Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah

Nacionalne informacije v zvezi z Uredbo št. 606/2013


Splošne informacije

Povezava se odpre v novem oknuUredba (EU) št. 606/2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah vzpostavlja mehanizem, ki omogoča neposredno priznavanje odredb o zaščiti med državami članicami.

Če ste torej zaščiteni s civilnopravno odredbo o zaščiti, ki jo je izdala država članica, v kateri imate prebivališče, se lahko na to odredbo neposredno sklicujete v drugi državi članici tako, da pristojnim organom predložite Povezava se odpre v novem oknupotrdilo o vaših pravicah.

Ta uredba se uporablja od 11. januarja 2015.

Za podrobnejše informacije o posamezni državi izberite ustrezno zastavico.

Več informacij o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov je na voljo na posebni spletni strani.


Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.

Zadnja posodobitev: 19/02/2019

Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah - Belgija


Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Za odreditev zaščitnega ukrepa so glede na predmet spora, v katerem se zahteva zaščitni ukrep, pristojni: družinsko sodišče, delovno sodišče ali državno tožilstvo ob naknadnem preverjanju s strani družinskega sodišča ali sodišča za mladoletne.

Za izdajo potrdila je pristojen glavni sodni tajnik Sodišča, ki je izreklo zaščitni ukrep, ali, kjer je ustrezno, državno tožilstvo.

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Državno tožilstvo v kraju, kjer je/bo zaščitena oseba vpisana v register prebivalstva ali ima/bo imela tam običajno prebivališče.

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Državno tožilstvo v kraju, kjer je/bo zaščitena oseba vpisana v register prebivalstva ali ima/bo imela tam običajno prebivališče. V zvezi s to prilagoditvijo je mogoča pritožba pri sodišču prve stopnje v skladu s členom 11(5).

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Sodišče prve stopnje.

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Glede na uradni jezik kraja izvršitve v skladu z belgijskim nacionalnim pravom se za prevod iz člena 16(1) sprejmejo francoščina, nizozemščina in/ali nemščina.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 27/03/2019

Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah - Bolgarija


Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Organ, pristojen za odredbo zaščitnih ukrepov, je okrožno sodišče, povezano s stalnim ali trenutnim naslovom oškodovanca. (Člen 7 Zakona o varstvu pred nasiljem v družini).

Potrdilo iz člena 5 Uredbe (EU) št. 606/2013 na pisno zahtevo zaščitene osebe izda okrožno sodišče, ki je obravnavalo zadevo. (Člen 26(1) Zakona o varstvu pred nasiljem v družini).

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Oseba, ki je upravičena do zaščitnega ukrepa, ki je bil odrejen v državi članici Evropske unije, lahko zahteva, da sodišče mesta Sofija izda odredbo o zaščiti na bolgarskem ozemlju. (Člen 23 Zakona o varstvu pred nasiljem v družini).

Za izvajanje tega ukrepa so pristojni organi Ministrstva za notranje zadeve in državno tožilstvo.

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Pristojno je sodišče mesta Sofija.

Sodišče preveri, ali se ukrep lahko izvede s sredstvi, ki so na voljo v bolgarski zakonodaji. Če to ni mogoče, sodišče odredi nadomestni zaščitni ukrep v skladu z bolgarsko zakonodajo. (Člen 24(2) Zakona o varstvu pred nasiljem v družini).

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Zavrnitev priznanja ali izvršitve zaščitnega ukrepa izda sodišče mesta Sofija na zahtevo osebe, ki povzroča tveganje. (Člen 25 Zakona o varstvu pred nasiljem v družini).

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Bolgarija zahteva, da se dokumenti prevedejo v bolgarščino.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 27/03/2019

Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah - Estonija


Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

Zaščitni ukrepi v civilnih zadevah se lahko uporabijo v skladu s členom 1055 (1) Povezava se odpre v novem oknuzakona o obligacijskih razmerjih, ki določa, da ima, če se protipravna škoda povzroča stalno ali se zagrozi s povzročitvijo protipravne škode, žrtev ali oseba, ki se ji grozi, pravico zahtevati, da ravnanje, ki povzroča škodo, ali grožnje s takim ravnanjem prenehajo. V primeru telesnih poškodb, škode za zdravje, kršitve zasebnosti ali drugih osebnostnih pravic se lahko med drugim zahteva, da se povzročitelju prepove približevanje drugim osebam (z odredbo o prepovedi približevanja), se zanj uredi uporaba stanovanja ali komunikacij ali uporaba drugih podobnih ukrepov. Člen 475(1)(7) Povezava se odpre v novem oknuzakonika o civilnem postopku določa postopek za uporabo zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah. V skladu s tem členom nepravdni postopki vključujejo odredbo o prepovedi približevanja in druge podobne ukrepe za zaščito osebnostnih pravic iz poglavja 55 in členov 544 do 549, ki natančneje določajo postopek za uporabo odredbe o prepovedi približevanja. V skladu s členom 378(1)(3), členom 546 in členom 551(1) zakonika o civilnem postopku se lahko zaščitni ukrepi v civilnih zadevah uporabijo tudi kot ukrep za zavarovanje ali kot začasni ukrep v nepravdnem postopku.

