Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Pravo držav članic - Nizozemska

Izvirna jezikovna različica te strani nizozemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Ta del vsebuje informacije o pravnem sistemu na Nizozemskem.

Nizozemska vlada ne obsega samo ministrov in njihovih državnih sekretarjev, ampak tudi kraljico. Zaradi tega je Nizozemska posebnost med zahodnoevropskimi monarhijami, med katerimi večina izključuje monarha iz vlade. Nizozemska je ustavna monarhija s parlamentarnim sistemom, odkar je bila ustava temeljito spremenjena leta 1848.


Pravni viri

Vrste pravnih aktov – opis

Ustava zagotavlja okvir za organizacijo nizozemske države in je osnova za zakonodajo. Mednarodne pogodbe med Nizozemsko in drugimi državami so pomemben pravni vir. Člen 93 Ustave določa, da imajo lahko določbe mednarodnih pogodb in sklepov mednarodnih institucij neposreden učinek v nizozemskem pravnem sistemu; v takem primeru take določbe prevladajo nad nizozemskimi zakoni. Tako se zakonski predpisi, ki veljajo v Kraljevini Nizozemski, ne uporabljajo, če so nezdružljivi z navedenimi določbami. Zato so predpisi Evropske unije, določeni v pogodbah, uredbah in direktivah, na Nizozemskem pomemben pravni vir.

S Statutom Kraljevine Nizozemske so urejena razmerja med tremi deli kraljevine (Nizozemsko ter čezmorskima deloma, Nizozemskimi Antili in Arubo).

Zakoni se pripravljajo na nacionalni ravni.

Na podlagi zakonskega prenosa pooblastil lahko centralna vlada določi (nadaljnje) predpise s splošnimi upravnimi odredbami in ministrskimi uredbami. Samostojne splošne upravne odredbe (ki niso izpeljane iz zakona) so mogoče, vendar jih ni mogoče izvrševati s kazenskimi določbami.

Z Ustavo se regulativna pooblastila podeljujejo nižjim organom javnega prava (provincam, občinam in vodnim uradom).

Splošna pravna načela so pomembna za upravljanje in uveljavljanje pravice. Včasih jih določajo zakoni, na primer Civilni zakonik (razumnost in pravičnost). Na splošna pravna načela se lahko pri odločanju oprejo tudi sodišča.

Še en pravni vir so običaji. Načeloma so običaji pomembni le, če se nanje sklicuje zakon, vendar jih lahko sodišča v primeru kolizij upoštevajo pri odločanju. Običaji ne morejo biti pravni vir pri ugotavljanju kaznivega dejanja (člen 16 Ustave).

Sodni precedensi so pravni vir, saj pomen sodne odločbe presega konkretno zadevo, v kateri je bila ta odločba izdana. Kot smernice se uporabljajo odločbe višjih sodišč. Posebno merodajne so odločbe vrhovnega sodišča, saj je njegova naloga spodbujati enotnost prava. Torej v novih zadevah nižje sodišče pri odločanju upošteva sodbe vrhovnega sodišča.

Hierarhija pravnih virov

Člen 94 Ustave določa, da imajo nekateri mednarodni predpisi prednost v hierarhiji: zakonske določbe, ki niso združljive s temi predpisi, se ne uporabljajo. Evropsko pravo po svoji naravi prevlada nad nacionalnim pravom. Evropskemu pravu sledijo Statut kraljevine, Ustava in zakoni parlamenta. Ti imajo prednost pred drugimi predpisi. Zakone parlamenta skupaj sprejemata vlada in parlament (izvoljeni predstavniki ljudstva).

Predvideno je tudi, da lahko zakon v celoti ali delno izgubi učinek samo zaradi pozneje sprejetega zakona. Poleg tega velja splošno pravilo o razlagi, v skladu s katerim imajo posebni zakoni prednost pred splošnimi.

V skladu s kontinentalno tradicijo zakonodaja kot pravni vir prevlada nad sodnimi precedensi.

Institucionalni okvir

Organi, pristojni za sprejemanje predpisov

Zakonodajni postopek

Ustava ne predvideva „zakonodajne oblasti“. O zakonih skupaj odločata vlada in parlament. Zakonodajne predloge lahko vloži vlada ali spodnji dom parlamenta. Državni svet svetuje pri zakonodajnih predlogih in splošnih upravnih odredbah. Posvetovanja z drugimi zainteresiranimi stranmi običajno potekajo med pripravo zakonodajnega predloga. Spodnji dom ima pravico do vlaganja amandmajev. Zakonodajne predloge navadno sprejme Svet ministrov in jih predloži Državnemu svetu, ta pa poda priporočilo. Vlada se nanj odzove tako, da pripravi nadaljnje poročilo. Nato s kraljevim sporočilom pošlje zakonodajni predlog, ki vključuje morebitne potrebne amandmaje, spodnjemu domu. K predlogu se lahko med razpravo o njem v spodnjem domu vložijo amandmaji. Ko spodnji dom sprejme predlog, o njem razpravlja zgornji dom. V tej fazi nadaljnji amandmaji niso več mogoči – zgornji dom lahko zakonodajni predlog samo sprejme ali zavrne. Ko ga sprejme, ga vodja države potrdi, predlog pa postane zakon.

Pravne zbirke podatkov

Spletna stran Povezava se odpre v novem oknuoverheid.nl je osrednja točka za dostop do vseh informacij o vladnih organizacijah na Nizozemskem. Med drugim omogoča dostop do:

  • uradnih publikacij,
  • uradnih listov (Staatsblad, Tractatenblad in Staatscourant),
  • parlamentarnih dokumentov.

Povezava se odpre v novem oknuRazdelek o zakonodaji na spletni strani vsebuje prečiščena zakonodajna besedila, sprejeta od 1. maja 2002.

Ali je dostop do zbirke podatkov brezplačen?

Dostop do spletne strani in zbirke podatkov je brezplačen.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuVlada Nizozemske, Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za zunanje zadeve, Povezava se odpre v novem oknunizozemski predstavniški dom


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 27/04/2016