Postopek za plačilni nalog

Povezava se odpre v novem oknuEvropski plačilni nalog se lahko v primeru čezmejnih denarnih zahtevkov, ki jih tožena stranka ne izpodbija, izda po poenostavljenem postopku; zanj se uporabljajo standardni obrazci.


Za evropski plačilni nalog so bili pripravljeni standardni obrazci, ki so v vseh jezikih na voljo tukaj. Ta povezava zagotavlja tudi več informacij o tem, katera sodišča so pristojna za izdajo evropskega plačilnega naloga in kam je treba poslati obrazce za vlogo.

Za sprožitev postopka je treba izpolniti obrazec A, v katerem je treba navesti vse podatke o strankah ter vrsto in znesek zahtevka. Sodišče prouči vlogo. Če je obrazec pravilno izpolnjen, sodišče v 30 dneh izda evropski plačilni nalog.

Nato evropski plačilni nalog vroči toženi stranki. Tožena stranka lahko plača znesek zahtevka ali pa mu ugovarja. Ugovor zoper evropski plačilni nalog lahko vloži v 30 dneh. V primeru vložitve ugovora se postopek odvisno od izbire tožeče stranke bodisi prenese na redna civilna sodišča, kjer se obravnava v skladu z nacionalnim pravom, bodisi obravnava v skladu z evropskim postopkom v sporih majhne vrednosti ali pa zaključi.

Če tožena stranka ne vloži ugovora, evropski plačilni nalog postane samodejno izvršljiv. Kopijo evropskega plačilnega naloga in po potrebi njegov prevod je treba poslati izvršilnim organom države članice, v kateri ga je treba izvršiti. Izvršba poteka v skladu z nacionalnimi pravili in postopki države članice izvršbe evropskega plačilnega naloga. Več informacij o izvrševanju je na voljo v ustreznem razdelku.

Sorodna povezava

Evropski plačilni nalog – uradna obvestila držav članic in orodje za iskanje pristojnih sodišč/organov

Praktični vodnik za uporabo Uredbe o evropskem plačilnem naloguPDF(4353 Kb)sl

Za podrobnejše informacije o posamezni državi izberite ustrezno zastavico.


Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.

Zadnja posodobitev: 18/01/2019

Postopek za plačilni nalog - Belgija

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

V Belgiji deluje sistem hitrega izvajanja sodne oblasti, ki omogoča izdajo plačilnega naloga. Namen tega preprostega postopka, opisanega v členih od 1338 do vključno 1344 zakonika o sodiščih, je pridobitev plačil razmeroma majhnih zneskov v nekaterih vrstah zadev.

Zakonodaja o hitrem postopku je naslednja: glej spletišče Službe zvezne vlade za pravosodje („Federale Overheidsdienst Justitie/Service Public Justice“):

  • kliknite „Belgische Wetgeving“ ali „Législation belge“ (Belgijska zakonodaja),
  • kliknite „Gerechtelijk Wetboek“ ali „Code judiciaire“ (Zakonik o sodiščih) v oddelku „Juridische Aard“ ali „Nature juridique“ (Vrsta zakona),
  • v oddelku „Woorden“ ali „Mot(s)“ (Besede), vstavite 664,
  • kliknite „Zoeken op“ ali „Chercher sur“ (Išči) in nato „Lijst“ ali „Liste“ (Seznam),
  • kliknite „Detail“ ali „Détail“ (Podrobnosti).

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Upravičeni so samo denarni zahtevki.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Člen 1338 zakonika o sodiščih določa, da so za ta postopek upravičeni le zahtevki, ki se nanašajo na plačilo izkazanega dolga v znesku, ki ne presega 1 860 EUR.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba tega postopka je popolnoma prostovoljna.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Ne. Člen 1344 zakonika o sodiščih določa, da se lahko pravilo v zvezi s hitrim postopkom uporablja samo, kadar ima dolžnik dejansko ali začasno prebivališče v Belgiji.

1.2 Pristojno sodišče

Ta postopek se lahko uporablja pred mirovnim sodiščem ali sodiščem za prekrške, če zahtevek spada pod pristojnost enega ali drugega. (Za podrobnosti v zvezi s pristojnostmi mirovnega sodišča in sodišča za prekrške glej informativni list „pravosodni sistemi“.)

1.3 Formalni pogoji

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Za sprožitev postopka ni na voljo standardiziranega obrazca. Vendar zakon določa številne pogoje glede informacij, ki jih je treba navesti na pozivu za plačilo in na vlogi, s katero se zahtevek vlaga na sodišče.

Preden se tožnik zateče na sodišče, mora dolžniku poslati zahtevek za plačilo. To obveznost določa člen 1339 zakonika o sodiščih. Zahtevek za plačilo je lahko v obliki dopisa sodnega izvršitelja, ki je vročen dolžniku, ali v obliki pisma, poslanega priporočeno s povratnico. Člen 1339 določa tudi informacije, ki jih je treba vključiti v zahtevo, da bi bila ta pravno veljavna. Če te informacije niso vključene, je zahteva nična in neveljavna. Take informacije so:

  • prepis členov iz poglavja zakonika o sodiščih, ki omogoča hitri postopek,
  • zahteva po plačilu v roku petnajstih dni, potem ko je bilo pismo poslano, ali od dne vročitve dolžniku,
  • zahtevani znesek,
  • sodnik, ki bo zadevo obravnaval, če dolžnik ne bo izvedel plačila.

V petnajstih dneh od dne, na katerega se petnajstdnevni rok, določen v zahtevi, izteče, se zahtevek predloži sodišču v obliki vloge, sestavljene v dvojniku. Člen 1340 zakonika o sodiščih določa elemente, ki jih mora vloga vsebovati. Ti so:

  • dan, mesec, leto,
  • priimek, ime, poklic in dejansko prebivališče tožnika ter po potrebi priimek, ime, dejansko prebivališče in status njegovih pravnih zastopnikov,
  • predmet zahtevka in natančna izjava o zahtevanem znesku, vključno z razčlenjenim seznamom posameznih delov zahtevka in razlogi, na katerih so utemeljeni,
  • določitev sodišča, ki naj odloči o zahtevku,
  • podpis zadevnega odvetnika in stranke.

Tožnik lahko po prosti presoji navede tudi razloge, zakaj nasprotuje odobritvi odloga plačila.

Vlogi je treba priložiti:

  • fotokopijo listine, na kateri je utemeljen zahtevek,
  • ali kopijo dopisa sodnega izvršitelja ali kopijo priporočenega pisma in dokazilo o prejemu ali izvirno pismo s priloženim dokazilom, da ga je prejemnik zavrnil ali da ga ni prevzel na poštnem uradu, ter izjavo, da je dolžnik prijavljen na naslovu, ki je naveden v registru prebivalstva.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Eden od elementov, ki so nujni del vloge, je podpis odvetnika. Člen 1342 zakonika o sodiščih določa tudi, da bo kopija sodne odločbe poslana tožnikovemu odvetniku po navadni pošti. To sta edini pravni določbi, ki zahtevata, da tožnika zastopa odvetnik.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Vloga mora vsebovati razumno mero podrobnosti. Člen 1340(1)(1) zakonika o sodiščih določa, da mora vloga vsebovati predmet zahtevka in natančno izjavo o zahtevanem znesku, vključno z razčlenjenim seznamom posameznih delov zahtevka in razlogi, na katerih so utemeljeni.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Da. V skladu s členom 1338 mora biti zahtevek podprt s pisnim dokumentom, ki ga je napisal dolžnik. Ni pa potrebno, da ta dokument vsebuje pripoznavo dolga.

1.4 Zavrnitev zahtevka

V petnajstih dneh od dne, ko je bila vloga vložena, bo sodišče sprejelo ali zavrnilo vlogo v obliki sodne odločbe, ki jo je izdal predobravnavni senat („chambre du conseil/raadkamer“). Sodišče lahko odobri odlog plačila ali delno ugodi zahtevku (glej člen 1342 zakonika o sodiščih). Sodišče ima dostop do informacij v zvezi z različnimi elementi dolga in se lahko odloči, da bo nekatere izmed njih zavrnilo. To mu omogoča, da upošteva vsa plačila, ki so bila morda izvedena v vmesnem času. Sodišče lahko v celoti zavrne zahtevek, če pogoji niso bili izpolnjeni (glej člena 1338 in 1344 zakonika o sodiščih).

Če sodišče ugodi vlogi v celoti ali delno, ima njegova odločba enake učinke kot zamudna sodba.

Tožnik mora nato dolžniku vročiti odločbo, ki jo je sprejelo sodišče. Ker ima sodba, ki v celoti ali delno ugodi tožnikovi zahtevi, enak učinek kot zamudna sodba, mora biti dolžniku vročena v enem letu, sicer se bo štela za neobstoječo (glej člen 806 zakonika o sodiščih).

Člen 1343(2) zakonika o sodiščih določa, da mora dokument o vročitvi te odločbe vsebovati naslednje elemente, da bi bil pravno veljaven:

  • kopijo vloge,
  • navedbo roka, v katerem lahko dolžnik vloži ugovor,
  • podrobnosti o sodniku, pri katerem je treba ugovor vložiti, in formalnostih, ki jih je treba v tej zvezi izpolniti.

Dolžnika je treba opozoriti tudi, da bodo lahko uporabljena vsa razpoložljiva pravna sredstva za dosego plačila zadevnih zneskov, če v navedenem roku ne bo ukrepal. Če tako opozorilo ni vključeno, je dokument o vročitvi ničen in neveljaven.

Sodna odločba ni začasno izvršljiva (glej člen 1399(2) zakonika o sodiščih). To pomeni, da je izvršitev sodne odločbe odložena za čas, ko je mogoče vložiti ugovor ali pritožbo. Vendar pa je sodno odločbo mogoče uporabiti kot podlago za začasni zaseg premoženja.

Če dolžnik ne vloži ugovora ali ne sproži pritožbenega postopka v navedenem roku, postane sodna odločba pravnomočna.

1.5 Pritožba

Pritožba tožnika

Tožnikove možnosti za pritožbo določa člen 1343(4) zakonika o sodiščih. Tožnik ne more vložiti popolne pritožbe („appel/beroep“) zoper zavrnitev vloge ali njeno delno ugoditev. Vendar pa lahko tožniki znova vložijo zahtevek v skladu z rednim postopkom (ne pa hitrim postopkom). Če je zahtevku delno ugodeno in želi tožnik sprožiti redni postopek, se sodna odločba še ne sme vročiti dolžniku.

Ugovor ali pritožba dolžnika

Dolžnik lahko nasprotuje sodni odločbi na dva načina, in sicer z vložitvijo pritožbe zoper sodno odločbo ali s predložitvijo ugovora (če sodišče v celoti ali delno ugodi vlogi tožnika, ima njegova odločba učinek zamudne sodbe: glej člen 1343(1) zakonika o sodiščih). V obeh primerih je rok za sprožitev postopkov en mesec od dne, ko je bila sodba vročena (glej člena 1048 in 1051 zakonika o sodiščih). Ti roki se podaljšajo, če ena stranka nima dejanskega ali začasnega prebivališča ali naslova za vročanje v Belgiji.

Nato je treba upoštevati pravila o ugovoru in pritožbi, kot jih določa civilno pravo, pri tem pa velja ena izjema, ki je določena v členu 1343(3)(2) zakonika o sodiščih: v nasprotju s členom 1047 (ki zahteva, da sodni izvršitelj vroči dopis) je ugovor mogoče predložiti v obliki vloge, ki se odda pri sodnem tajništvu v toliko izvodih, kolikor strank in odvetnikov je vključenih v postopek. Sodni uradnik nato s sodnim pisanjem obvesti tožnika ali njegovega odvetnika o ugovoru.

Vloga (s katero se ugovarja) mora vsebovati elemente, navedene v nadaljevanju. Če posamezni elementi niso vključeni, je vloga nična in neveljavna:

  • dan, mesec, leto,
  • priimek, ime, poklic in dejansko prebivališče osebe, ki vlaga ugovor,
  • priimek, ime in dejansko prebivališče tožnikov ter imena njihovih odvetnikov,
  • sodna odločba, zoper katero se vlaga ugovor,
  • razlogi, na katere se opira stranka, ki vlaga ugovor.