V skladu s členom 1055(1) zakona o obligacijskih razmerjih se lahko zahteva, da se povzročitelju prepove približevanje drugim osebam (tj. prepoved približevanja), se zanj uredi uporaba stanovanja ali komunikacij ali uporaba drugih podobnih ukrepov. Zato ukrepi, ki se lahko uporabijo za varstvo osebnostnih pravic, v zakonu niso izčrpno navedeni, uporaba ustreznega in potrebnega ukrepa pa se lahko zahteva glede na posamezen primer.

Glede povprečnega trajanja uporabe ukrepov ni na voljo nobenih statističnih podatkov. V Estoniji je mogoče na podlagi člena 1055 zakona o obligacijskih razmerjih uporabiti številne ukrepe za varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic za obdobje do treh let. Analiza sodne prakse o prepovedi približevanja, ki jo je pripravilo vrhovno sodišče leta 2008, kaže, da so sodišča na splošno uporabljala prepovedi približevanja za obdobje do 3 let.

Uredba (EU) št. 606/2013 zajema zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo v civilnih zadevah. Ne uporablja se za zaščitne ukrepe, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 2201/2003. Za uporabo zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah ni nujno, da je prišlo do nezakonitega dejanja zoper ogroženo osebo. Zadošča, da predhodno ravnanje toženca upravičuje strah, da bi lahko obtoženec žrtev poškodoval ali kršil njene osebnostne pravice. Zaščitni ukrepi v civilnih zadevah v zakonu niso izčrpno navedeni. Po potrebi se lahko za odpravo določenega položaja uporabi ustrezen zaščitni ukrep, ki ni nujno naveden v zakonodaji.

Za uporabo zaščitnega ukrepa lahko zaprosi oseba, ki je v nevarnosti ali je poškodovana, bodisi v ločenem postopku bodisi v povezavi z drugim zahtevkom. Za uporabo zaščitnega ukrepa mora ogrožena oseba vložiti predlog pri Povezava se odpre v novem oknuokrožnem sodišču. Sodišča obravnavajo predloge v okviru nepravdnega postopka. Sodišče pred odreditvijo zaščitnega ukrepa zasliši osebo, v zvezi s katero se zahteva uporaba ukrepa, in osebo, v interesu katere poteka postopek za odreditev ukrepa. Sodišče po potrebi zasliši tudi osebe, ki so tesno povezane z zgoraj navedenimi osebami, ali podeželsko občino ali mestno upravo ali policijski organ v kraju, v katerem ima oseba stalno prebivališče.

Predlogi, vloženi pri sodišču, morajo biti sestavljeni v estonščini in morajo izpolnjevati pogoje iz členov 338 in 363 zakonika o civilnem postopku. Vse predloge je treba sodišču predložiti v berljivi pisni obliki. Če je mogoče, je treba sodišču predložiti tudi elektronske kopije procesnih aktov, ki so bili predloženi v pisni obliki. Pogodbeni zastopniki, notarji, sodni izvršitelji, stečajni upravitelji, državni in lokalni organi ter druge pravne osebe predložijo sodišču dokumente v elektronski obliki, razen če obstaja utemeljen razlog za predložitev dokumenta v drugačni obliki. Podrobnejša pravila za predložitev elektronskih dokumentov sodiščem, oblikovne zahteve za dokumente in seznam dokumentov, ki jih je treba predložiti prek portala, so določeni v Povezava se odpre v novem oknuuredbi, ki jo sprejme Povezava se odpre v novem oknuminister, pristojen za to področje. Udeleženec v postopku mora ob predložitvi pisnih dokumentov in prilog sodišču zagotoviti potrebno število izvodov dokumentov, ki jih je treba vročiti drugim udeležencem v postopku.

Za vložitev predlogov ali pravnih sredstev v zadevah, ki se obravnavajo v okviru nepravdnega postopka, se plača državna pristojbina v višini 50 EUR. Za vložitev predloga za izdajo ukrepa za zavarovanje ukrepa se plača državna pristojbina v višini 50 EUR.

V skladu z estonsko zakonodajo udeleženci v postopku pred sodiščem v zvezi z odreditvijo zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah ne potrebujejo zastopanja.

