Chiudi

LA VERSIONE BETA DEL PORTALE È DISPONIBILE ORA!

Visita la versione BETA del portale europeo della giustizia elettronica e lascia un commento sulla tua esperienza sul sito!

 
 

Percorso di navigazione

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Pravo držav članic - Slovaška

La pagina è stata tradotta automaticamente. Non è possibile garantirne la qualità.

La qualità della traduzione è stata giudicata: inaffidabile

La traduzione vi risulta utile?

Na tej strani so na voljo informacije o pravnem sistemu na Slovaškem.


Informacije o pravnem redu Slovaške so na voljo na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuEvropske pravosodne mreže: Civilno pravo.

Pravni viri

Vrste pravnih aktov – opis

Izraz „pravni viri“ je uporabljen v treh pomenih:

  1. pravni viri v materialnem smislu – materialni pravni viri;
  2. pravni viri v episterološkem pomenu – viri znanja o pravu;
  3. pravni viri v formalnem smislu – formalni pravni viri.

Na podlagi tega, kako se pojavijo pravne določbe, in zavezujoče oblike, v kateri so izražene, se tradicionalno razlikujejo štiri vrste pravnih virov:

  • pravni običaji,
  • precedens (sodna praksa);
  • normativni pravni akti;
  • normativne pogodbe;
  • splošna pravna načela;
  • zdrav razum;
  • sodobne knjige, pravna literatura in poročila strokovnjakov;
  • mednarodne pogodbe, če so ustrezno vključene v pravni sistem Slovaške republike.

Hierarhija predpisov

Eno od temeljnih načel slovaškega pravnega sistema je hierarhija norm. Razumevanje njegovega pravilnega položaja v zakonodajni praksi in izvajanje je zelo pomembno z vidika zakonitosti. Hierarhija predpisov pa ni le vprašanje preproste logične prednostne razvrstitve ali podrejanja. Hierarhija se nanaša na celotno vprašanje zakonitega organa. Vključuje tudi brezpogojno zahtevo, da pravno določbo lahko določi le organ, ki je za to pooblaščen z zakonom, v mejah tega akta in svojih zakonodajnih pristojnosti.

Pravni predpisi so opredeljeni kot „pravna veljava“. Pravna veljavnost se nanaša na lastnosti pravnih določb, pri čemer je ena določba podrejena drugi (tj. določbi z večjo pravno veljavnostjo) ali kadar določba izhaja iz določbe z večjo pravno močjo. V položaju, ki vključuje pravne določbe z različno pravno močjo, šibkejše določbe morda niso v nasprotju z močnejšim, medtem ko lahko močnejša določba prevlada nad šibkejšo.

Glede na stopnjo pravne veljavnosti je mogoče zakonodajo organizirati na naslednji način:

Primarna zakonodaja (zakoni)

  • ustavni zakoni (vedno primarni)
  • zakoni (primarna zakonodaja ali zakonodaja na podlagi ustavnih zakonov).

Sekundarna zakonodaja (pravni akti, podrejeni zakonu)

  • Predpisi vlade – vedno sekundarna
  • predpisi organov državne uprave (vedno sekundarna zakonodaja),
  • predpisi organov lokalne uprave (primarna ali sekundarna zakonodaja),
  • pravne določbe, ki so jih izjemoma izdali organi, ki niso vladni organi – vedno sekundarna zakonodaja

V tem sistemu pravnih aktov ima prednost nadrejeni zakon, kar pomeni, da morajo biti vsi drugi akti izdani na njegovi podlagi, z njim v skladu in ne v nasprotju z njim. To v praksi pomeni, da je treba v primeru neskladnosti hierarhično podrejenega akta s hierarhično nadrejenim zakonom upoštevati hierarhično nadrejeni zakon.

Institucionalni okvir

Institucije, pristojne za sprejemanje pravnih pravil

Organi, navedeni v nadaljevanju, so pooblaščeni za sprejemanje pravnih določb (statutarnih organov):

  • Nacionalni svet Slovaške republike – Ustava, Ustava, akti, mednarodne pogodbe, večji od Aktov, mednarodne pogodbe s silo akta
  • Vlada Slovaške republike – predpisi države
  • Ministrstva in drugi organi centralne države – odloki, izjave in ukrepi
  • Občinski in mestni organi – na splošno zavezujoči predpisi
  • Občinski in mestni organi ter organi lokalne uprave – splošni predpisi

Postopek sprejetja

Faze zakonodajnega postopka:

  • vložitev predloga zakona – začetek zakonodaje
  • razprava o predlogu zakona
  • glasovanje (odločanje o predlogu zakona)
  • podpis sprejetega zakona
  • razglasitev (objava) zakonodajnega akta

Postopek odločanja

Zakonodajni postopek

Predložitev računa – začetek zakonodaje

Osnutek Zakona v skladu s členom 87(1) Zakona št. 460/1992 Coll. (Ustava Slovaške republike) se lahko vloži:

  • odbori Državnega sveta Slovaške republike
  • člani Državnega sveta Slovaške republike.
  • Vlada Slovaške republike

Predloženi predlogi zakonov so določeni v odstavku z obrazložitvenim memorandumom.

