Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

  • Domov
  • ...
  • Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah - Francija


ISKANJE PRISTOJNIH SODIŠČ/ORGANOV

Z iskalnikom boste lahko poiskali sodišče(-a)/organ(-e), pristojne za posamezen evropski pravni akt. Opozorilo: čeprav si prizadevamo zagotoviti točnost rezultatov, nekateri izjemni primeri v zvezi z ugotavljanjem pristojnosti morda niso zajeti.

Francija

Evropski čezmejni postopki – evropski zaščitni ukrepi v civilnih zadevah


Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Člen 17 - Informacije, ki so dane na voljo javnosti

V civilnih zadevah lahko sodnik za družinske zadeve od sprejetja zakona št. 2010-769 z dne 9. julija 2010, ki je bil spremenjen z zakonom št. 2014-873 za dejansko enakost spolov, izda sklep o zaščiti. Ta ukrep urejajo naslednje določbe:

Sklep o zaščiti se izda v naslednjih primerih:

  • v primeru nasilja med partnerjema,
  • v primeru nasilja nekdanjega zakonca, partnerja ali zunajzakonskega partnerja,
  • za polnoletno osebo, ki ji grozi prisilna poroka.

Zaradi takega nasilja mora biti ogrožen eden od partnerjev in/ali otrok. Sodnik izda sklep o zaščiti, če meni, da obstajajo resni razlogi za domnevo, da so zatrjevana nasilna dejanja in nevarnost, ki ji je žrtev izpostavljena, verjetni.

Sodnik za družinske zadeve lahko izda sklep o zaščiti zunaj postopka za razvezo zakonske zveze in ne da bi moral potekati kazenski postopek.

Sodišče lahko izreče naslednje ukrepe:

  • prepoved srečevanja točno določenih oseb in vzpostavljanja odnosa z njimi;
  • prepoved posedovanja ali nošenja orožja;
  • za poročene pare: dovoljenje za ločeno prebivanje zakoncev, pri čemer se navede, kateri od njiju bo še naprej prebival v skupnem bivališču zakoncev;
  • za zunajzakonska partnerja ali partnerja, ki ju veže civilnopravna pogodba o solidarnosti: dodelitev bivališča žrtvi, razen v izjemnih okoliščinah;
  • ureditev podrobnih pogojev izvajanja starševske skrbi in določitev prispevka za vzdrževanje in vzgojo otrok ter za stroške v zakonski zvezi ali materialne pomoči v primeru partnerjev, ki ju veže civilnopravna pogodba o solidarnosti;
  • dovoljenje žrtvi, da prikrije svoje stalno ali začasno prebivališče in kot stalno prebivališče navede naslov svojega odvetnika ali državnega tožilca;
  • dovoljenje žrtvi, da prikrije svoje stalno ali začasno prebivališče in kot stalno prebivališče za tekoče vsakodnevne potrebe navede naslov usposobljene pravne osebe;
  • začasno odobritev pravne pomoči žrtvi.

Ti ukrepi (zlasti prepoved sprejemanja, srečevanja ali vzpostavljanja odnosa z določenimi osebami) so predvsem preventivni. To pomeni, da lahko spadajo na področje uporabe Uredbe št. 606/2013.

Ti ukrepi so začasni: sprejmejo se za največ šest mesecev. Lahko se še podaljšajo, če se pred iztekom tega obdobja vloži zahtevek za razvezo zakonske zveze, za prenehanje življenjske skupnosti ali v zvezi z izvajanjem starševske skrbi.

Postopek:

Postopek v povprečju traja 33 dni.

Začetek postopka pri sodišču: vložnik se lahko z vlogo v tajništvu, z vlogo, poslano po pošti, ali s sodnim pozivom obrne na sodnika za družinske zadeve. V nujnem primeru lahko vložnik predlaga sprejetje začasnih odredb. Sodni poziv je treba vročiti nasprotni stranki in državnemu tožilstvu.

Vabilo strankam: sodnik za družinske zadeve stranke povabi na obravnavo na kateri koli ustrezen način.

Obravnava: postopek je ustni. Stranke se zagovarjajo same, lahko pa jim pomaga ali jih zastopa odvetnik.

Vročanje: sklep o zaščiti se vroči po sodnem izvršitelju, razen če sodnik ne odloči, da ga sodno tajništvo pošlje s priporočenim pismom s povratnico ali da se v primeru resnega in neposrednega ogrožanja varnosti osebe, na katero se sklep o zaščiti nanaša, ali če ni na voljo drugega načina vročanja, vroči v upravnem postopku.

Sodišče odločbo pošlje tudi državnemu tožilcu, da zagotovi spremljanje odrejenih ukrepov. Državni tožilec o odločbi obvesti pristojne službe policije ali žandarmerije. Če se v postopku izkaže, da je ogrožen otrok, se sodnik poleg tega po izvedeni obravnavi obrne na posebej pristojne službe državnega tožilca (tožilstvo za mladoletnike).