Zoper odločitev o odreditvi ali spremembi odredbe o prepovedi približevanja ali drugih ukrepov za zaščito osebnostnih pravic lahko osebe, ki se morajo ravnati po odredbi, vložijo pravno sredstvo. Taka pravna sredstva se vložijo pri okrožnem sodišču v pisni obliki prek okrajnega sodišča, katerega odločitev se izpodbija. Pravna sredstva je treba vložiti v 15 dneh od vročitve sodbe. Če zakon ne določa drugače, pravnega sredstva zoper sodbo ni več mogoče vložiti, če je od izreka sodbe v pravdnem ali nepravdnem postopku že poteklo pet mesecev. Če se okoliščine spremenijo, lahko sodišče odredbo o prepovedi približevanja ali drug ukrep za zaščito osebnostnih pravic razveljavi ali spremeni. Pred razveljavitvijo ali spremembo ukrepa sodišče zasliši udeležence. Sodba o odreditvi odredbe o prepovedi približevanja ali drugega ukrepa za zaščito osebnostnih pravic se vroči osebam, v zvezi s katerimi se zahteva uporaba ukrepa, in osebam, v interesu katerih se odredi ukrep.

Sodbe v zvezi z zaščitnimi ukrepi so izvršljive od trenutka, ko se z njimi seznani zavezana oseba (oseba, ki povzroča tveganje).

Izvršitev sodbe, v skladu s katero je bil odrejen zaščitni ukrep, ureja sodni izvršitelj. Sodne izvršitelje s kršitvijo zaščitnega ukrepa običajno seznanijo ogrožene osebe. Če je bil zaščitni ukrep odrejen, preden je bila opredeljena pravica do stika, lahko sodišče odloči o pravici do stika ob upoštevanju odrejenih zaščitnih ukrepov. V svoji analizi sodne prakse iz leta 2008, ki se nanaša na prepoved približevanja, je vrhovno sodišče ugotovilo, da bi bilo, če bi ogrožena oseba in oseba, ki povzroča tveganje, živeli (ali delali) v neposredni bližini druga do druge, primerneje, da se uredijo njuni stiki, vsebino prepovedi (zaščitne ukrepe) pa bi lahko v prvi vrsti sestavljal seznama prepovedanih ravnanj.

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

V Estoniji so za odrejanje zaščitnih ukrepov pristojna sodišča. V skladu s členom 5 je okrajno sodišče, ki je odredilo zaščitni ukrep, pristojno za izdajo potrdila o zaščitnem ukrepu. Za izdajo potrdila je treba vložiti predlog pri okrajnem sodišču. Kontaktni podatki estonskih sodišč so na voljo na Povezava se odpre v novem oknuspletišču sodišč.

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Za uveljavljanje zaščitnega ukrepa, odrejenega v drugi državi članici, mora oseba stopiti v stik s sodnim izvršiteljem, ki je pristojen za dolžnikovo prebivališče ali kraj, ali na območju katerega se nahaja dolžnikovo premoženje. Sodni izvršitelji začnejo postopek izvršitve na podlagi predloga in izvršilne listine ogrožene osebe. Kontaktni podatki sodnih izvršiteljev so na voljo na Povezava se odpre v novem oknuspletišču zbornice sodnih izvršiteljev in stečajnih upraviteljev:

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Zaščitni ukrep, ki se odredi v drugi državi članici, lahko po potrebi izvede sodni izvršitelj, ki je pristojen za izvršitev zaščitnega ukrepa. Za izvršitev zaščitnega ukrepa, ki je bil odrejen v drugi državi članici, je pristojen sodni izvršitelj, ki je pristojen za dolžnikovo prebivališče ali kraj, ali na območju katerega se nahaja dolžnikovo premoženje. Kontaktni podatki sodnih izvršiteljev so na voljo na Povezava se odpre v novem oknuspletišču zbornice sodnih izvršiteljev in stečajnih upraviteljev:

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Za zavrnitev priznanja ali izvršitve zaščitnih ukrepov, odrejenih v drugi državi članici, je treba vložiti prošnjo v kraju dolžnikovega prebivališča ali pri okrajnem sodišču, ki je pristojno za predvidene izvršilne postopke. Kontaktni podatki estonskih sodišč so na voljo na Povezava se odpre v novem oknuspletišču sodišč.

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Estonščina in angleščina.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 19/07/2019

Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah - Grčija


Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Zaščitne ukrepe lahko odredi sodnik posameznik sodišča prve stopnje v Atenah (Monomelés Protodikeío Athinón), ki odloča v postopku o začasnih odredbah (diadikasía ton asfalistikón métron).

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Pristojni organ je predsednik ustrezne zbornice sodnih izvršiteljev (Sýllogos Dikastikón Epimelitón) ali njegov namestnik.

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

To lahko stori sodnik posameznik sodišča prve stopnje, ki odloča v postopku o začasnih odredbah.

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Pristojni organ je sodnik posameznik sodišča prve stopnje, ki odloča v okviru pristojnosti za nepravdne zadeve (ekoúsia dikaiodosía).

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Grščina.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 02/12/2019

Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah - Španija


Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

Ni relevantno.

