zakon (1. januarja 2011), statistični instrumenti, ki so bili izdani pred tem datumom, ostanejo v veljavi, dokler se ne razveljavijo. (statistična sporočila, ki jih izda predsednik osrednjega statističnega urada, vsebujejo pravno zavezujoče določbe, ki so sestavljene izključno iz statističnih konceptov, metod, klasifikacij, seznamov in številk.)

1.1 Normativne odločitve

V normativnih sklepih lahko nacionalna skupščina, vlada in drugi centralni upravni organi, ustavno sodišče in Svet za proračun določijo svojo organizacijo in delovanje, dejavnosti in akcijske programe.

Predstavniški organi lokalnih oblasti lahko določijo tudi svoje dejavnosti in dejavnosti organov, ki jih ti upravljajo, ter njihove akcijske programe ter organizacijo in delovanje organov, ki jih vodijo v normativnih odločitvah. Podobno lahko predstavniški organ nacionalnih samouprav določi svojo organizacijo in delovanje, dejavnosti in akcijske programe, pa tudi programe, ki jih izvajajo organi, ki jih upravljajo, v normativnih odločitvah.

1.2 Normativni nalogi

Predsednik republike, predsednik vlade, vodja osrednjih upravnih organov (z izjemo vlade), predsednik Državnega urada za pravosodje, vrhovni državni tožilec, komisar za temeljne pravice, guverner Nacionalne banke Madžarske, predsednik državnega revizijskega urada, vodja glavnega ali okrožnega vladnega urada, župani in referenti mest lahko v okviru svojih pristojnosti in v skladu z zakonodajo, predsednikom republike, predsednikom državnega pravosodnega urada, predsednikom državnega revizijskega urada, predsednikom državnega urada za zunanje zadeve in županskimi uradniki določijo organizacijo, delovanje in dejavnosti organov, ki jih vodijo, vodijo ali nadzirajo v normativnih redih.

Poleg tega lahko narodna skupščina, predsednik republike, ustavno sodišče, komisar za temeljne pravice, avtonomni regulatorni organi, predsednik vlade in vodja uradne organizacije ministrstva izdajajo normativne naloge, ki so zavezujoči za osebje organizacije.

2 Odločbe ustavnega sodišča

Odločitve ustavnega sodišča imajo pomembno vlogo v madžarskem zakonodajnem sistemu.

V skladu z zakonom št. CLI iz leta 2011 o ustavnem sodišču so naloge ustavnega sodišča:

  • naknadni pregled skladnosti zakonodaje s temeljnim zakonom (naknadni postopek);
  • (preventivni) pregled skladnosti aktov, ki so bili sprejeti, vendar še niso bili razglašeni, in nekaterih določb mednarodnih pogodb z novo ustavo;
  • individualna revizija na zahtevo sodnika: če med zaslišanjem sodnik uporabi zakonodajni akt, za katerega meni, da je v skladu z ustavo ali za katerega je ustavno sodišče ugotovilo, da je protiustaven, ustavi postopek in ustavno sodišče pozove, naj ugotovi protiustavnost zakonodajnega akta ali zakona in prepove uporabo neustavnega zakona;
  • izrekanje sodb o ustavnih pritožbah zaradi kršitve pravic, zagotovljenih z ustavo: oseba ali organizacija, ki je vključena v posamezni primer, lahko vloži ustavno pritožbo, če je bila njena, njena ali njena pravica, zagotovljena s temeljnim zakonom, kršena po tem, ko se je v sodnem postopku v zvezi s tem zgodilo, in če je izčrpala vse možnosti pritožbe ali nima pravice do pritožbe;
  • preučitev vseh zakonodajnih aktov, ki so v nasprotju z mednarodnim sporazumom;
  • prenehanje zakonodajne opustitve s strani zakonodajalca, ki je v nasprotju z ustavo;
  • reševanje nekaterih sporov glede pristojnosti med državnimi organi ali med lokalnimi vladami in drugimi državnimi organi;
  • razlaga določb temeljnega zakona;
  • izvedba različnih postopkov iz njegove pristojnosti v skladu z zakonom.