Sodni uradnik nato pozove stranke, naj se udeležijo sodnega naroka na dan, ki ga je določilo sodišče.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Belgijsko pravo ne določa izrecne možnosti vložitve izjave, ki nasprotuje zahtevku.

Dolžnik lahko pošlje informacije mirovnemu sodišču, kar pa ne bo vplivalo na naravo zamudne sodbe.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Kot je bilo navedeno, ni predvidena možnost vložitve nasprotne izjave. Hitri postopek se bo nadaljeval na običajen način ne glede na to, ali dolžnik sodni odločbi nasprotuje ali ne.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Glej odgovor na vprašanje 1.7.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 13/11/2014

Postopek za plačilni nalog - Bolgarija


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

V poglavju XXXVIII zakonika o civilnem postopku z naslovom Postopek za plačilni nalog (uradni list št. 59 z dne 20. julija 2007, ki velja od 1. marca 2008 in kot je bil spremenjen v uradnem listu št. 42/2009 ter nazadnje spremenjen v uradnem listu št. 13/2017) je določen poenostavljen postopek, na podlagi katerega lahko tožnik izterja zahtevek, kadar je verjetno, da toženec zahtevku ne bo nasprotoval.

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Upnik lahko zahteva izdajo plačilnega naloga na podlagi naslednjih zahtevkov:

  • denarni zahtevki ali zahtevki za zamenljive stvari, kadar je zahtevek v pristojnosti okrožnega sodišča;
  • prenos premičnega premoženja, ki ga je dolžnik prejel z obveznostjo vrnitve ali ki je predmet zastave ali ki ga je dolžnik prenesel z obveznostjo prenosa posesti, kadar je zahtevek v pristojnosti okrožnega sodišča.

Poleg tega lahko vlagatelj v skladu z izrecno določbo člena 417 zakonika o civilnem postopku zahteva tudi izdajo plačilnega naloga, kadar se zahtevek, ne glede na njegov znesek, nanaša na:

  • upravni akt, na podlagi katerega so civilna sodišča pristojna za dopustitev izvršbe;
  • dokument ali izpisek iz poslovnih knjig, iz katerih izhajajo zahtevki državnih uradov, občin in bank;
  • pogodbo, sporazum ali drugo vrsto pogodbe z notarsko overitvijo podpisov, katere vsebina so obveznosti denarnih plačil ali plačil drugih zamenljivih stvari ter vse obveznosti prenosa določenega premoženja;
  • izpisek iz registra zastav v zvezi z vpisanim zavarovanjem in začetkom izvršbe – glede prenosa zastavljenega premoženja;
  • izpisek iz registra zastav v zvezi z vpisano prodajno pogodbo, na podlagi katere se lastništvo zadrži do plačila kupnine, ali v zvezi s sporazumom o zakupu – glede vrnitve prodanega ali zakupljenega premoženja;
  • sporazum o zastavi ali pogodbo o hipoteki v skladu s členom 160 in členom 173(3) zakona o obligacijskih in pogodbenih razmerjih;
  • veljavno pogodbo o vzpostavitvi zasebnega, državnega ali občinskega zahtevka, kadar se njegova izvršba opravlja na podlagi postopka iz zakonika o civilnem postopku;
  • obvestilo o napaki;
  • zadolžnico, menico ali enakovredno vrsto zavarovanja ter pripadajočo zavezo ali vrednotnice.

Kadar je vlogi priložen dokument v skladu s členom 417 zakonika o civilnem postopku, na katerega se zahtevek nanaša, lahko upnik od sodišča zahteva, naj odredi takojšnjo izvršbo in izda sklep o izvršbi.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Kadar zahtevek izhaja iz nekaterih pogodb iz člena 417 zakonika o civilnem postopku, njegov znesek navzgor ni omejen.

V skladu s preostalimi določbami o denarnih zahtevkih, zahtevkih glede zamenljivih stvari ali prenosa premičnega premoženja se lahko plačilni nalog izda le, kadar zahtevek spada v pristojnost okrožnega sodišča. Okrožno sodišče je pristojno za zahtevke v civilnih in gospodarskih zadevah, katerih zneski ne presegajo 25 000 BGN, ter za vse zahtevke glede preživnine, delovne spore in zahtevke, ki izhajajo iz obvestila o napaki.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba tega postopka je prostovoljna. Tudi kadar obstajajo temeljni pogoji za izdajo plačilnega naloga, tožnik ni zavezan izbrati tega postopka obrambe, ampak lahko zahtevek uveljavlja na podlagi splošnega postopka v zvezi z zahtevki.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Plačilni nalog se ne izda, kadar dolžnik nima stalnega naslova in običajnega prebivališča ali sedeža in kraja poslovanja na ozemlju Republike Bolgarije.

1.2 Pristojno sodišče

Vloga se vloži pri okrožnem sodišču glede na stalni naslov ali sedež dolžnika, sodišče pa mora v treh dneh uradno preveriti krajevno pristojnost. Če sodišče meni, da zadeva ne spada v njegovo pristojnost, jo pošlje ustreznemu sodišču.

1.3 Formalni pogoji

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Obvezna je uporaba obrazcev za vloge, ki jih odobri minister za pravosodje. Vloge so priloga k predpisu št. 6 z dne 20. februarja 2008, ki ga izda minister za pravosodje, o odobritvi obrazcev plačilnih nalogov, vlog za izdajo plačilnega naloga in drugih listin, ki se nanašajo na postopek za plačilni nalog.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

To ni obvezno.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

V vlogi morajo biti navedene okoliščine, na katerih temelji zahtevek, in bistvo zahteve.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Vlogi ni treba priložiti nobenih dokazov glede zahtevka. Vlagatelj take dokaze lahko priloži, vendar to ni obvezno, saj je postopek namenjen le preverjanju, ali je zahtevek dvomljiv. Zadostuje, če vlagatelj trdi, da zahtevek obstaja. Če dolžnik plačilnemu nalogu ugovarja, se obstoj zahtevka preverja v postopku v zvezi z zahtevkom. Če vlogo vloži zastopnik, ji mora biti priloženo pooblastilo, prav tako pa mora biti vlogi priloženo potrdilo o plačani taksi in pravnih izdatkih, kjer je ustrezno.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Vloga za izdajo plačilnega naloga se zavrne v naslednjih primerih:

  • kadar zahtevek ne izpolnjuje zahtev iz člena 410 zakonika o civilnem postopku, tj. se ne nanaša na plačilo denarja ali zamenljive stvari v znesku do največ 25 000 BGN ali premično premoženje v kategoriji iz točke 2 odstavka 1 člena 410 zakonika o civilnem postopku; tudi kadar vloga ni skladna z zahtevami pravilnosti, se ta ne zadrži, ampak se neposredno zavrne. Samo v izjemnih primerih, kadar vlagatelj ni uporabil odobrenega obrazca vloge ali je uporabil napačen obrazec, mu sodišče naroči, naj to nepravilnost odpravi, in obvestilu priloži ustrezen obrazec (člen 425(2) zakonika o civilnem postopku);
  • kadar zahtevek nasprotuje pravu ali morali;
  • kadar dolžnik nima stalnega naslova ali sedeža na ozemlju Republike Bolgarije ali kadar nima običajnega prebivališča ali kraja poslovanja na ozemlju Republike Bolgarije.

1.5 Pritožba

Stranke se zoper plačilni nalog ne morejo pritožiti, razen za del, ki se nanaša na izdatke. Vlagatelj se lahko zoper odločbo o delni ali popolni zavrnitvi vloge pritoži pri ustreznem regionalnem sodišču, tako da vloži zasebno pritožbo, za katero se ne predloži izvod vročitve. Pritožba je mogoča tudi zoper odločbo o takojšnji izvršbi, ki jo sodišče izda v primeru dokumentov, ki se predložijo v skladu s členom 417 zakonika o civilnem postopku. Zasebno pritožbo zoper odločbo o takojšnji izvršbi je treba predložiti z ugovorom zoper izdan plačilni nalog, temelji pa lahko le na premislekih, ki izhajajo iz aktov v skladu s členom 417 zakonika o civilnem postopku.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Dolžnik lahko po prejemu plačilnega naloga v dveh tednih vloži pisni ugovor. V smislu člena 414 zakonika o civilnem postopku je ugovor vse, kar po vsebini ni izvršitev, vsaka oblika nestrinjanja, vsaka izjava, iz katere je očitno, da dolžnik ne namerava plačati. Izrecno je navedeno, da ugovora ni treba utemeljiti.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Če dolžnik pravočasno vloži ugovor, sodišče vlagatelja obvesti, da lahko v enem mesecu vloži tožbo za ugotovitev zahtevka, tako da plača razliko do ustrezne takse. Če vlagatelj ne predloži dokazov, da je vložil tožbo v zadevnem roku, sodišče delno ali v celoti razveljavi plačilni nalog, za katerega ni bil vložen zahtevek.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Člen 416 zakonika o civilnem postopku določa, da če ugovor ni vložen pravočasno ali če je umaknjen, plačilni nalog postane veljaven in sodišče na njegovi podlagi izda sklep o izvršbi, ki se ustrezno navede na odločbi.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Dolžnik, ki mu ni bila dana možnost za izpodbijanje zahtevka, lahko v enem mesecu po tem, ko izve za plačilni nalog, vloži ugovor pri pritožbenem sodišču, če:

  • plačilni nalog ni bil ustrezno vročen;
  • plačilni nalog ni bil vročen dolžniku osebno in dolžnik ni imel običajnega prebivališča na ozemlju Republike Bolgarije na dan vročitve;
  • dolžnik ni bil pravočasno obveščen o vročitvi zaradi posebnih nepredvidenih okoliščin;
  • dolžnik ni vložil ugovora zaradi posebnih nepredvidenih okoliščin, ki jih ni mogel preprečiti.

Vložitev takega ugovora ne zadrži izvršitve odločbe, vendar lahko sodišče zadrži izvršbo na zahtevo dolžnika in na podlagi predložitve ustreznega zavarovanja dolžnika.

Sodišče sprejme ugovor, če se ugotovi, da so bili na voljo zgoraj navedeni temeljni pogoji. Če pritožbeno sodišče sprejme ugovor, ker dolžnik nima stalnega naslova ali sedeža na ozemlju Republike Bolgarije ali ker nima običajnega prebivališča ali kraja poslovanja na ozemlju Republike Bolgarije, uradno razveljavi plačilni nalog in sklep o izvršbi, ki je bil izdan na njegovi podlagi. Nasprotno pa pritožbeno sodišče, če sprejme ugovor, zadrži izvršbo izdane odločbe in zadevo vrne okrožnemu sodišču ter vlagatelja obvesti, da lahko glede svojega zahtevka v enem mesecu vloži tožbo, tako da plača razliko do ustrezne takse.

Poleg tega lahko dolžnik v postopku v zvezi z zahtevkom izpodbija zahtevek, glede katerega je bil izdan plačilni nalog, če se najdejo nova dejstva ali novi pisni dokazi, ki so bistvenega pomena za zadevo in mu niso mogli biti znani v času vložitve ugovora ali ki jih v navedenem roku ni mogel pridobiti. Tožbo je mogoče vložiti v treh mesecih od dne, ko dolžnik izve za nove okoliščine, ali od dne, ko je lahko pridobil nove pisne dokaze, vendar najpozneje eno leto po zaključku obvezne izterjave zahtevka.

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 24/07/2018

Postopek za plačilni nalog - Češka


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

Poleg postopka za evropski plačilni nalog, ki ga ureja Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog, so na Češkem še tri vrste takih postopkov – postopek za plačilni nalog, postopek za elektronski plačilni nalog in menica ali ček s plačilnim nalogom (določbe členov od 172 do 175 zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku (občanský soudní řád)).