V Španiji ni odredb o zaščiti, kakršne so opisane v Uredbi (EU) št. 606/2013. Zato ni sodnih organov, ki bi bili pristojni za izdajo takih odredb in potrdil iz člena 5 Uredbe.

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Ni relevantno.

V Španiji ni odredb o zaščiti, kakršne so opisane v Uredbi (EU) št. 606/2013. Zato ni organov, ki bi bili pristojni za izdajo takih odredb in potrdil iz člena 5 Uredbe.

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Sodišče prve stopnje (Juzgado de Primera Instancia) ali, kjer je to primerno, družinsko sodišče (Juzgado de Familia), pristojno v okrožju, kjer žrtev živi.

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Sodišče prve stopnje ali, kjer je to primerno, družinsko sodišče, pristojno v okrožju, kjer žrtev živi.

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Pokrajinsko sodišče (Audiencia Provincial).

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Španščina.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 02/12/2019

Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah - Italija


Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

V skladu z italijansko zakonodajo je za odrejanje zaščitnih ukrepov in zato tudi za izdajanje potrdil v skladu s členom 5 pristojno sodišče v kraju prebivališča zaščitene osebe.

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, se uveljavlja pred sodiščem v kraju prebivališča, stalnega prebivališča ali bivanja zaščitene osebe v času vložitve zahteve in se po potrebi izvrši pod nadzorom tega sodišča.

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1) je pristojno sodišče v kraju prebivališča, stalnega prebivališča ali bivanja zaščitene osebe.

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Isto sodišče kot v točki (iii).

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Italijanščina.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 25/11/2019

Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah - Ciper


Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

Člen 32 Zakona o sodiščih (zakon 14/60) določa, da lahko vsako sodišče pri izvajanju svoje civilne pristojnosti izda odredbo o prepovedi (začasno, trajno ali obvezno).

V skladu s členom 16 Zakona o družinskih sodiščih (zakon 23/90) imajo družinska sodišča enake pristojnosti.

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Organ, pristojen za odredbo zaščitnih ukrepov, je okrožno sodišče (Eparchiakó Dikastírio tis Dimokratías) v okrožju, v katerem prosilec v upoštevnem času prebiva ali biva.

V primeru družinskopravnega spora je pristojni organ družinsko sodišče (Oikogeneiakó Dikastírio tis Dimokratías) v okrožju, v katerem bodisi prosilec bodisi tožena stranka v upoštevnem času prebiva ali biva. Če se spor nanaša na mladoletno osebo, je pristojno družinsko sodišče v okrožju, v katerem je bil mladoletnik najden.

Organ, pristojen za izdajo potrdil, je okrožno ali družinsko sodišče, ki je odredilo zaščitni ukrep.

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Organ, pred katerim se lahko uveljavlja zaščitni ukrep:

v vseh primerih je pristojni organ okrožno sodišče v okrožju, v katerega se je stalno ali začasno preselila oseba, ki povzroča tveganje. Če naslov ni znan, je pristojno okrožno sodišče v Nikoziji.

Organ, pristojen za izvršitev takega ukrepa:

v vseh primerih je pristojni organ okrožno sodišče v okrožju, v katerega se je stalno ali začasno preselila oseba, ki povzroča tveganje. Če naslov ni znan, je pristojno okrožno sodišče v Nikoziji.

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

V vseh primerih je pristojni organ okrožno sodišče v okrožju, v katerega se je stalno ali začasno preselila oseba, ki povzroča tveganje. Če naslov ni znan, je pristojno okrožno sodišče v Nikoziji.

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Sodišče, pri katerem je treba vložiti prošnjo za zavrnitev priznanja:

okrožno ali družinsko sodišče, pred katerim se je uveljavljal zaščitni ukrep, odrejen v državi članici izvora.

Kadar je to primerno, sodišče, pri katerem je treba vložiti prošnjo za zavrnitev izvršitve:

okrožno ali družinsko sodišče, pred katerim se je uveljavljal zaščitni ukrep, odrejen v državi članici izvora.

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Dokumente je treba predložiti v grščini. Sprejmejo se tudi prevodi v angleščino.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 18/04/2019

Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah - Latvija


Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

Pravila in postopke, ki se uporabljajo za zaščitne ukrepe v civilnih zadevah, ureja Zakon o pravdnem postopku.

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Organi, ki so v Latviji pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajanje potrdil, so okrožna (ali mestna) sodišča (člen 541.1(4.5) Zakona o pravdnem postopku).

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Organi, pristojni za izvršitev zaščitnega ukrepa, odrejenega v drugi državi članici, so okrožna (ali mestna) sodišča v kraju, kjer je treba izvršiti odločbo ali kjer je prijavljeno stalno prebivališče tožene stranke, ali če takega kraja ni, kjer ima tožena stranka dejansko prebivališče ali statutarni sedež (člen 651.3(1) Zakona o pravdnem postopku).