Ustavno sodišče svoje odločitve podrobno obrazloži. Zoper odločbo ustavnega sodišča se ni mogoče pritožiti in je zavezujoča za vse.

3 Sodna praksa sodišč

Za zagotovitev enotne uporabe prava in odgovornosti za zagotavljanje pravnih smernic za nižja sodišča, vrhovno sodišče Madžarske, vrhovno sodišče curia (pred 1. januarjem 2012: Vrhovno sodišče (Supreme Court)) določa pravno enotnost in načelno odločitev.

Postopek za sodno enotnost se lahko začne, če sta za razvoj in enotnost sodne prakse načelno potrebna sprejetje sodne odločbe o enotnosti in če senat Curia namerava odstopati od odločitve, ki jo je sprejel drug senat. Odločitev o enotni uporabi zakonov je za sodišča zavezujoča.

Načelne odločitve izhajajo iz prakse sodnih zbornic Curia in spodbujajo enotnost pri izrekanju kazni.

Odločitve, sprejete za zagotavljanje enotnosti zakonov in odločitev, so objavljene v Uradnem listu vrhovnega sodišča.

III. Področje uporabe zakonodaje

Geografsko področje uporabe zakonodaje je razširjeno na ozemlje Madžarske, medtem ko so lokalni vladni odloki razširjeni na upravno območje lokalne uprave. Osebno področje uporabe zakonodaje je razširjeno na fizične osebe, pravne osebe in organizacije, ki niso pravne osebe na ozemlju Madžarske, na madžarske državljane zunaj ozemlja Madžarske, v primeru lokalnih vladnih odlokov pa na fizične osebe, pravne osebe in organizacije, ki niso pravne osebe na upravnem območju lokalne uprave.

Zakon o zakonodaji prepoveduje retroaktivno veljavnost, pri čemer navaja, da zakonodaja ne more določati obveznosti ali jih bolj obremeniti, odpraviti ali omejiti pravic ali razglasiti ravnanja za nezakonito v obdobju pred začetkom veljavnosti.

Zakonodaja mora vedno določiti datum začetka veljavnosti tako, da je na voljo dovolj časa za pripravo na njeno uporabo.

Zakonodaja in njeni izvedbeni predpisi morajo začeti veljati hkrati. Zakonodajni akt (ali zakonska določba) postane neveljaven, če se razveljavi ali, če vsebuje le določbe o spremembi ali razveljavitvi, na podlagi zakona o zakonodaji.

IV. Pravne zbirke podatkov

Uradni list na Madžarskem je Povezava se odpre v novem oknuMagyar Közlöny, ki je objavljen v elektronski obliki in katerega besedilo je treba šteti za verodostojno.

Uradni list vsebuje madžarsko zakonodajo (razen uredb samoupravnih lokalnih skupnosti), kar vključuje:

  • sklepi in sklepi ustavnega sodišča, ki jih je treba objaviti v Uradnem listu v skladu s pravnimi določbami ali na podlagi odločitve ustavnega sodišča;
  • odločitve narodne skupščine;
  • sodne odločbe vrhovnega sodišča o poenotenju sodnih odločb;
  • mnenja nacionalne volilne komisije;
  • Prilogo, vključno z zbiranjem sklepov;
  • uradno poročilo.

Povezava se odpre v novem oknuPodatkovna zbirka nacionalne zakonodaje vsebuje vso zakonodajo (razen uredb lokalnih oblasti) in pravne instrumente državne uprave, ki veljajo na dan iskanja. To je predstavljeno v prečiščeni različici skupaj z dopolnitvami in ostalimi spremembami.

Te informacije je mogoče iskati po naslovu in številki, prav tako je mogoče iskati po besedilu.

Dostop do teh baz podatkov je brezplačen in neomejen.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuVerodostojni elektronski uradni list

Povezava se odpre v novem oknuPodatkovna zbirka nacionalne zakonodaje


To je strojno prevedena različica vsebine. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.

Zadnja posodobitev: 23/10/2019