1.1 Področje uporabe postopka

Plačilni nalog se lahko izda tudi brez izrecne vloge tožnika na podlagi tožbe za izpolnitev finančne terjatve, če pravica izhaja iz dejstev, ki jih je navedel in dokumentiral tožnik. Sodišče po lastni presoji odloči, ali bo zadevo obravnavalo z izdajo plačilnega naloga; če sodišče ne izda plačilnega naloga, odredi obravnavo. Plačilnega naloga ni mogoče izdati, če ga je treba dostaviti tožencu v tujini ali če ni znano, kje je toženec (določbe člena 172(2) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku).

Elektronski plačilni nalog se lahko izda samo na zahtevo tožnika, predložen mora biti na namenskem elektronskem obrazcu in podpisan z overjenim elektronskim podpisom, če zahtevana terjatev ne presega 1 000 000 CZK; dodatki niso vključeni v znesek terjatve. Elektronskega plačilnega naloga ni mogoče izdati, če ga je treba dostaviti tožencu v tujini ali če ni znano, kje je toženec (določbe člena 174a(3) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku).

Z menico ali čekom s plačilnim nalogom se lahko podelijo pravice, ki izhajajo iz menice ali čeka. Če so izpolnjene formalne zahteve, mora sodišče odločiti v skrajšanem postopku in izdati menico (ček) s plačilnim nalogom. Menica ali ček s plačilnim nalogom se lahko izda samo na predlog tožnika, izda pa se lahko tudi, če ga je treba dostaviti v tujino. Menica ali ček s plačilnim nalogom se lahko vroči samo osebno tožencu; nadomestne oblike vročitve so izključene.

Namen uvedbe postopka za evropski plačilni nalog je izterjati nesporne finančne terjatve v določenem znesku. Nesporne finančne terjatve morajo biti zapadle v plačilo v času vložitve tožbe za izdajo evropskega plačilnega naloga. Za vložitev tožbe mora biti izpolnjen obrazec A, v katerem se navedejo vse informacije o strankah ter o naravi in znesku zahtevka. Sodišče bo proučilo vlogo, in če je obrazec pravilno izpolnjen, bi moralo v 30 dneh izdati evropski plačilni nalog.

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Sklepi v obliki plačilnega naloga, elektronskega plačilnega naloga ali evropskega plačilnega naloga se lahko sprejmejo samo v zvezi s finančnimi terjatvami.

Menica ali ček s plačilnim nalogom se lahko izda v zvezi z izvajanjem finančnih obveznosti, ki izhajajo iz menice ali čeka.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Zgornja meja 1 000 000 CZK (vključno z dodatki) velja v primeru elektronskega plačilnega naloga; za evropski plačilni nalog ali menico (ček) s plačilnim nalogom ni zgornje meje.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Postopek za plačilni nalog ni obvezen; tožnik lahko svojo finančno terjatev uveljavlja v rednem civilnem postopku. Vendar če tožnik vloži „navadno“ tožbo in terjatev, ki se z njo uveljavlja, izpolnjuje zahteve za izdajo plačilnega naloga, lahko sodišče izda plačilni nalog, tudi če ga tožnik ni izrecno zahteval. Elektronski plačilni nalog, evropski plačilni nalog ali menica (ček) s plačilnim nalogom se lahko izda samo na zahtevo tožnika.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Plačilnega naloga ali elektronskega plačilnega naloga ni mogoče izdati, če ga je treba dostaviti tožencu v tujini. V tem primeru sodišče nadaljuje postopek skladno s pravili o rednem civilnem postopku.

Če je treba evropski plačilni nalog, ki ga je izdalo češko sodišče ali sodišče druge države članice, dostaviti na Češkem, mora biti osebno vročen tožencu; nadomestne oblike vročitve niso dovoljene (določbe člena 174b(1) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku).

1.2 Pristojno sodišče

Sklep o plačilnem nalogu ali elektronskem plačilnem nalogu sprejme okrajno sodišče (okresní soud) s krajevno pristojnostjo. Sklep o menici (čeku) s plačilnim nalogom vedno sprejme okrožno sodišče (krajský soud) (določbe člena 9 zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku). O pristojnosti za vložitev tožbe za izdajo evropskega plačilnega naloga glej člen 6 Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog.

1.3 Formalni pogoji

Za tožbo za izdajo plačilnega naloga ali menice (čeka) s plačilnim nalogom ni standardiziranega obrazca.

Sodišče lahko izda plačilni nalog brez izrecne vloge tožnika; to ne velja za elektronske plačilne naloge ter menice in čeke s plačilnim nalogom.

Tožba ali vloga za izdajo plačilnega naloga ali menice ali čeka s plačilnim nalogom mora zato izpolnjevati splošne zahteve za predložitev sodišču – če zakon ne zahteva drugih podrobnosti za predložitev določene vrste, morajo biti v predložitvi razvidni vsaj naslednji podatki: sodišče, na katero je naslovljena, oseba vlagateljica, zadeva, na katero se nanaša, in ustrezna zahteva ter podpis in datum. Obveznost podpisa in datuma ne velja za predložitve na elektronskem obrazcu v obliki, ki je skladna s posebnimi določbami. Predložitev mora biti pisna, opravi pa se lahko na papirju ali elektronsko prek javnega podatkovnega omrežja ali po telefaksu (določbe člena 42(1) in (4) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku). Predložitev v elektronski obliki ali po telefaksu mora biti v treh dneh dopolnjena z izvirnikom ali pisno predložitvijo z isto ubeseditvijo. To ne velja za elektronske predložitve z overjenim elektronskim podpisom na podlagi overjenega potrdila, ki ga izda akreditirani ponudnik (določbe člena 42(3) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku).

Vloga za izdajo elektronskega plačilnega naloga se lahko vloži na predpisanem obrazcu v elektronski obliki (obrazec je na voljo na naslovu Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.justice.cz/). Poleg splošnih zahtev (določbe člena 42(4) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku) je treba v vlogi navesti tudi imena, priimke in naslove strank ter enotne matične številke ali identifikacijske številke (odvisno od primera) strank (ime družbe ali ime in registrirani sedež pravne osebe, identifikacijska številka, ime države in ustrezne organizacijske enote države, ki zastopa državo na sodišču) in po potrebi tudi imena njihovih zastopnikov, opis odločilnih dejstev in poimenovanje dokaza, ki ga tožnik predlaga, ter pojasnilo tožnikovih zahtev (določbe člena 79(1) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku). V vlogi mora biti naveden tudi datum rojstva posameznika, identifikacijska številka pravne osebe ali enotna matična številka posameznika, ki opravlja dejavnost (določbe člena 174a(2) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku). Vloga mora biti podpisana z overjenim elektronskim podpisom tožnika na podlagi overjenega potrdila, ki ga izda certificirani ponudnik.

Za vložitev vloge za evropski plačilni nalog mora biti izpolnjen obrazec A iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog. V obrazcu morajo biti navedene vse informacije o strankah ter o naravi in znesku zahtevka.

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Samo v primeru elektronskega plačilnega naloga. Obrazec je na voljo na naslovu Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.justice.cz/. Vloga mora biti podpisana z overjenim elektronskim podpisom tožnika na podlagi overjenega potrdila, ki ga izda certificirani ponudnik (določbe člena 174a zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku). Za formalne zahteve glede vložitve vloge za izdajo evropskega plačilnega naloga glej zgoraj oddelek 1.3.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Ne.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Plačilni nalog ali elektronski plačilni nalog se lahko izda samo, če pravica, ki se uveljavlja, izhaja iz dejstev, ki jih je navedel in dokumentiral tožnik (glej oddelek 1.3.4). Ugotovitev, da pravica, ki se uveljavlja, izhaja iz dejstev, ki jih je navedel tožnik, predpostavlja prikaz odločilnih dejstev, ki morajo biti ustrezno podprta s priloženim dokazom, ki sodišču omogoča, da za dejstva o zadevi, ki jo uveljavlja tožnik, uporabi pravno presojo. Okoliščine zadeve morajo biti navedene v celoti, da se lahko oceni, katera pravna pravica se uveljavlja (katera pravna ureditev se uporabi), poleg tega pa mora tožnik navesti vsa dejstva, ki pojasnjujejo, s katero ureditvijo so povezani nastanek, sprememba ali prenehanje pravic in obveznosti, vsa dejstva pa morajo biti ustrezno podprta z dokazi.

V postopku v zvezi z izdajo menice ali čeka s plačilnim nalogom mora tožnik predložiti izvirnik menice ali čeka, katerega verodostojnost ne sme biti vprašljiva, ter druge dokumente, ki so potrebni za uveljavljanje pravice.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Da. Kot je mogoče sklepati iz narave postopka, je treba predložiti dokumentarna dokazila, v katerih je dokumentirana pravica, ki jo uveljavlja tožnik. V primeru vloge za izdajo elektronskega plačilnega naloga je treba dokumentarna dokazila priložiti v elektronski obliki. Vlogi za izdajo menice (čeka) s plačilnim nalogom mora biti priložen izvirnik menice ali čeka. Pravica tožnika, da predloži različne dokaze, ni nikakor omejena v smislu obsega.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Če plačilnega naloga ni mogoče izdati, sodišče ne bo razveljavilo vloge za njegovo izdajo, temveč bo nadaljevalo v skladu z rednimi pravili o civilnem postopku (zlasti bo odredilo obravnavo). Plačilnega naloga ni mogoče izdati, če tožnik ne uveljavlja finančne terjatve, če ni znano, kje je toženec, ali če je treba plačilni nalog dostaviti tožencu v tujini.

Sodišče zavrne vlogo za izdajo elektronskega plačilnega naloga, če ta ne vsebuje vseh zakonsko zahtevanih podrobnosti ali če je nerazumljiva ali dvoumna in take napake onemogočajo nadaljevanje postopka. V tem primeru sodišče tožnika ne pozove, naj popravi ali dopolni svojo predložitev.

Če vloge za izdajo menice ali čeka s plačilnim nalogom ni mogoče odobriti, sodišče odredi obravnavo.

1.5 Pritožba

Sodišče ne bo izdalo sklepa o razveljavitvi plačilnega naloga, elektronskega plačilnega naloga ali menice (čeka) s plačilnim nalogom; vprašanje o pritožbi zoper razveljavljen plačilni nalog zato ni pomembno.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Za izpodbijanje plačilnega naloga ali elektronskega plačilnega naloga je mogoče vložiti ugovor. Toženec lahko vloži ugovor v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga ali elektronskega plačilnega naloga. Ugovor zoper elektronski plačilni nalog se lahko vloži tudi na elektronskem obrazcu, ki je podpisan z overjenim elektronskim podpisom. Za ugovor se ne zahteva, da je obrazložen, mora pa izpolnjevati splošne zahteve za predložitev sodišču, zlasti mora biti podpisan in opremljen z datumom, iz predložitve pa mora biti razvidno, na katero sodišče je naslovljen, kdo ga naslavlja, na katero zadevo se nanaša in kaj se zahteva.

Ugovor zoper menico (ček) s plačilnim nalogom se lahko vloži v 15 dneh od vročitve. Toženec mora v svojem ugovoru navesti vse, kar v zvezi z menico (čekom) s plačilnim nalogom izpodbija.

V postopku za evropski plačilni nalog lahko toženec bodisi plača uveljavljani znesek bodisi ga v 30 dneh izpodbija z vložitvijo ugovora pri sodišču, ki je izdalo evropski plačilni nalog; za vložitev ugovora se uporabi obrazec F, ki je določen v Uredbi (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006. Zadeva se nato posreduje rednim civilnim sodiščem in obravnava v skladu z nacionalno zakonodajo.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Če samo en toženec v določenem roku vloži ugovor, se plačilni nalog ali elektronski plačilni nalog v celoti razveljavi, sodišče odredi obravnavo, postopek pa se nadaljuje v skladu z rednimi pravili o civilnem postopku.