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Organi, pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov, so ista okrožna (ali mestna) sodišča, ki so pristojna za izvršitev teh ukrepov (člen 651.5(2) Zakona o pravdnem postopku).

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

To so okrožna (ali mestna) sodišča, na ozemlju katerih se izvrši zaščitni ukrep, odrejen z odločbo tujega sodišča (člen 644.3(4.3) Zakona o pravdnem postopku).

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Kakršna koli transliteracija ali prevod, ki se zahteva v skladu s to uredbo, se opravi v uradni jezik Republike Latvije, tj. v latvijščino.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 18/07/2019

Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah - Litva


Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

V Litvi zaščitne ukrepe, ki spadajo na področje uporabe Uredbe, odredijo sodišča. Potrdila v skladu s členom 5 Uredbe izda sodišče, ki je odredilo zaščitni ukrep.

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

V Litvi so za izvrševanje zaščitnih ukrepov, ki spadajo na področje uporabe Uredbe, pristojni sodni izvršitelji. Če so sodni izvršitelji ovirani pri izvrševanju zaščitnih ukrepov, ki spadajo na področje uporabe Uredbe, imajo splošno pravico, da od policije zahtevajo, da te ovire odpravi.

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Zaščitne ukrepe, ki spadajo na področje uporabe Uredbe, v skladu s členom 11(1) prilagodijo sodni izvršitelji, ki izvršujejo zaščitni ukrep.

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Prošnje za zavrnitev priznanja ali, kjer je to ustrezno, izvršitve zaščitnega ukrepa je treba vložiti pri litovskem pritožbenem sodišču.

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Morebitna prečrkovanja ali prevodi, ki se v skladu z Uredbo zahtevajo za namene sporazumevanja s pristojnimi organi Litve, morajo biti v uradnem jeziku Republike Litve, tj. v litovščini.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 21/10/2019

Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah - Madžarska


Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Okrožna sodišča.

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Okrožna sodišča, okrožni uradi vladnih uradov v Budimpešti in okrožjih (v nadaljnjem besedilu: okrožni uradi) ter policija.

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Okrožno sodišče.

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Okrožno sodišče.

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Madžarščina.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 16/07/2019

Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah - Nizozemska


Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

Žrtve, ki želijo na Nizozemskem pridobiti varstvo z zaščitnim ukrepom, morajo začeti civilni postopek (postopka za izdajo začasne odredbe (kort geding)). To mora storiti odvetnik, ki posreduje informacije o postopku, ki ga je treba izvesti, in ki vodi postopek v imenu žrtve.

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Sodišča, pristojna za odredbo zaščitnega ukrepa: sodiščaPDF(167 Kb)nl

Če je bil zaščitni ukrep odrejen na podlagi Zakona o začasni prepovedi približevanja (Wet tijdelijk huisverbod):
župan kraja, kjer se bo začasna prepoved približevanja uporabljala.

Za izdajo potrdila je pooblaščen isti organ, ki je odredil zaščitni ukrep.

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

•             Sodni izvršitelj (deurwaarder).

•             Če je bil zaščitni ukrep odrejen na podlagi Zakona o začasni prepovedi približevanja: policija.

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Voorzieningenrechter Rechtbank Den Haag (sodnik posameznik, ki odloča o predlogih za izdajo začasne odredbe pri okrožnem sodišču v Haagu)

Prins Clauslaan 60, 2595 AJ Den Haag

PO Box 20302, 2500 EH Den Haag

Gerechtshof Den Haag (okrožno sodišče v Haagu)

Prins Clauslaan 60, 2595 AJ Den Haag

PO Box 20302, 2500 EH Den Haag

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Voorzieningenrechter Rechtbank Den Haag (sodnik posameznik, ki odloča o predlogih za izdajo začasne odredbe pri okrožnem sodišču v Haagu)

Prins Clauslaan 60, 2595 AJ Den Haag

PO Box 20302, 2500 EH Den Haag

Gerechtshof Den Haag (okrožno sodišče v Haagu)

Prins Clauslaan 60, 2595 AJ Den Haag

PO Box 20302, 2500 EH Den Haag

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Nizozemščina.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 24/07/2019

Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah - Poljska


Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Organi, pristojni za odrejanje zaščitnih ukrepov:

okrajna sodišča, okrožna sodišča, pritožbena sodišča.

Organi, pristojni za izdajanje potrdil:

okrajna sodišča, okrožna sodišča in pritožbena sodišča, ki so razsodila o zaščitnih ukrepih.

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Okrajna sodišča.

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Okrajna sodišča.

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Okrožna sodišča.