Razprava o predlogu zakona

V skladu s poslovnikom Državnega sveta Slovaške republike (Zakon št. 350/1996) gredo računi trikrat.

  1. V prvi obravnavi poteka splošna razprava o vsebini ali „filozofiji“ predlaganega zakona. Spremembe v tej obravnavi ni mogoče predložiti.
  2. V drugi obravnavi predlog zakona obravnava (jo) nacionalni (i) odbor (i), ki mu/jim je bila dodeljena. Vsak račun mora opraviti ustavni odbor, zlasti glede njegove skladnosti s slovaško ustavo, ustavnimi akti, mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Slovaško republiko, akte in zakonodajo Evropske unije. Po tem se lahko vlagajo predlogi sprememb in dopolnitve, o katerih se glasuje po zaključku razprav v odboru. Zato je treba različne položaje združiti, preden se o predlogu zakona razpravlja v nacionalnem svetu. Kadar pristojni odbor odobri skupno poročilo odborov s posebno resolucijo, se osnutek zakona pošlje državnemu svetu Slovaške republike. To je podlaga za razpravo in glasovanje nacionalnega sveta Slovaške republike o predlogu v drugi obravnavi.
  3. Tretja obravnava je omejena na tiste določbe zakona, ki so bile sprejete v drugi obravnavi. V tretji obravnavi lahko predlagajo samo spremembe v zvezi z napakami pri pripravi zakonodaje ter slovničnimi in pravopisnimi napakami. Predloge sprememb za odpravo drugih napak mora vložiti najmanj 30 članov državnega sveta. Ko se o njih razpravlja, se o osnutku zakona glasuje v celoti.

Glasovanje (odločanje o predlogu zakona)

Zakon, ki ga je treba sprejeti, mora o njem glasovati vsaj polovica navzočih članov.

Statut se lahko spremeni, posamezni členi pa se razveljavijo le, če so bili sprejeti s kvalificirano večino, kar pomeni tri petine vseh članov državnega sveta (tj. 3/5 z dne 150).

Nacionalni svet je sklepčen, če je prisoten vsaj polovica njegovih članov.

Podpisovanje sprejetega predloga zakona

Sprejeti predlog zakona podpišejo:

  • Predsednik Republike Slovaške
  • predsednik Državnega sveta
  • predsednik vlade

V tej fazi postopka se preverjajo vsebina, procesna pravilnost in končna oblika sprejetega zakona. Ti najvišji ustavni funkcionarji s podpisom potrdijo določbo, kot je navedena v besedilu.

Predsednik ima pravico izvajati, kar imenujemo „suspenzivni veto“, in zavrniti podpis sprejetega akta na podlagi pomanjkljive vsebine. Nato mora sprejeti akt skupaj s svojimi pripombami ponovno poslati v ponovno obravnavo Državnemu svetu.

Vrnjeni akt gre skozi drugo in tretjo fazo branja, pri čemer lahko nacionalni svet upošteva – vendar mu ni treba – upoštevati pripombe predsednika. Nacionalni svet lahko ustavi suspenzivni veto, zato mora biti akt razglašen, tudi brez njegovega podpisa.

Razglasitev (objava) zakonodajnega akta

Razglasitev je zadnja faza zakonodajnega postopka. Pravne določbe ozemeljske veljavnosti na nacionalni ravni so uradno objavljene v zbirki zakonov Slovaške republike (Zbierka zákonov) Slovaške republike, ki jo je objavilo slovaško ministrstvo za pravosodje. Zbirka zakonov je orodje Slovaške republike za objavljanje. Zbirka zakonov je izdana v elektronski obliki in v papirni obliki. Oblika elektronskih in papirnih oblik zbiranja zakonov ima enake pravne učinke in enako vsebino. Elektronska oblika zakona je brezplačno na voljo na portalu EUR-Lex.

Začetek veljavnosti/veljavnosti

Zakonodaja začne veljati na dan njihove izjave v zbirki zakonov.

Zakoni začnejo veljati petnajsti dan po razglasitvi v zbirki aktov, razen če je v njih določen kasnejši datum začetka veljavnosti.

Drugi akti postanejo zavezujoči na dan njihove izjave v zbirki aktov.

Načini reševanja sporov, ki izhajajo iz različnega izvora prava

Normativni akt nižje stopnje pravne veljave ne sme biti v nasprotju z normativnim aktom višje stopnje.

Normativni akt se lahko razveljavi ali spremeni samo z zakonodajnim aktom, ki je enak ali višji.

V primeru neskladnosti v zakonodaji iste pravne države mora biti pravna praksa taka protislovja v skladu z načelom, da poznejša uredba razveljavlja ali spreminja staro pravilo in v skladu z načelom razveljavitve ali spremembe splošnega pravila.