Če toženec v določenem roku vloži ugovor zoper menico (ček) s plačilnim nalogom, sodišče prav tako odredi obravnavo, da lahko odloči o njem. Glede na izid postopka v zvezi z ugovorom sodišče s sodbo odloči, da je menica (ček) s plačilnim nalogom veljavna (če se ugotovi, da je ugovor neutemeljen), ali pa jo s svojo sodbo delno ali v celoti razveljavi (če se ugotovi, da je ugovor delno ali v celoti utemeljen). Zoper to sodbo se je mogoče pritožiti. Za razliko od ugovora zoper plačilni nalog ali elektronski plačilni nalog se menica (ček) s plačilnim nalogom ne razveljavi z vložitvijo ugovora.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Plačilni nalog, elektronski plačilni nalog in evropski plačilni nalog, ki se niso izpodbijali z ugovorom, imajo učinek izvršljive sodbe. Če toženec ne vloži ugovora ali umakne ugovor zoper menico (ček) s plačilnim nalogom, ima tudi ta učinek izvršljive sodbe.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Sodišče na zahtevo priloži klavzulo o pravnem učinku in izvršljivosti plačilnega naloga, elektronskega plačilnega naloga ali menice (čeka) s plačilnim nalogom. Plačilni nalog s takimi klavzulami predstavlja izvršilni naslov.

Če toženec v postopku v zvezi z evropskim plačilnim nalogom do določenega roka ne vloži ugovora, evropski plačilni nalog samodejno postane izvršljiv. Izvršitev poteka v skladu z nacionalnimi pravili in postopki države članice, v kateri je treba izvršiti evropski plačilni nalog.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Za izpodbijanje plačilnega naloga, elektronskega plačilnega naloga ali menice (čeka) s plačilnim nalogom, zoper katerega ni bil vložen ugovor in ki ima učinek izvršljive sodbe, niso na voljo pravna sredstva. V primerih, ki jih določa zakon, lahko toženec uporabi samo izredna pravna sredstva, tožbo zaradi nejasnosti, v primeru izvršljivega plačilnega naloga pa tudi tožbo za obnovo postopka (določbe členov 228(2) in 229(2) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku).

Po izteku 30-dnevnega roka za vložitev ugovora zoper evropski plačilni nalog brez predložitve takega ugovora lahko toženec zaprosi za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga ob upoštevanju pogojev iz člena 20 Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006. Pristojnost v postopku v zvezi z zahtevo za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga pripada sodišču, ki ga je izdalo. Zahteva za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga je edino pravno sredstvo, ki ga toženec lahko uporabi zoper izvršljiv evropski plačilni nalog v državi, kjer je bil plačilni nalog izdan. Sklep (odločba) o zahtevi za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga se dostavi tožniku in tožencu (določbe člena 174b(2) in (3) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku).

Sorodna povezava

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.justice.cz/


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 24/07/2018

Postopek za plačilni nalog - Nemčija

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

1.1 Področje uporabe postopka

Da. V zakonu o pravdnem postopku je določen postopek za izdajo plačilnega naloga (Mahnverfahren) za pridobitev plačila denarnih terjatev, ki niso nujno sporne. Postopek je določen v členu 688 in naslednjih zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung).

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Ta postopek se lahko na splošno uporabi, če se zahtevek nanaša na plačilo določenega denarnega zneska v evrih.

Ni pa ga mogoče uporabiti v naslednjih primerih:

  • za zahtevke, ki izhajajo iz pogodbe o potrošniškem posojilu z obrestno mero, višjo od 12 odstotnih točk nad osnovno obrestno mero;
  • za zahtevke, ki so odvisni od izpolnitve obveznosti, ki še niso bile izpolnjene;
  • če bi bilo treba plačilni nalog vročiti z javno objavo, ker naslov toženca ni znan.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Zgornja meja vrednosti zahtevka ne obstaja.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba postopka za izdajo plačilnega naloga je za upnika izbirna. Upnik se lahko odloča med tem in rednim postopkom.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Načeloma se lahko nemški postopek za izdajo plačilnega naloga uporabi tudi, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi. Vendar je treba opozoriti, da se lahko v skladu s členom 688(3) nemškega zakona o pravdnem postopku postopek za izdajo plačilnega naloga v primerih, kadar bi bilo treba plačilni nalog vročiti v tujini, uporabi le, če je to določeno v zakonu o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb (Anerkennungs- und Vollstreckungsausführungsgesetz). Trenutno to velja za vse države članice Evropske unije ter Islandijo, Norveško in Švico.

1.2 Pristojno sodišče

Za postopek za izdajo plačilnega naloga je izključno pristojno okrajno sodišče (Amtsgericht), ki je splošno pristojno za tožnika. Splošna pristojnost je določena s krajem stalnega prebivališča osebe ali s sedežem v primeru pravne osebe. Vendar so številne nemške zvezne dežele ustanovile osrednja sodišča za postopke za izdajo plačilnega naloga (Mahngerichte) (na primer okrajno sodišče Wedding v Berlinu). To pomeni, da je bila pristojnost za postopek za izdajo plačilnega naloga skoncentrirana na več okrajnih sodišč ali celo na eno samo okrajno sodišče v zadevni deželi. V takih primerih je za tožnika splošno pristojno osrednje sodišče za postopke za izdajo plačilnega naloga, ki je pristojno v kraju njegovega stalnega prebivališča.

Če za tožnika ni splošno pristojno sodišče v Nemčiji, je izključno pristojno okrajno sodišče Wedding v Berlinu. Če za toženca ni splošno pristojno sodišče v Nemčiji, je pristojno okrajno sodišče, ki bi bilo pristojno za spor, ne glede na stvarno pristojnost okrajnega sodišča (okrajna sodišča so običajno pristojna le do zneska 5 000 EUR). Tudi tukaj lahko v nekaterih zveznih deželah obstajajo osrednja sodišča za postopke za izdajo plačilnega naloga.

1.3 Formalni pogoji

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Uporaba vnaprej natisnjenega obrazca je obvezna. Obstajajo različni vnaprej natisnjeni obrazci za avtomatizirani postopek za izdajo plačilnega naloga in ročni postopek za izdajo plačilnega naloga.

Postopek za izdajo plačilnega naloga je v večini zveznih dežel avtomatiziran. Zahtevki se lahko vložijo na vnaprej natisnjenih obrazcih na papirju ali prek elektronske izmenjave podatkov. Vrsta ponudnikov programske opreme ponuja računalniške programe za elektronsko vlaganje zahtevkov pri avtomatiziranem postopku za izdajo plačilnega naloga. Pri nekaterih okrajnih sodiščih je mogoče zahtevke vložiti tudi prek spleta.

Vnaprej natisnjene obrazce na papirju, primerne za avtomatizirani in ročni postopek za izdajo plačilnega naloga, je mogoče kupiti v papirnicah.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Ne, pravno zastopanje ni obvezno.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Razlogov, na katerih temelji zahtevek, ni treba podrobno opisati. Treba je le na kratko predstaviti zahtevek in navesti zahtevani denarni znesek. Za to je treba izpolniti okenca na vnaprej natisnjenem obrazcu za postopek za izdajo plačilnega naloga. Glavno in stranske terjatve je treba navesti ločeno.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Listinskih dokazov za zahtevke, ki se uveljavljajo, ni treba predložiti.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Zahtevek za izdajo plačilnega naloga se zavrne, če postopek za izdajo plačilnega naloga ni dopusten, če sodišče, pri katerem je bil vložen zahtevek, ni pristojno ali če zahtevek za plačilni nalog ni v skladu s formalnimi zahtevami. Zahtevek se zavrne tudi, če se plačilni nalog lahko izda le za del zahtevka. Tožnika je treba pred zavrnitvijo zahtevka zaslišati.

Sodišče pred izdajo plačilnega naloga ne preizkusi, ali ima vložnik pravico do zahtevka.

1.5 Pritožba

Načeloma pritožba zoper zavrnitev plačilnega naloga ni mogoča. Takojšnja pritožba (sofortige Beschwerde) je mogoča le, če je bil zahtevek poslan zgolj v strojno berljivi obliki in je bil zavrnjen z obrazložitvijo, da se sodišču ta oblika ne zdi primerna za njegov sistem elektronske obdelave, vendar to pravilo v praksi nima večjega pomena.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Če je bil plačilni nalog izdan in vročen tožencu, lahko ta v dveh tednih vloži ugovor. Vendar je ugovor veljaven tudi po izteku tega roka, dokler ni izdan sklep o izvršljivosti.

Toženec ob vročitvi plačilnega naloga prejme vnaprej natisnjeni obrazec, na katerem lahko vloži ugovor. Uporaba tega vnaprej natisnjenega obrazca ni obvezna. To pomeni, da se lahko ugovor vloži v drugi obliki; edina formalna zahteva je, da mora biti pripravljen pisno.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Če toženec pravočasno ugovarja zahtevku, se sklep o izvršljivosti ne sme izdati in zahtevka iz plačilnega naloga ni mogoče izvršiti. Vendar zadeva nato ne preide samodejno v redni postopek. Za to je potrebna izrecna vloga za redni postopek, ki jo lahko vloži bodisi tožnik bodisi toženec v postopku za izdajo plačilnega naloga. Tožnik se lahko odloči tako vlogo vložiti takoj, ko izve za ugovor, in jo lahko iz previdnosti celo priloži samemu plačilnemu nalogu.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Sodišče na zahtevo izda sklep o izvršljivosti. Take zahteve ni mogoče vložiti pred iztekom roka za ugovor, vsebovati pa mora izjavo o tem, kakšna plačila, če sploh, so bila izvedena v zvezi s plačilnim nalogom. Če so bila izvedena delna plačila, mora tožnik ustrezno zmanjšati zahtevani znesek.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Sklep o izvršljivosti je enakovreden začasno izvršljivi zamudni sodbi. Ugovor se lahko vloži v dveh tednih po vročitvi.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 18/06/2018

Postopek za plačilni nalog - Irska


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

Na Irskem ni posebnega postopka za izdajo „plačilnega naloga“, vendar lahko tožnik, ki mu je dolgovan določen denarni znesek ali čigar zahtevek je mogoče zlahka kvantificirati, prejme zamudno sodno odločbo.

1.1 Področje uporabe postopka

Če se toženec ne spusti v postopek ali ne vloži odgovora na tožnikovo tožbo, lahko tožnik dobi zamudno sodno odločbo. Kadar se prvotni zahtevek nanaša na pogodbeno dogovorjeno odškodnino ali dokončno vsoto, se lahko pravnomočna sodna odločba izda v osrednjem uradu višjega sodišča ali v uradu okrožnega sodišča, odvisno od višine zahtevka (razen v majhnem številu zadev, na primer v zadevah v zvezi z denarnimi posojili, v katerih mora tožnik vložiti predlog za izdajo zamudne sodne odločbe ali pridobiti dovoljenje sodišča za izdajo sodne odločbe v svojo korist). Povedano drugače, v številnih enostavnih zadevah v zvezi z izterjavo dolga lahko tožnik/vložnik zahtevka dobi zamudno sodno odločbo, ne da bi moral iti na sodišče, in lahko sodno odločbo od ustreznega sodnega urada dobi v upravnem postopku.

Če se zahtevek ne nanaša na dokončno denarno vsoto, mora tožnik pri sodišču vložiti predlog za izdajo sodne odločbe, sodne odločbe pa ne more dobiti drugače kot v sodnem postopku.

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Zamudna sodna odločba se lahko izda v skoraj vseh vrstah zadev. Ta postopek ni omejen na pogodbene ali denarne zahtevke, čeprav je sistem za take primere še enostavnejši. Glavne izjeme vključujejo zadeve v zvezi s posojanjem denarja.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Ne.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba postopka je prostovoljna, saj mora tožnik opraviti nekatera dejanja, preden mu bo izdana zamudna sodna odločba: na primer v ustreznem sodnem uradu mora vložiti potrebne dokumente ali izdati in vročiti obvestilo o vložitvi zahtevka in zapriseženo pisno izjavo tožencu. Če toženec ne odgovori ali ne želi odgovoriti na tožnikov zahtevek in če tožnik ne nadaljuje postopka za izdajo zamudne sodne odločbe, je edina možnost za tožnika, da zahtevka ne uveljavlja več.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Ob upoštevanju sporazumov o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb med Irsko in drugimi državami članicami (Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki jo je zdaj nadomestila Uredba Sveta (EU) št. 1215/2012) ali podobnih sporazumov s tretjimi državami je postopek na voljo, če toženec živi v drugi jurisdikciji. Če toženec prebiva zunaj jurisdikcije, mora tožnik zagotoviti, da so pisanja tožencu pravilno vročena v skladu z zadevnim poslovnikom sodišča, ki se uporablja za vročanje zunaj jurisdikcije. Če se toženec, ki prebiva v drugi jurisdikciji, ne spusti v postopek ali ne vloži odgovora na zahtevek, lahko tožnik pri sodišču po običajni poti vloži predlog za izdajo zamudne sodne odločbe.