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Poljščina.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 15/07/2019

Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah - Slovenija


Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

Vsi ukrepi, ki v Slovenski zakonodaji spadajo pod Uredbo št. 606/2013, so urejeni v Zakonu o preprečavanju nasilja v družini ( Uradni list RS, št. 16/08), v nadaljevanju ZPND. Povezava se odpre v novem oknuhttp://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5084

Ukrepi so navedeni v 19. členu ZPND:

- prepoved vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev;

- prepoved zadrževati se v določeni bližini stanovanja, v katerem živi žrtev;

- prepoved zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev redno nahaja (delovno mesto, šola, vrtec...);

- prepoved navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo;

- prepoved vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo.

Ukrep lahko traja največ 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja za dodatnih 6 mesecev.

Za ukrepe po ZPND se lahko izda potrdilo po Uredbi (EU) št. 606/2013

Zaščita je namenjena družinskim članom, ki so opredeljeni v drugem členu ZPND:

-        zakonec ali zunajzakonska partnerica oziroma partner, bivši zakonec ali bivša zunajzakonska partnerica oziroma partner,

-        partnerica oziroma partner ali bivša partnerica oziroma partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti,

-        krvna sorodnica oziroma sorodnik (v nadaljnjem besedilu: sorodnik) v ravni vrsti,

-        krvni sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena,

-        sorodnik po svaštvu do vštetega drugega kolena,

-        posvojiteljica oziroma posvojitelj (v nadaljnjem besedilu: posvojitelj) in posvojenka oziroma posvojenec,

-        rejnica oziroma rejnik (v nadaljnjem besedilu: rejnik) in rejenka oziroma rejenec,

-        skrbnica oziroma skrbnik (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) in varovanka oziroma varovanec,

-        osebe, ki imajo skupnega otroka,

-        osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.

Katerikoli izmed ukrepov po ZPND je lahko izrečen neodvisno od drugih postopkov.

Žrtev lahko pri okrožnem sodišču predlaga, da določi ukrepe za odvrnitev nadaljnje škode. O ukrepih odloča sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče obravnava te zadeve prednostno, postopek je nujen, javnost je izključena.

Žrtev lahko sodišču predlaga, da določi ukrepe za odvrnitev nadaljnje škode. Sodišče lahko povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, na predlog žrtve z odločbo odloči o ukrepu - izreče prepoved zaradi nasilnih dejanj.

Brezplačna pravna pomoč je urejena v četrtem delu ZPND.

Za brezplačno pravno pomoč žrtvi nasilja se uporablja zakon, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

Do brezplačne pravne pomoči po tem zakonu je, ne glede na določbe zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena o ogroženosti. Mnenje o ogroženosti osebe poda pristojni center za socialno delo.

Brezplačna pravna pomoč se po tem zakonu odobri za postopke, ki tečejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. in 21. členu tega zakona. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč obravnava prošnje, vložene po tem zakonu, prednostno.

Povzročitelj nasilja ima vedno na voljo pritožbo zoper izrečen ukrep, vendar pa ta ne zadrži izvršitve samega ukrepa.

Sodišče žrtvi nasilja in povzročitelju nasilja vroči odločbo o izrečenem ukrepu. Izrečen ukrep je takoj izvršljiv. Pritožba zoper ukrep, ki ga izreče sodišče, ne zadrži izvršitve ukrepa.Nadzor opravlja policija, predvsem na opozorilo žrtve oziroma osebe, ki zazna kršitev.

Izrečen ukrep je neposredno izvršljiv ne glede na to, da ima povzročitelj nasilja pravico do stikov z otrokom, ki je žrtev nasilja oziroma pravico do varstva in vzgoje otroka, ki je žrtev nasilja. V primeru izrečenega ukrepa se lahko sproži postopek za izdajo odločbe o prepovedi stikov oziroma o tem, da se otrok dodeli v varstvo in vzgojo drugi osebi.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 22/04/2015

Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah - Finska


Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

Na Finskem so zaščitni ukrepi iz Direktive 2011/99/EU in Uredbe (EU) št. 606/2013 določeni v Zakonu o prepovedi približevanja (898/1998).

Zakon določa odreditev prepovedi približevanja, da se prepreči kaznivo dejanje zoper življenje, zdravje, svobodo ali zasebnost, grožnja takega kaznivega dejanja ali kakršna koli druga vrsta hudega nadlegovanja. Če oseba, ki meni, da je ogrožena, in oseba, zoper katero se zahteva odredba o prepovedi približevanja, stalno prebivata v istem stanovanju, se lahko prepoved približevanja odredi, da se prepreči kaznivo dejanje zoper življenje, zdravje ali svobodo ali grožnja takega kaznivega dejanja (odredba o prepovedi približevanja znotraj družine).

Direktiva 2011/99/EU se uporablja za odredbe o prepovedi približevanja, ki se odredijo na Finskem, če je bila odredba izdana kot posledica kaznivega dejanja ali domnevnega kaznivega dejanja. Če odredba o prepovedi približevanja ni povezana s kaznivim dejanjem, kot je navedeno v Direktivi, se zanjo uporablja Uredba (EU) št. 606/2013.