Ustavno sodišče Slovaške republike pregleda in odloča o skladnosti:

  • zakon z ustavo
  • Predpisi vlade, splošno zavezujoča zakonodaja ministrstev in drugih organov centralne države z ustavo, ustavnimi akti in zakoni
  • splošno zavezujoče predpise lokalnih organov oblasti z ustavo in zakoni;
  • splošno zavezujoče pravne določbe lokalnih organov državne uprave z ustavo, zakoni in drugimi splošno zavezujočimi pravnimi določbami;
  • splošno zavezujoče pravne določbe z mednarodnimi pogodbami, ki so sprejete na način, določen za razglasitev zakonov.

Če Ustavna sodišče ugotovi, da so pravne določbe nezdružljive, določbe ali njihovi ustrezni deli ali predpisi, ki jih vsebujejo, prenehajo veljati. Če organi, ki so izdali določbe, teh določb ne uskladijo z ustreznimi nadrejenimi instrumenti v zakonskem roku, ko je bila odločba izdana, določbe ali njihovi ustrezni deli ali predpisi, ki jih vsebujejo, prenehajo veljati.

Pravne zbirke podatkov

Zbirka podatkov slovaškega ministrstva za pravosodje

Portal Povezava se odpre v novem oknu „Electronic Bulletin of Laws“ (Slovak Lex)“ slovaškega ministrstva za pravosodje temelji na dveh medsebojno povezanih informacijskih sistemih:

  1. Vojna meja – informacijski sistem za zagotavljanje zavezujočih elektronskih konsolidiranih pravnih besedil in drugih standardov za pravice, ki so jim namenjene
  2. E-zakonodaja — informacijski sistem za upravljanje postopkov v vseh fazah zakonodajnega postopka, opremljen z naprednimi orodji za urejanje zakonodaje za zakonodajne proizvajalce

Koristi za ciljne skupine:

Ob upoštevanju temeljnega načela pravice vsakogar, da pozna veljavno in učinkovito pravico, in se zaveda svojih pravic in dolžnosti, ki jih je v praksi vedno težje uporabljati zaradi vse večjega obsega in zapletenosti pravnih standardov, bo slovaški projekt prispeval k boljšemu izvajanju tega načela z zagotavljanjem učinkovitega dostopa za vse do obstoječe zakonodaje.

  • Nacionalni projekt bo imel koristi od projekta v obliki pravice, formalno in vsebinsko, do razpoložljivih pravic in za ozaveščanje o novi zakonodaji.
  • Pravosodni delavci, da bi pridobili stalen dostop do prava, ki se uporablja, in opozorili na novo zakonodajo Slovaške republike ali Evropske unije, tako na splošno kot zlasti na predpise, ki urejajo področja, za katera so specializirani.
  • Podjetnik, ki ima tudi pravico do prostega in neprekinjenega dostopa do prava, ki se uporablja, in možnost, da je na splošno obveščen o novi zakonodaji Slovaške republike ali Evropske unije, pa tudi o predpisih, ki urejajo področja, na katerih deluje, ter o boljšem zakonodajnem okolju, da se ustvarijo ugodnejši pogoji za poslovanje in zmanjša upravno breme, povezano s poslovanjem
  • Lokalni organi — pridobivanje brezplačnega in stalnega dostopa do vira prava, ki se uporablja, hkrati pa zmanjšuje upravno breme – obremenjujoča upravna in draga obveznost, da se omogoči dostop do zbirke zakonov v delovnih dneh, povezanih z zbiranjem zakonov in njihovim arhiviranjem, da se nadomestijo obremenjujoče obveznosti za varen dostop do zbirke zakonov ob delovnih dnevih.
  • Nacionalne uprave — projekt bo zagotovil brezplačen in stalen dostop do vira prava, ki se uporablja, zmanjšanje upravnega bremena in s tem tudi finančne stroške zakonodajnega postopka, možnost boljšega izvajanja nalog na področju priprave zakonodaje in izvajanja predpisov Evropske unije.
  • Sodni organi — pridobivanje stalnega in hitrega dostopa do veljavne zakonodaje v vseh izbranih dnevih zgodovine, možnost sklicevanja na veljavno zakonodajo v času veljavne zakonodaje, ki bo omogočila vsaj delno odpravo rutinskih dejavnosti in povečanje učinkovitosti dela sodnikov in sodnikov
  • Zakonodajalec bo lahko uporabljal učinkovit pravni akt za pripravo zakonodaje in izvajanje zakonodajnega postopka, ki jim bo odvzel nekatere zapletene upravne postopke in jim omogočil, da se bolj osredotočijo na vsebino teh sklepnih predlogov.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuPravni in informacijski portal


To je strojno prevedena različica vsebine. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.

Zadnja posodobitev: 22/10/2019