1.2 Pristojno sodišče

Pristojno sodišče je odvisno od narave ali višine zadevnega zahtevka. Tožnik mora predlog vložiti pri sodišču, pri katerem je začel postopek, in to sodišče lahko ugotovi, ali se je toženec spustil v postopek ali ne oziroma vložil odgovor na tožbo ali ne in ali se je čas za to iztekel. Če je višina zahtevka nižja od 75 000 EUR (60 000 EUR za tožbe zaradi telesne poškodbe), lahko tožnik zahtevek vloži pri okrožnem sodišču. Če je vrednost zahtevka višja od navedenega zneska, je treba zahtevek vložiti pri višjem sodišču. Če je višina zahtevka nižja od 15 000 EUR, je treba zahtevek vložiti pri okrajnem sodišču. Če je višina zahtevka nižja od 2 000 EUR, se lahko zahtevek vloži po postopku za spore majhne vrednosti.

1.3 Formalni pogoji

Tožnik mora zagotoviti, da sledi pravilnim postopkom, kot so predpisani s poslovnikom sodišča. K udeležbi v postopku mora pozvati toženca. Če se toženec ne spusti v postopek ali ne vloži odgovora na tožbo, lahko tožnik predlaga izdajo zamudne sodne odločbe. Če se zahtevek nanaša na pogodbeno dogovorjeno odškodnino, mora tožnik le vložiti zahtevo ali predlog za plačilo, in ko je to storjeno, je tožnik na splošno upravičen do sodne odločbe urada zadevnega sodišča, ne da bi bil potreben sklep sodišča ali predlog pri sodniku. Ustrezno osebje zadevnega sodnega urada nato preveri, ali je toženec priznal zahtevek, ali je rok za to potekel in ali je tožnik uradu predložil potrebne dokaze, kot sta zaprisežena pisna izjava o vročitvi in zaprisežena pisna izjava o dolgu, v kateri je opredeljen dejansko dolgovani znesek.

Kadar se zahtevek nanaša na neopredeljen znesek ali če zahtevka ni mogoče zlahka kvantificirati, mora tožnik pri sodišču vložiti predlog za izdajo zamudne sodne odločbe.

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Da. Pri višjem sodišču je upoštevno pravilo za zamudno sodno odločbo zaradi nespustitve v postopek člen 13 Povezava se odpre v novem oknuposlovnika višjih sodišč iz leta 1986, kakor je bil spremenjen, za zamudno sodno odločbo zaradi nevložitve odgovora na tožbo pa člen 27. Pri okrožnem sodišču je treba predlog za izdajo zamudne sodne odločbe podpreti z določeno dokumentacijo, ki vključuje sam dokument prvotnega zahtevka in izjavo o vročitvi zahtevka. Poleg tega mora biti predlog za izdajo sodne odločbe v skladu z obrazcema 9 in 10 s seznama obrazcev, priloženega Povezava se odpre v novem oknuposlovniku okrožnih sodišč iz leta 2001. Obrazca je mogoče dobiti v seznamu, priloženem poslovniku.

Podobno so pri okrajnem sodišču obrazci na voljo v seznamu, priloženem Povezava se odpre v novem oknuposlovniku okrajnih sodišč.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Ne. Če pa vrednost zahtevka presega 75 000 EUR (60 000 EUR za tožbe za telesne poškodbe), je zanj pristojno okrožno sodišče, in če vključuje zapletena vprašanja, si je priporočljivo, ne pa obvezno, priskrbeti pravno svetovanje in zastopanje.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

V prvotnem zahtevku morajo biti navedeni imena, naslovi in po potrebi poklic strank. Vključevati mora tudi znesek terjatve, opis nastanka terjatve/vzroka tožbe in podrobnosti o vseh vloženih zahtevah za plačilo.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

V prvotnem zahtevku tožnik/vložnik zahtevka navede vse ustrezne podrobnosti v zvezi z zahtevkom, kot so dolgovani/terjani znesek, podrobnosti o nastanku terjatve, zahteve za plačilo ter, če je to ustrezno in odvisno od narave zahtevka, opis vseh drugih pomembnih dejstev, kot so podrobnosti o utrpelih poškodbah ali izgubah, zdravljenju ali katerih koli drugih škodljivih posledicah, ki izhajajo iz vzroka tožbe.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Sodišče zavrne zahtevo ali predlog za izdajo zamudne sodne odločbe, če vložnik ni izpolnil zahtev iz poslovnika sodišča. Na primer, če pravila v zvezi z vročitvijo dokumentov niso bila pravilno upoštevana, zahtevku za zamudno sodno odločbo ne bo ugodeno.

1.5 Pritožba

Sodišče izdajo zamudne sodne odločbe običajno zavrne, če tožnik ni upošteval poslovnika sodišča, zato bo moral tožnik morda začeti znova z vročitvijo novega zahtevka zoper toženca v skladu z veljavnim poslovnikom sodišča.

Toženec lahko vloži predlog za razveljavitev zamudne sodne odločbe. Da bi bilo pritožbi zoper zamudno sodno odločbo ugodeno, mora toženec sodišču prepričljivo utemeljiti, zakaj se ni spustil v postopek ali vložil odgovora na tožbo, sodišče pa mora biti prepričano, da podani razlogi pojasnjujejo ali upravičujejo navedeno opustitev. Če je pritožbi toženca zoper zamudno sodno odločbo ugodeno, se sodna odločba razveljavi, toženec pa ima priložnost, da se zagovarja v postopku.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Če sodišče meni, da bi bilo treba sodno odločbo razveljaviti, se lahko toženec zagovarja v postopku in vloži odgovor na tožbo, zadeva pa bo potekala kot običajno.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Če toženec vloži odgovor na tožbo v roku, ki ga dopušča pravilnik oziroma sodišče, bo zadeva potekala kot običajno. Sodnik odloči, kako bo zadeva potekala, če so v zvezi s tem potrebne kakršne koli smernice.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če odgovor na tožbo ni bil vložen, lahko tožnik pridobi zamudno sodno odločbo.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Zamudna sodna odločba je izvršljiva sodna odločba. Glej odgovore na točko 1.3(d) zgoraj.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Toženec lahko pri sodišču vloži pritožbo, s katero predlaga spremembo ali razveljavitev sodne odločbe. To pritožbo obravnava isto sodišče. Sodišče lahko razveljavi sodno odločbo, če meni, da bi to bilo pravično in da je bila sodna odločba izdana nepravilno, ali če je prepričano, da ima toženec dejansko možnost zagovora zoper zahtevek. Vsaka stranka se lahko pritoži zoper sklep o razveljavitvi sodne odločbe ali zavrnitvi razveljavitve sodne odločbe.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 25/07/2018

Postopek za plačilni nalog - Grčija


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

Obstaja možnost izdaje plačilnega naloga. Uporabljajo se določbe členov 623–634 zakonika o civilnem postopku, tj. predsedniškega odloka št. 503/1985, kakor je bil spremenjen in je v veljavi.

1.1 Področje uporabe postopka

Civilne in gospodarske zadeve: spori, ki spadajo na področje zasebnega prava, če v skladu z zakonom zanje niso pristojna druga sodišča (člen 1 zakonika o civilnem postopku).

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Denarni zahtevki ali zahtevki za vrednostne papirje, in sicer zahtevki na podlagi čekov, menic, zadolžnic, če sta zahtevek in dolgovani znesek potrjena z javno ali zasebno listino ter če so ti zahtevki izraženi v evrih ali drugi tuji valuti (člen 623 zakonika o civilnem postopku).

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Ne, zgornja meja vrednosti zahtevka ne obstaja.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Postopek za izdajo plačilnega naloga je prostovoljen, ker lahko upnik vedno vloži navadno tožbo, s katero se začne ugotovitvena obravnava, po kateri se izda sodna odločba o zahtevku, medtem ko se v postopku za izdajo plačilnega naloga izda plačilni nalog, ki ni sodna odločba, ampak izvršilni naslov (člen 631 zakonika o civilnem postopku).

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Ne, plačilnega naloga ni mogoče izdati (če pa je izdan, je neveljaven), če ga je treba vročiti osebi, ki prebiva v tujini ali njeno stalno prebivališče ni znano, razen če je navedena oseba zakonito imenovala zastopnika ad litem v Grčiji (člen 624 zakonika o civilnem postopku). Bistven je kraj, v katerem je dolžnik fizično (corpore) ustaljen v času vročitve.

1.2 Pristojno sodišče

Sodnik okrožnega civilnega sodišča je pristojen za denarne zahtevke do dvajset tisoč evrov (20 000 EUR), sodnik sodišča prve stopnje pa za vse druge denarne zahtevke. Krajevna pristojnost, tj. sodišče s pristojnostjo ratione loci, se določi na podlagi splošnih določb o krajevni pristojnosti, tj. na podlagi določb členov 22–41 zakonika o civilnem postopku. Na podlagi teh določb je lahko na primer krajevno pristojno sodišče (okrožno civilno sodišče ali sodišče prve stopnje), ki je pristojno za dolžnikov kraj stalnega prebivališča, kraj izdaje dolžniškega instrumenta (npr. čeka) ali kraj sprejetja ali plačila menice.

1.3 Formalni pogoji

Vloga se vloži:

(A) ustno pri sodniku okrožnega civilnega sodišča s pripravo ustreznega poročila (člen 626(1) v povezavi s členom 215(2) zakonika o civilnem postopku), pri čemer ni izključena možnost predložitve pisne vloge, ali

(B) obvezno pisno pri sodniku sodišča prve stopnje na podlagi pisne zahteve pri sodnem tajništvu sodišča prve stopnje, ki mora vsebovati:

  1. sodišče, pri katerem je vloga vložena (okrožno civilno sodišče ali sodišče prve stopnje);
  2. vrsto pravnega instrumenta, tj. „vloga za plačilni nalog“;
  3. ime, priimek, očetovo ime in kraj prebivališča vseh strank: upnika in dolžnika in/ali njunih pravnih zastopnikov ter, če sta pravni osebi, njuno poslovno ime in registrirani sedež;
  4. predmet pravnega instrumenta, predstavljen jasno, natančno, jedrnato in čitljivo v grščini, in če vsebuje dokumente v tujem jeziku, npr. račune v tujem jeziku, overjen prevod teh dokumentov;
  5. datum in podpis stranke ali njenega pravnega zastopnika ali pooblaščenca in, kadar je obvezna prisotnost odvetnika, odvetnikov podpis;
  6. naslov ter zlasti ulico in hišno številko stanovanja ali pisarne ali prodajalne stranke, ki vlaga tožbo, ali njenega pravnega zastopnika in pooblaščenca;
  7. zahtevo za plačilni nalog ter
  8. zahtevek in natančni znesek denarja ali vrednostnih papirjev skupaj z morebitnimi zapadlimi obrestmi za zahtevano plačilo (člen 626(1) in (2) v povezavi s členoma 118 in 119(1) zakonika o civilnem postopku).

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Ne, uporaba standardiziranega obrazca ni obvezna.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Da, če je vloga vložena pri sodišču prve stopnje in se nanaša na zahtevke, ki presegajo dvajset tisoč evrov (20 000 EUR), ali pri okrožnem civilnem sodišču in se nanaša na zahtevke v višini od dvanajst tisoč evrov (12 000 EUR) do dvajset tisoč evrov (20 000 EUR).

Če je vloga vložena pri okrožnem civilnem sodišču in se nanaša na zahtevek v višini do dvanajst tisoč evrov (12 000 EUR), lahko stranka postopek na sodišču začne in se zagovarja v njem, ne da bi jo zastopal pooblaščeni odvetnik (člen 94 zakonika o civilnem postopku).