Kot je podrobneje opredeljeno v ustrezni sodbi, se oseba, zoper katero je izdana odredba o prepovedi približevanja, ne more srečati z zaščiteno osebo, niti ne sme drugače stopiti v stik z njo ali to poskušati storiti (navadna odredba o prepovedi približevanja). Prav tako je prepovedano slediti zaščiteni osebi ali jo opazovati. Oseba, zoper katero je izdana odredba o prepovedi približevanja znotraj družine, mora zapustiti bivališče, v katerem stalno živita z zaščiteno osebo, in se tja ne sme vrniti. Če obstaja razlog za domnevo, da navadna odredba o prepovedi približevanja ne zadošča, se lahko odredba o prepovedi približevanja razširi. V tem primeru velja prepoved približevanja tudi za nahajanje v bližini stalnega prebivališča, počitniškega bivališča ali delovnega mesta zaščitene osebe ali nahajanje v bližini drugega primerljivega kraja, ki je posebej naveden (razširjena odredba o prepovedi približevanja). Vendar pa odredba o prepovedi približevanja ne velja za stike, za katere obstaja utemeljen razlog in ki so očitno potrebni. Po možnosti je treba urediti vse potrebne stike že v odredbi o prepovedi približevanja.

Prepoved približevanja se lahko odredi največ za eno leto. Prepoved približevanja znotraj družine se lahko odredi največ za tri mesece. Prepoved približevanja začne veljati po odločitvi okrožnega sodišča, da tak ukrep odredi. Odločitev je treba spoštovati ne glede na vloženo pravno sredstvo, razen če višje sodišče, ki obravnava zadevo, ne odloči drugače. Prepoved približevanja se lahko obnovi. V primeru obnovitve se lahko prepoved približevanja odredi največ za dve leti. Prepoved približevanja znotraj družine se lahko obnovi največ za tri mesece.

Odreditev prepovedi približevanja lahko zahteva kdor koli, ki ima utemeljen razlog, da se počuti ogrožen ali nadlegovan s strani druge osebe. Prošnjo lahko vloži tudi organ kazenskega pregona, policija ali socialni organ. Prošnja se lahko vloži ustno ali pisno na posebnem obrazcu.

Zadeve v zvezi prepovedjo približevanja obravnava okrožno sodišče. Sodišče, pristojno za odločanje, je okrožno sodišče v kraju, v katerem oseba, ki jo je treba zaščititi, prebiva ali v katerem se bo odredba o prepovedi približevanja večinoma uporabljala. Če je oseba, zoper katero se zahteva odredba o prepovedi približevanja, osumljena kaznivega dejanja, ki je lahko pomembno pri reševanju zadeve v zvezi z odredbo o prepovedi približevanja, je pristojno kazensko sodišče pristojno tudi za odločanje v zadevi glede prepovedi približevanja.

Če je primerno, se za zaslišanje pred sodiščem v zadevi, ki se nanaša na odredbo o prepovedi približevanja, uporabljajo določbe o kazenskem postopku. V finski sodni praksi se odredba o prepovedi približevanja odreja skoraj brez izjeme kot neodvisen ukrep, ločeno od obravnave kaznivega dejanja, čeprav se lahko v skladu z zakonom obravnava tudi v okviru kazenskega postopka.

Odredba o prepovedi približevanja se lahko uvede, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bo oseba, zoper katero se zahteva odredba, verjetno storila kaznivo dejanje zoper življenje, zdravje, svobodo ali zasebnost osebe, ki se počuti ogrožena, ali jo bo drugače hudo nadlegovala.

Odredba o prepovedi približevanja znotraj družine se lahko uvede, če je verjetno, da bo oseba, zoper katero se zahteva odredba o prepovedi približevanja, glede na grožnje, ki jih je izrekla, in na vse prejšnje kršitve ali drugo ravnanje, verjetno storila kaznivo dejanje zoper življenje, zdravje ali svobodo osebe, ki meni, da je ogrožena, ter ob tem uvedba odredbe o prepovedi približevanja ni nerazumna glede na resnost neizbežnega kaznivega dejanja, okoliščine oseb, ki živijo v istem gospodinjstvu, in druga dejstva, ki so bila predstavljena v zadevi.

Pri presojanju predpogojev za uvedbo odredbe o prepovedi približevanja je treba upoštevati okoliščine vpletenih oseb, naravo morebitnih preteklih kaznivih dejanj ali nadlegovanja ter ali so se taka dejanja ponavljala, pa tudi verjetnost, da bo oseba, zoper katero se zahteva odredba o prepovedi približevanja, osebo, ki meni, da je ogrožena, še naprej nadlegovala ali zoper njo zagrešila kaznivo dejanje.