Evidenca: ne obstaja posebna evidenca ukrepov, izrečenih v okviru izdaje sklepa o zaščiti. Če pa sodnik izreče ukrep, s katerim otroku prepove izstop s francoskega ozemlja brez dovoljenja obeh staršev, se ta prepoved vpiše v evidenco iskanih oseb.

Pravno sredstvo: zoper odločbo se je mogoče pritožiti v 15 dneh od njene vročitve. Nasprotna stranka lahko vloži tudi predlog za preklic ali spremembo sklepa o zaščiti ali začasno oprostitev nekaterih njenih obveznosti.

Izvršitev sklepa o zaščiti:

Ukrepi, odrejeni v sklepu o zaščiti, so izvršljivi, to pomeni, da se lahko po vročitvi odločbe (tudi v primeru pravnega sredstva nasprotne stranke) takoj izvršijo, po potrebi s posredovanjem policije.

V primeru kršitve enega ali več ukrepov, ki jih je odredil sodnik za družinske zadeve, se lahko zaščitena oseba obrne na službe policije ali žandarmerije.

Neupoštevanje teh ukrepov pomeni kaznivo dejanje, določeno in sankcionirano s členom 227-4-2 kazenskega zakonika. Kršitev se kaznuje z dveletno zaporno kaznijo in 15 000 EUR globe.

Če starša starševsko skrb izvajata skupaj, mora sodnik, ki dovoli prikritje naslova žrtve, določiti tudi podrobne pogoje ohranjanja vezi med osebo, ki povzroča tveganje, in otrokom prek tretje osebe ali kraja za srečanje, in plačevanje preživnine z bančnim nakazilom.

Člen 18 (a)(i) - organe, ki so pristojni za odreditev zaščitnih ukrepov in izdajo potrdil v skladu s členom 5

Zaščitne ukrepe odredi sodnik za družinske zadeve, ki izda tudi potrdila iz člena 5.

Krajevno pristojen sodnik za družinske zadeve je:

  • sodnik v kraju stalnega prebivališča družine;
  • če starša živita ločeno, sodnik v kraju stalnega prebivališča starša, pri katerem običajno prebivajo mladoletni otroci, če starša starševsko skrb izvajata skupaj, ali sodišče v kraju stalnega prebivališča starša, ki to skrb izvaja sam;
  • v drugih primerih sodnik v kraju stalnega prebivališča osebe, ki ni predlagala začetka postopka.

Vlogo za izdajo potrdila je treba predložiti v dveh izvodih, v njej pa je treba natančno navesti dokazila, na katerih temelji. Zastopanje po odvetniku se ne zahteva. Zoper zavrnitev izdaje se je mogoče pritožiti pri predsedniku okrožnega sodišča, pri čemer vloge ni treba vložiti po odvetniku.

Člen 18 (a)(ii) - organe, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa

Organi, pri katerih je treba uveljavljati zaščitni ukrep, odrejen v drugi državi članici, in/ali ki so pristojni za izvrševanje takega ukrepa, so službe policije ali žandarmerije.

Člen 18 (a)(iii) - organe, ki so pristojni za prilagoditev zaščitnih ukrepov v skladu s členom 11(1)

Tuji začasni ukrep po potrebi prilagodi predsednik okrožnega sodišča ali njegov pooblaščenec, ki odloča v postopku za sprejetje začasnih odredb. Postopek se začne s sodnim pozivom; če je potrebno hitro ukrepanje, lahko sodnik za začasne odredbe določi uro obravnave tudi med prazniki ali dela prostimi dnevi. Zastopanje po odvetniku se ne zahteva.

Kar zadeva krajevno pristojnost, se uporabljajo pravila iz sodne prakse, v skladu s katerimi prevladajo zahteve po učinkovitem izvajanju sodne oblasti. Predlog tako lahko obravnava predsednik okrožnega sodišča v kraju, kjer namerava zaščitena oseba ostati ali začasno prebivati.

Člen 18 (a)(iv) - sodišča, pri katerih se v skladu s členom 13 vloži prošnja za zavrnitev priznanja in, kadar je to primerno, izvršitve

Prošnja za zavrnitev priznanja ali izvršitve se predloži predsedniku okrožnega sodišča, ki odloča v postopku za sprejetje začasnih odredb (glede na predmet zadeve se lahko pooblasti sodnik za družinske zadeve).

Postopek se začne s sodnim pozivom; če je potrebno hitro ukrepanje, lahko sodnik za začasne odredbe določi uro obravnave tudi med prazniki ali dela prostimi dnevi. Zastopanje po odvetniku se ne zahteva.

Kar zadeva krajevno pristojnost, se uporabljajo pravila iz sodne prakse, v skladu s katerimi prevladajo zahteve po učinkovitem izvajanju sodne oblasti. Predlog tako lahko obravnava predsednik okrožnega sodišča v kraju, kjer namerava zaščitena oseba ostati ali začasno prebivati.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 12/01/2021