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

V vlogi za plačilni nalog mora biti vsaj zelo na kratko opredeljena vrsta pravnega posla, iz katerega izhaja zahtevek (= dolg), npr. zahtevki na podlagi posojilnih ali prodajnih pogodb, terjatve iz najema ali neporavnani čeki. Vrsta pogodbe ali pravnega posla na splošno prav tako pomeni podlago za plačilo, zato je treba zlasti navesti čas, ko je nastala obveznost, na primer čas, ko bi dolžnik moral plačati zahtevani znesek, a tega ni storil. V vlogi je nato treba navesti predložene dokumente, iz katerih sta razvidna vrsta in višina zahtevka v skladu s tako vlogo.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Obstoj zahtevka za plačilni nalog se lahko dokaže le z listinami, ker prič ni mogoče zaslišati v okviru tega postopka. Te listine se predložijo z vlogo in zadržijo v sodnem tajništvu sodišča, dokler se ne izteče rok za ugovor, tako da se lahko stranka, zoper katero se predlaga izdaja plačilnega naloga, tj. dolžnik, seznani z njimi. Kot dokazi so dopustne vse listine (zasebne in javne), ki imajo dokazno vrednost v skladu s členi 432–465 zakonika o civilnem postopku, vključno z vrednostnimi papirji (npr. čeki, menicami). V teh listinah morajo biti nedvoumno navedeni status in podatki (polno ime) upnika – upravičenca, status in podatki dolžnika ter razlogi za zahtevek in višina zahtevka.

Za zasebno listino se zlasti šteje vsaka listina, ki ni javna in ki mora biti v skladu s členom 443 zakonika o civilnem postopku opremljena z lastnoročnim podpisom izdajatelja, da bi imela dokazno vrednost, katera koli oseba, ki prevzame obveznosti, izhajajoče iz listine, pa se šteje za izdajatelja.

Vsaka listina, ki jo je v ustrezni obliki sestavil javni uradnik ali oseba, ki opravlja javno funkcijo, se šteje za javno listino (npr. notarske listine).

1.4 Zavrnitev zahtevka

Vloga se zavrne:

(A) če pravne zahteve za izdajo plačilnega naloga niso izpolnjene in torej če zahtevek ali njegova višina ali dolžnik ali upravičenec niso dokazani neposredno in nedvoumno s priloženimi listinami, ali

(B) če vložnik ne zagotovi pojasnil, ki jih zahteva sodnik, ali ne želi upoštevati priporočil o vložitvi ali popravku vloge ali o overitvi verodostojnosti podpisov na morebitnih predloženih zasebnih listinah (člena 628 in 627 zakonika o civilnem postopku). Ker lahko pristojni sodnik od vložnika zahteva dodatne podrobnosti, listine in popravke, lahko, če vložnik teh zahtev ne izpolni, vlogo zaradi tega zavrne.

Zavrnitev se navede na koncu vloge, na kratko se navede tudi razlog za zavrnitev. To pomeni, da pristojni sodnik ne izda sodne odločbe, zato obvestila v zvezi z zavrnitvijo ni mogoče izpodbijati s pritožbo. Seveda pa lahko vložnik – upnik še vedno vloži navadno tožbo v zvezi s svojim zahtevkom (glej točko 1.1.3 zgoraj) ali vloži novo vlogo za plačilni nalog (člen 628(3) zakonika o civilnem postopku).

1.5 Pritožba

Pravice do pritožbe ni mogoče uveljavljati, če je vloga za plačilni nalog zavrnjena.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Če je vlogi za plačilni nalog ugodeno in je plačilni nalog izdan, lahko dolžnik, zoper katerega je usmerjen, vloži ugovor zoper plačilni nalog v petnajstih (15) delovnih dneh od datuma vročitve plačilnega naloga (člen 632(1) zakonika o civilnem postopku). Ugovor se lahko vloži tudi pred vročitvijo plačilnega naloga.

Sodišče, ki je pristojno ratione loci in ratione materiae, je sodišče, okrožno civilno sodišče ali sodišče prve stopnje, ki je izdalo plačilni nalog.

Ugovor se obravnava (člen 632(2) zakonika o civilnem postopku) v skladu z določbami členov 643, 649 in 650 zakonika o civilnem postopku, ki se nanašajo na posebne postopke za dolžniške instrumente in najemne spore, v povezavi z določbami o rednem postopku, ki niso v nasprotju z določbami o zgoraj navedenih posebnih postopkih (člen 591(1)(a) zakonika o civilnem postopku).

Ugovor, ki ga je treba vročiti v zgoraj navedenem roku petnajstih (15) delovnih dni, sicer je nedopusten, mora biti vročen bodisi odvetniku, ki je podpisal vlogo za plačilni nalog, bodisi na naslov osebe, zoper katero je plačilni nalog usmerjen, naveden v plačilnem nalogu, razen če je bila s pravnim instrumentom sporočena sprememba naslova (člen 632(1)(b) zakonika o civilnem postopku).

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Vložitev ugovora ne zadrži izvršitve plačilnega naloga, ki je neposredno izvršljiv naslov (člen 631 zakonika o civilnem postopku). Vendar lahko sodišče, ki je izdalo plačilni nalog, na podlagi postopka za izdajo začasne odredbe iz člena 686 zakonika o civilnem postopku, in potem ko stranka, zoper katero je usmerjen plačilni nalog, vloži predlog, odredi začasno ustavitev izvršitve z jamstvom ali brez njega ali pogojno, dokler ni izdana pravnomočna sodna odločba o vloženem ugovoru.

Pogoja za ugoditev predlogu za začasno ustavitev izvršitve plačilnega naloga sta: (a) pravočasna vložitev ugovora in (b) verjetnost uspeha vsaj enega od razlogov ugovora.

S sodno odločbo, s katero je odrejena začasna ustavitev izvršitve, se odpravi izvršljivost plačilnega naloga in oslabi njegova funkcija kot izvršilnega naslova.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če ugovor ni vložen pravočasno (v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga), lahko stranka, v korist katere je bil plačilni nalog izdan, nalog znova vroči dolžniku, ki ima drugo priložnost, da vloži ugovor. Ta lahko namreč ugovor vloži v desetih delovnih dneh od datuma nove vročitve. V takem primeru se ne odredi zgoraj navedena začasna ustavitev izvršitve (glej točko 1.7).

Če se tudi ta desetdnevni rok izteče, plačilni nalog postane pravnomočen, kar pomeni, da sta plačilni nalog in zahtevek popolnoma veljavna na podlagi zgodovinskega in pravnega razloga, navedenega v plačilnem nalogu.

Pravnomočni plačilni nalog, zoper katerega ugovor ni bil vložen pravočasno, se lahko razveljavi samo z izrednim pravnim sredstvom, s katerim se zadeva ponovno odpre. To se lahko vloži samo na podlagi zelo omejenih, predvsem formalnih razlogov (člen 633(2) in člen 544 zakonika o civilnem postopku), in v roku iz člena 544(3) in (4) zakonika o civilnem postopku pri sodišču, ki je izdalo plačilni nalog.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Plačilni nalog je naslov, ki je izvršljiv od datuma njegove izdaje (člen 631 zakonika o civilnem postopku). To pomeni, da za njegovo izvršljivost niso potrebna nobena druga dejanja, in tako se, če ni odrejena začasna ustavitev izvršitve, začne izvršilni postopek, ki ga je mogoče na kratko povzeti, kot sledi:

Sklep o izvršbi se doda izvirniku plačilnega naloga, in sicer se na začetku besedila plačilnega naloga doda stavek „V imenu grškega ljudstva“, na koncu pa stavek „Vsak sodni izvršitelj mora izvršiti to odločbo itd.“, izda se njegova uradna kopija (izvršilni nalog), dolžniku pa se nato vroči sklep (poziv) za plačilo zneska iz plačilnega naloga.

Vendar plačilni nalog preneha veljati, če ni vročen v dveh (2) mesecih od njegove izdaje (člen 630 A zakonika o civilnem postopku).

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Sodna odločba o ugovoru ni pravnomočna, ampak se je mogoče zoper njo pritožiti.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 27/07/2018

Postopek za plačilni nalog - Španija

Izvirna jezikovna različica te strani španščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

Postopek za izdajo plačilnega naloga obstaja. Njegov glavni namen je zaščititi zahtevke. Izvaja se z izdajo izvršilnega naslova za tiste dolgove, ki izpolnjujejo vrsto zahtev iz zakonodaje.

Sodni registrarji so pristojni za postopke za izdajo plačilnega naloga in odločanje o njih v skladu s postopki, določenimi v procesni zakonodaji.

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Uporablja se za denarne dolgove, ki so gotovi, zapadli in izterljivi za določen znesek. Od 31. oktobra 2011 zadevni znesek ni omejen. Dolg je treba dokazati na enega od naslednjih načinov:

(a) z dokumenti, ne glede na njihovo obliko, vrsto ali fizični nosilec, ki jih je podpisal dolžnik ali ki so opremljeni z dolžnikovim pečatom, žigom, blagovno znamko ali katerim koli drugim fizičnim ali elektronskim znakom;

(b) z računi, dobavnicami, potrdili, telegrami, telefaksi ali katerimi koli drugimi dokumenti, ki se, čeprav jih je enostransko sestavil upnik, običajno uporabljajo za dokumentiranje kreditov in dolgov v enakih razmerjih, kakršna obstajajo med upnikom in dolžnikom;

(c) kadar so skupaj z dokumentom, v katerem je zabeležen dolg, predloženi poslovni dokumenti, ki dokazujejo dolgotrajno predhodno razmerje;

(d) v zadevah v zvezi s solastništvom na nepremičnini (propiedad horizontal), kadar so dokazi o dolgu predloženi v obliki potrdil o neplačevanju zneskov, dolgovanih za skupne stroške, ki jih plačujejo lastniki nepremičnin v mestnih stanovanjskih blokih.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Ne, od 31. oktobra 2011 zgornja meja ne obstaja.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Prostovoljna.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Ne, razen za dolgove, ki izhajajo iz neplačevanja skupnih stroškov, ki jih plačujejo lastniki nepremičnin v mestnih stanovanjskih blokih ali skupnostih, ker je v tem primeru pristojno tudi sodišče v kraju, kjer je nepremičnina, po izbiri vložnika.

1.2 Pristojno sodišče

Sodišče prve stopnje na območju stalnega ali običajnega prebivališča dolžnika ali v kraju, kjer je mestna nepremičnina, za katero veljajo predpisi o mestnih nepremičninah v solastništvu.

1.3 Formalni pogoji

Tožeča stranka mora vložiti pisni zahtevek, v katerem sta opredeljena upnik in dolžnik ter na kratko predstavljena izvor dolga in njegov znesek.

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Uporaba standardiziranih obrazcev ni obvezna, so pa ti na voljo v uradih sodnih uradnikov ali skupnih postopkovnih službah. Obrazec se lahko prenese s te povezave: Povezava se odpre v novem oknuobrazec.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Ob vložitvi prvotne vloge za postopek za izdajo plačilnega naloga zastopanje po odvetniku ali procesnem pooblaščencu ni obvezno. Če pa stranka želi, da jo zastopa odvetnik, mora biti druga stranka o tem obveščena, da lahko sprejme ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni za njeno obrambo.

V primeru ugovora dolžnika ali izvršilnega postopka je pravno zastopanje po odvetniku in procesnem pooblaščencu obvezno, če višina zahtevka presega 2 000 EUR.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Zagotoviti je treba kratko pojasnilo o nastanku dolga.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Glej oddelek 1.1.1 zgoraj.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Če zgornje zahteve glede krajevne pristojnosti in predložitve dokazov prima facie niso izpolnjene ali če postopkovna napaka ni odpravljena, sodišče zavrne vlogo. Zoper odločbo o zavrnitvi vloge se je mogoče pritožiti pri deželnem sodišču (Audiencia Provincial).