Lahko se odredi tudi začasna prepoved približevanja. O uvedbi začasne odredbe o prepovedi približevanja odloča uradnik, ki je pristojen za prijetje, ali sodišče. Uradnik, pristojen za prijetje, mora brez odlašanja, najpozneje pa v treh dneh, predložiti svojo odločitev v presojo pristojnemu okrožnemu sodišču.

Načeloma stranke same nosijo stroške, ki izhajajo iz obravnave zadeve v zvezi z odredbo o prepovedi približevanja. Vendar lahko sodišče stranki naloži plačilo dela ali vseh razumnih pravnih stroškov nasprotne stranke, če za to obstajajo tehtni razlogi. Sodna taksa se ne zaračuna.

Stranke imajo pravico do odvetnika in tudi pravico do brezplačne pravne pomoči, če izpolnjujejo pogoje iz zakona o pravni pomoči (257/2002).

Sodišče mora v policijski računalniški sistem nemudoma vnesti sodbo, s katero odredi, razveljavi ali spremeni odredbo o prepovedi približevanja.

S sodbo se seznanijo tudi prosilec, osebo, ki je zaščitena z odredbo o prepovedi približevanja, in oseba, zoper katero je bila odredba o prepovedi približevanja zahtevana. Sodbo je treba osebi, zoper katero je bila odrejena prepoved približevanja, vročiti na preverljiv način, razen če je bila razglašena ali izrečena v prisotnosti te osebe.

Izvrševanje odredb o prepovedi približevanja nadzoruje policija.

Kršitve prepovedi približevanja se kaznujejo v skladu č členom 9a poglavja 16 kazenskega zakonika (39/1889).

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Organi, pristojni za odrejanje zaščitnih ukrepov

Splošna sodišča (okrožna sodišča, pritožbena sodišča in vrhovno sodišče).

Organi, pristojni za izdajanje potrdil v skladu s členom 5

Splošna sodišča (okrožna sodišča, pritožbena sodišča in vrhovno sodišče).

Potrdilo izda sodišče, ki je izdalo odredbo o prepovedi približevanja s področja uporabe uredbe in iz Zakona o prepovedi približevanja (898/1998).

Potrdilo se izda v skladu s členi 5 do 7 Uredbe. Oseba, ki povzroča tveganje, se uradno obvesti v skladu s členom 8 Uredbe in členom 5 zakona (227/2015) o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah.

Povezava se odpre v novem oknuhttps://oikeus.fi/tuomioistuimet/fi/index.html

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Okrožno sodišče v Helsinkih.

Kontaktni podatki: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.oikeus.fi/karajaoikeudet/helsinginkarajaoikeus/fi/index.html

Na Finskem se zaščitni ukrepi, odrejeni v drugih državah članicah, v skladu s členom 4(1) Uredbe priznavajo brez ločenega postopka, kot je določeno v členu 4 zakona (227/2015) o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah. Taki zaščitni ukrepi se vpišejo v register iz člena 15 Zakona o prepovedi približevanja (898/1998), enako kot to velja za odredbe o prepovedi približevanja, izdane na Finskem.

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Okrožno sodišče v Helsinkih.

Kontaktni podatki: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.oikeus.fi/karajaoikeudet/helsinginkarajaoikeus/fi/index.html

Prilagoditev zaščitnega ukrepa se v skladu s členom 11 Uredbe izvede po pisnem postopku iz člena 3 zakona (227/2015) o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah.

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Okrožno sodišče v Helsinkih.

Kontaktni podatki: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.oikeus.fi/karajaoikeudet/helsinginkarajaoikeus/fi/index.html

Priznanje ali izvršitev sodbe se v skladu s členom 13 Uredbe zavrne po pisnem postopku iz člena 3 zakona (227/2015) o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah.

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Sprejemljivi jeziki so finščina, švedščina in angleščina. Potrdilo, izdano v drugem jeziku, se prav tako lahko sprejme, če za njegovo sprejetje ni drugih ovir.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 16/08/2019

Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah - Švedska


Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

V švedskem pravu ni takih zaščitnih ukrepov civilnega prava, kot so zajeti z Uredbo (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah. Zato tudi ni nobenega organa, ki bi bil pristojen za odrejanje takih ukrepov ali za izdajanje potrdil v skladu s členom 5.

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, je mogoče uveljavljati pred državnim tožilstvom (åklagaren) v kraju, v katerem naj bi se ukrep v celoti ali pretežno uporabljal.

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1) je pristojno državno tožilstvo (åklagaren) v kraju, v katerem naj bi se ukrep v celoti ali pretežno uporabljal.

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Prošnjo za zavrnitev priznanja v skladu s členom 13 je treba vložiti pri okrožnem sodišču (tingsrätt) v Stockholmu.

Člen 18 (b) - jeziku ali jezikih, ki so sprejemljivi za prevode iz člena 16(1)

Švedščina.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 09/07/2019