1.5 Pritožba

Zoper odločbo o zavrnitvi vloge se je mogoče pritožiti pri deželnem sodišču. Pritožbo je treba vložiti v 20 dneh pri prvotnem sodišču.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Dolžnik ima na voljo 20 dni od datuma zahteve za plačilo in nato do 15. ure naslednjega dne po izteku navedenega roka, da poravna dolg ali vloži ugovor. Ugovor je treba vložiti pisno. Ni ga mogoče vložiti ustno pri sodišču. Če višina zahtevka presega 2 000 EUR, morata ugovor podpisati odvetnik in procesni pooblaščenec. Posebni razlogi za ugovor ne obstajajo, tako da lahko dolžnik uveljavlja vsebinske in povsem formalne ali postopkovne razloge.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Če znesek zahtevka ne presega 6 000 EUR, sodni registrar izda sklep, s katerim konča postopek za izdajo plačilnega naloga, in v njem navede, da se mora zadeva nadaljevati po hitrem postopku. Obvestilo o ugovoru se vroči tožeči stranki, ki lahko v desetih dneh pisno izpodbija ugovor. Stranki lahko v svojem ugovoru in izpodbijanju predlagata, naj se izvede obravnava.

Če znesek zahtevka presega 6 000 EUR in tožeča stranka ustreznega zahtevka ne vloži v enem mesecu od vročitve ugovora, se postopek ustavi, tožeči stranki pa se naloži plačilo stroškov.

Če tožeča stranka vloži zahtevek, se obvestilo o njem vroči toženi stranki, ki ga lahko izpodbija v 20 dneh, zadeva pa se nadaljuje po rednem postopku.

Če znesek zahtevka presega 6 000 EUR, sodišče upniku odobri enomesečni rok, v katerem mora vložiti zahtevek po rednem postopku.

Če upnik glede na trditve iz ugovora ne želi nadaljevati rednega postopka, mora izrecno umakniti zahtevek.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če dolžnik ne odgovori na zahtevo za plačilo ali se ne pojavi, sodni registrar izda sklep, s katerim konča postopek za izdajo plačilnega naloga, upnika pa obvesti o njem, da bi ta lahko začel izvršilni ukrep, kar lahko preprosto stori z vložitvijo predloga.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Upnik mora vložiti predlog za izvršbo. Če višina zahtevka presega 2 000 EUR, morata predlog podpisati odvetnik in procesni pooblaščenec.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Pritožba ni mogoča. Edina možnost je vložitev ugovora zoper izvršilni ukrep na podlagi posebnih razlogov.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 02/04/2019

Postopek za plačilni nalog - Francija


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

Poenostavljeni postopek, imenovan postopek za izdajo plačilnega naloga, je določen s členi od 1405 do 1425 zakonika o civilnem postopku.

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Ta postopek se uporablja za izterjavo vseh terjatev, ki so pogodbenega izvora ali izhajajo iz statutarne obveznosti, v določenem znesku.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Ta postopek se uporablja za izterjavo vseh terjatev, ki so pogodbenega izvora ali izhajajo iz statutarne obveznosti, v določenem znesku.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Ta postopek je prostovoljen.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Ta postopek se začne izključno pred pristojnim sodiščem v kraju stalnega prebivališča enega ali več toženih dolžnikov, tako da ga ni mogoče uporabiti, kadar je edini dolžnik v tujini.

1.2 Pristojno sodišče

Zahtevek se vloži pri okrajnem sodišču, sodišču za spore majhne vrednosti in lažja kazniva dejanja (juridiction de proximité), predsedniku gospodarskega sodišča in od 1. januarja 2013 tudi pri predsedniku okrožnega sodišča v okviru njihovih pristojnosti.

Izključno pristojno je sodišče v kraju stalnega prebivališča toženega dolžnika ali enega od toženih dolžnikov. To je pravilo javnega reda in sodišče se mora izreči za nepristojno po uradni dolžnosti.

1.3 Formalni pogoji

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Oblika je predpisana z navedbami in informacijami, ki morajo biti obvezno navedene v zahtevku, in sicer:

  • imena in priimki, poklici in stalno prebivališče upnikov in dolžnikov oziroma za pravne osebe njihova oblika, naziv in glavni sedež;
  • natančna navedba zahtevanega zneska z razčlenitvijo različnih elementov terjatve in podlage zanjo.

Čeprav obrazec ni obvezen, je zelo priporočljiv. Gre za obrazec CERFA, ki je na voljo na spletišču francoske uprave (glej spletišče ministrstva za pravosodje) in v vseh tajništvih zadevnih sodišč.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Zahtevek predloži upnik sam ali njegov pooblaščenec.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Terjatve ni treba utemeljiti podrobno, temveč samo na kratko (glej odgovor na vprašanje 1.3.1 zgoraj).

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Zahtevku je treba priložiti dokazila o utemeljenosti terjatve (račune, najemne pogodbe, prodajne pogodbe, posojilne pogodbe, obračune itd.). Uporabljajo se pravila splošnega prava o civilnem postopku.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Sodnik, ki mora pred izdajo plačilnega naloga preučiti utemeljenost zahtevka, lahko zahtevek v celoti ali delno zavrne, če se mu terjatev ne zdi utemeljena.

1.5 Pritožba

Če se zahtevek zavrne, upnik nima pravnega sredstva, lahko pa uporabi postopke splošnega prava, to pomeni, da lahko po rednem postopku vloži tožbo pri pristojnem sodišču.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Dolžnik ima na voljo en mesec za ugovor, ki ga vloži z izjavo v tajništvu sodišča, ki je izdalo plačilni nalog, ali s priporočenim pismom, naslovljenim na to tajništvo. Glede oblike ugovora ni drugih zahtev.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Vložitev ugovora pomeni začetek postopka. Tajništvo sodišča pozove vse stranke (tudi tiste, ki niso vložile ugovora) na obravnavo. Sodišče v okviru svoje stvarne pristojnosti vsebinsko obravnava prvotni zahtevek, pa tudi podredne zahtevke in obrambne razloge.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Upnik po izteku enomesečnega roka od vročitve v tajništvu sodišča, ki je izdalo nalog, zahteva, naj se doda klavzula o izvršljivosti. Oblika te zahteve ni predpisana (izjava ali navaden dopis). S klavzulo o izvršljivosti nalog dobi vse učinke kontradiktorne sodne odločbe.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Zoper to odločbo ni niti pritožbe niti kasacijske pritožbe. S kasacijsko pritožbo se lahko izpodbijajo samo pogoji, pod katerimi je tajništvo sodišča dodalo klavzulo o izvršljivosti.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuSpletišče ministrstva za pravosodje

Povezava se odpre v novem oknuSpletišče Legifrance


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 26/07/2018

Postopek za plačilni nalog - Hrvaška


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

Republika Hrvaška uporablja evropski plačilni nalog, postopek za izdajo takih nalogov pa je urejen z določbami zakona o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (Narodne novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške), št. 53/91, 91/92, 112/99, 129/00, 88/01, 117/03, 88/05, 2/07, 96/08, 84/08, 123/08, 57/11, 25/13 in 89/14; v nadaljnjem besedilu: ZPP) ter pravilnikom o načinu vlaganja vlog za izdajo evropskega plačilnega naloga in ugovorov zoper evropski plačilni nalog (Pravilnik o načinu podnošenja zahtjeva za izdavanje europskog platnog naloga i prigovora protiv europskog platnog naloga) (NN št. 124/13).

1.1 Področje uporabe postopka

Postopek za izdajo evropskega plačilnega naloga se uporablja za izterjavo denarnih zahtevkov, katerih znesek je določen in ki so ob vložitvi vloge za izdajo evropskega plačilnega naloga že zapadli v plačilo. Z Uredbo (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 (v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 1896/2006) je bil uveden postopek za evropski plačilni nalog, navedena uredba pa se uporablja v čezmejnih civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na vrsto sodišča, pri čemer so z Uredbo določena odstopanja.

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Zahtevki, ki se nanašajo na denarne terjatve (denarni zahtevki). Predmet zahtevka so lahko samo terjatve, ki predstavljajo pogodbene ali nepogodbene obveznosti in so nominalno določene.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Zgornja meja vrednosti zahtevka ne obstaja.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba postopka ni obvezna, ker se lahko tožeča stranka svobodno odloči o tem, kako bo uveljavljala svoj zahtevek, če to ni v nasprotju z obveznimi predpisi in pravili javnega reda. Sodišče bo plačilni nalog izdalo, tudi če tožeča stranka v tožbi ni predlagala izdaje plačilnega naloga, če so izpolnjene vse zahteve za izdajo takega naloga. Izdaja plačilnega naloga je torej za sodišče obvezna, če so izpolnjene vse zahteve za izdajo takega naloga.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Da.

1.2 Pristojno sodišče

Za odločanje o vlogah za izdajo in ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga ter izdajo potrdila o njegovi izvršljivosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1896/2006 je pristojno izključno gospodarsko sodišče v Zagrebu (Trgovački sud u Zagrebu).

1.3 Formalni pogoji

Vlogo za izdajo evropskega plačilnega naloga in ugovor zoper tak nalog je treba vložiti izključno v strojno berljivi obliki, če sodišče meni, da je to primerno za strojno obdelavo teh aktov.

Način vlaganja vlog za izdajo evropskega plačilnega naloga in ugovorov zoper tak nalog je urejen s pravilnikom o načinu vlaganja vlog za izdajo evropskega plačilnega naloga in ugovorov zoper evropski plačilni nalog (Pravilnik o načinu podnošenja zahtjeva za izdavanje europskog platnog naloga i prigovora protiv europskog platnog naloga) (NN, št. 124/13; v nadaljnjem besedilu: pravilnik), ki je začel veljati 17. oktobra 2013.

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Vlogo za izdajo evropskega plačilnega naloga in ugovor zoper evropski plačilni nalog je treba vložiti na obrazcih, določenih z Uredbo (ES) št. 1896/2006, osebno pri pristojnem sodišču v papirni obliki ali poslati po pošti. Uporaba standardiziranega obrazca v postopku za izdajo evropskega plačilnega naloga je torej obvezna, obrazce pa je mogoče prenesti s spletišča gospodarskega sodišča v Zagrebu (Povezava se odpre v novem oknuhttp://sudovi.pravosudje.hr/tszag/).

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Vsaka stranka – fizična ali pravna oseba – se lahko svobodno odloči, ali se bo v postopku zastopala sama ali pa bo najela pooblaščenca, ki je običajno odvetnik, če ni z določbami ZPP določeno drugače. V postopku za izdajo evropskega plačilnega naloga torej zastopanje po odvetniku ni obvezno.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Stranka mora izpolniti obrazec A (vloga za evropski plačilni nalog) v strojno berljivi obliki. V točki 6 navedenega obrazca so ponujeni pravni razlogi, iz katerih bo razvidno, na kaj se zahtevek nanaša.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

V točki 10 obrazca A je predvideno, da stranka priloži dokaze, ki so ji na voljo, in opiše, na kaj se posamezni dokazi nanašajo. Dokazi in izvajanje dokazov so urejeni z določbami členov 219–271 ZPP, sodišče pa odloči, kateri od predloženih dokazov se bo izvedel za ugotavljanje in oceno zadevnih dejstev. Poleg tega sodišče po lastni presoji odloči, katera dejstva bo štelo za dokazana, in sicer po vestni in skrbni oceni vseh dokazov, posamično in kot celote, ter ob upoštevanju rezultatov celotnega postopka.

Več informacij o dokazih in izvajanju dokazov je na voljo v informativnem listu z naslovom „Pridobivanje dokazov – Republika Hrvaška“ (Izvođenje dokaza – Republika Hrvatska).

1.4 Zavrnitev zahtevka

Za zavrnitev vloge se uporablja splošno pravilo iz člena 109 ZPP. Ta člen določa, da če vloga ni razumljiva ali ne vsebuje vseh potrebnih elementov, da bi bilo mogoče ukrepati v zvezi z njo, sodišče vložniku odredi, naj vlogo popravi oziroma dopolni v skladu z danimi navodili, ter mu jo v ta namen vrne. Vloga se šteje za umaknjeno, če v določenem roku ni vrnjena sodišču in popravljena v skladu s prejetimi navodili sodišča, če pa je sodišču vrnjena brez popravka oziroma dopolnitve, se zavrne.

1.5 Pritožba

Ugovor je edino pravno sredstvo, ki je toženi stranki na voljo, kadar je vložena vloga za izdajo evropskega plačilnega naloga. O zahtevi za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga v skladu s členom 20(1) ali (2) Uredbe (ES) št. 1896/2006 se odloči s sklepom, zoper katerega se ni mogoče pritožiti. Pritožba zoper sklep o izvršbi iz razlogov, ki se nanašajo na zahtevek iz evropskega plačilnega naloga, je dopustna samo, če so ti razlogi nastali po vročitvi naloga in jih ni bilo več mogoče predstaviti v ugovoru v skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 1896/2006.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Tožena stranka lahko vloži ugovor zoper evropski plačilni nalog pri sodišču izvora na standardnem obrazcu F, ki ga prejme skupaj z evropskim plačilnim nalogom. Ugovor se pošlje v 30 dneh od vročitve naloga toženi stranki, ki v ugovoru izjavi, da ugovarja zahtevku, ni pa ji treba navesti razlogov za ugovor.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Če tožena stranka vloži ugovor zoper evropski plačilni nalog v smislu člena 16 Uredbe (ES) št. 1896/2006, se nadaljnji postopek izvede v skladu z določbami ZPP o postopku v primeru ugovora zoper plačilni nalog (člen 445a in členi 451–456 ZPP) ob upoštevanju določb člena 17 Uredbe (ES) št. 1896/2006.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če v 30 dneh od vročitve plačilnega naloga toženi stranki, ob upoštevanju ustreznega obdobja za prejem ugovora, pri sodišču ni vložen ugovor, sodišče razglasi izvršljivost evropskega plačilnega naloga, pri čemer uporabi standardni obrazec G.

Izvršljivi evropski plačilni nalog (člena 18 in 19 Uredbe (ES) št. 1896/2006), ki ga izda sodišče v Republiki Hrvaški, je izvršilni naslov, na podlagi katerega se lahko v Republiki Hrvaški zahteva izvršba enako kot na podlagi izvršljive odločbe hrvaškega sodišča.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Praviloma mora tožeča stranka pri sodišču izrecno zahtevati, naj izda potrdilo o izvršljivosti, sodišče pa izvršljivost evropskega plačilnega naloga razglasi z uporabo standardnega obrazca G.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Tožena stranka lahko zahteva ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga na podlagi določb člena 507n ZPP ob upoštevanju razlogov iz člena 20 Uredbe (ES) št. 1896/2006, sodišče, ki odloča o zahtevi, pa lahko odloži izvršbo na podlagi ustreznih določb zakona o izvršbi o odlogu izvršbe na predlog dolžnika.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 23/08/2018

Postopek za plačilni nalog - Italija

Izvirna jezikovna različica te strani italijanščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

V italijanskem zakoniku o civilnem postopku je poleg drugih skrajšanih postopkov naveden postopek za izdajo plačilnega naloga (procedimento di ingiunzione) (člen 633 in naslednji). To je postopek ex parte, ker sodišče o zahtevku upnika odloči, ne da bi zaslišalo dolžnika ali mu omogočilo, da predloži odgovor ali pripombe.

Dolžnik je zaslišan šele naknadno, če izpodbija plačilni nalog.

Plačilni nalog se lahko zahteva le v zvezi z nekaterimi zahtevki (zahtevek za plačilo denarnega zneska ali dobavo določene količine nadomestnega blaga itd.) in pod nekaterimi pogoji, določenimi v civilnem zakoniku (npr. upniki morajo predložiti pisno dokazilo za svoj zahtevek).

Če sodišče, ki obravnava zahtevek, ugotovi, da je ta utemeljen, dolžniku odredi plačilo zneska v določenem roku, ki je običajno 40 dni, vendar ga hkrati tudi pouči, da lahko nalog izpodbija v istem roku ter da nalog postane pravnomočen in izvršljiv, če ugovor ni vložen.

1.1 Področje uporabe postopka

Postopek se uporablja za zahtevke upnikov, ki jim je treba vrniti denar ali določeno količino nadomestnega blaga, in vsakogar, ki ima pravico dobiti določeno premičnino.

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Če se postopek nanaša na zahtevek za plačilo denarnega zneska, je treba znesek natančno opredeliti. S tem je dejansko izključena možnost uporabe postopka za izdajo plačilnega naloga v zvezi z nepogodbenimi zahtevki, na primer v zvezi z zahtevkom za nadomestilo škode, utrpele zaradi nezakonitega dejanja.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Ne, zgornja meja vrednosti zahtevka ni določena. Izdaja plačilnega naloga se lahko zahteva za kakršno koli vrednost zahtevka.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba postopka za izdajo plačilnega naloga je prostovoljna. Upnik lahko vedno vloži navadno tožbo.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Da.

1.2 Pristojno sodišče

Predlog za izdajo plačilnega naloga je treba vložiti pri mirovnem sodniku (giudice di pace) ali splošnem sodišču (tribunale), ki bi bila pristojna v rednem postopku. Mirovni sodnik je pristojen le za obravnavo zahtevkov manjše vrednosti glede na merila iz člena 7 zakonika o civilnem postopku (glej spodaj navedeno prilogo). Če je predlog vložen pri splošnem sodišču, v postopku odloča sodnik posameznik.

Zahtevke, ki se nanašajo na nagrade za opravljene pravne storitve, ne glede na to, ali so te povezane s pravdnim ali zunajsodnim postopkom, ali povračilo stroškov za odvetnike, sodne izvršitelje ali katero koli drugo osebo, ki je med sodnim postopkom zagotovila potrebne storitve, preuči sodišče, ki je obravnavalo zadevo, na katero se nanaša upnikov zahtevek.

Odvetniki lahko predlog za izdajo plačilnega naloga zoper svoje stranke vložijo pri sodišču v kraju, kjer so včlanjeni v odvetniško zbornico (consiglio dell’ordine). Podobno lahko notarji zahtevke vložijo pri sodišču v kraju, kjer so včlanjeni v notarsko zbornico (consiglio notarile) (glej tudi informativni list „Pristojnost“).

1.3 Formalni pogoji

Zahtevek za plačilo mora vsebovati informacije iz člena 638 zakonika o civilnem postopku (glej spodaj navedeno prilogo) in ga je treba skupaj s prilogami vložiti v sodni pisarni sodišča.

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Ne, posebnega obrazca za to ni.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Praviloma mora stranke zastopati odvetnik. Vendar lahko v nekaterih primerih vložniki zahtevka pred sodiščem nastopijo sami. Eden od takih primerov je, kadar se zahtevek nanaša na znesek v višini 1 100 EUR ali manj in ga obravnava mirovni sodnik; drug primer je, kadar je vložnik zahtevka usposobljen, da pred sodiščem, ki obravnava zadevo, nastopa kot odvetnik.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

V predlogu je treba predstaviti zahtevek in ga utemeljiti. Podrobna utemeljitev zahtevka ni potrebna, saj za utemeljitev zadostuje kratek opis zadevnih dejstev in dokumentov.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Da. Pisna dokazila za zahtevek vključujejo zlasti potrdila o dobavi in enostranske pisne obljube. Če se zahtevek nanaša na dobavo blaga ali storitev in je tako dobavo opravilo podjetje za drugo podjetje ali osebo, ki se ne ukvarja s strokovnimi ali poslovnimi dejavnostmi, lahko pisna dokazila za zahtevek vključujejo tudi verodostojne izpiske računov podjetja upnika, če se vodijo v skladu z zakonom. Trgovski računi lahko prav tako pomenijo ustrezno pisno dokazilo za zahtevek, če jim je priložen ožigosan izvod iz knjige izdanih računov vložnika zahtevka.

Posebna pravila o dokazilih se uporabljajo za zahtevke odvetnikov, notarjev in osebe iz drugih poklicev za plačilo nagrad in povračilo stroškov ter za zahtevke državnih in javnih organov.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Če sodišče ugotovi, da zahtevek ni zadostno utemeljen, bo o tem prek sodne pisarne obvestilo vložnika zahtevka in ga pozvalo, naj predloži dodatne dokaze. Če vložnik zahtevka ne odgovori ali ne umakne predloga oziroma če predloga ni mogoče sprejeti, ga sodišče zavrne z obrazloženo odločbo.

V takih primerih se lahko zahtevek znova predloži po posebnem ali rednem postopku.

1.5 Pritožba

Zavrnitve zahtevka ni mogoče izpodbijati niti z rednim pravnim sredstvom niti pri kasacijskem sodišču.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Če sodišče predlogu ugodi, izda plačilni nalog, ki mora biti tožencu vročen v 60 dneh od odločitve, če je vročen v Italiji, ali v 90 dneh, če je vročen zunaj Italije.

Dolžnik lahko zahtevku ugovarja v 40 dneh od prejema plačilnega naloga.

Če obstaja upravičen razlog, se lahko rok za vložitev ugovora skrajša na 10 dni ali podaljša na 60 dni. Če toženec živi v drugi državi EU, je rok 50 dni in se lahko skrajša na 20 dni. Če toženec živi v državi zunaj EU, je rok 60 dni in se lahko skrajša na 30 dni ali podaljša na 120 dni.

Toženci lahko zahtevek izpodbijajo tudi po izteku roka, če lahko dokažejo, da niso bili pravočasno obveščeni zaradi nepravilne vročitve naloga ali nepredvidenega dogodka ali višje sile. Ugovora ni mogoče vložiti po 10 dneh od prvega izvršilnega ukrepa.

Ugovor, s katerim se izpodbija nalog (opposizione), se pri sodišču, ki ga je izdalo, vloži z obvestilom (citazione), ki ga je treba vložniku zahtevka vročiti na naslovu, navedenem v predlogu. Obvestilo o ugovoru zoper nalog mora vsebovati informacije, ki so običajno navedene v obvestilih. Zlasti mora vložnik ugovora ugovor obrazložiti.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

S tovrstnim ugovorom se začne redni sodni postopek, v katerem sodišče preuči veljavnost zahtevka za plačilo.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če ugovor ni vložen v predpisanem roku ali če toženec ne pride na sodišče, bo sodišče, ki je izdalo nalog, nalog na zahtevo vložnika zahtevka razglasilo za izvršljivega.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Mogoči so štirje primeri.

Za prvi primer gre, ko se rok za ugovor zahtevku še ni iztekel. Tožnik lahko zahteva, naj sodišče nalog razglasi za začasno izvršljiv s takojšnjim učinkom. Tej zahtevi je mogoče ugoditi le, če so izpolnjeni posebni pogoji za začasno izvršitev iz zakonika o civilnem postopku: na primer, če zahtevek temelji na menici ali čeku ali če bi zamuda pri izvršitvi upniku povzročila resno škodo. Sodišče lahko kot pogoj za začasno izvršitev na tej zgodnji stopnji zahteva, da upnik položi varščino v dolžnikovo korist.

Za drugi primer gre, ko dolžnik, ki mu je bil vročen plačilni nalog, ugovora ne vloži pravočasno. V takem primeru lahko upnik zahteva izvršitev naloga.

Za tretji primer gre, ko je dolžnik vložil ugovor in postopek v zadevi še teče. V takem primeru lahko upnik zahteva začasno izvršitev naloga. Tej zahtevi je mogoče ugoditi le, če so izpolnjeni pogoji iz zakonika o civilnem postopku (kadar na primer ugovor ni podprt z listinskimi dokazi). Sodišče lahko odredi tudi začasno izvršitev dela naloga, tj. do zneska, ki ga dolžnik ne izpodbija. Sodišče lahko začasno izvršitev naloga odobri tudi, če upnik položi varščino v višini zneska morebitnega vračila, skupaj s stroški in odškodnino.

Za četrti primer gre, ko je ugovor zavrnjen: v takem primeru nalog postane izvršljiv, če pred tem to še ni bil.

Upnik lahko na podlagi plačilnih nalogov, ki so bili na podlagi katerega koli od zgornjih primerov razglašeni za izvršljive, na dolžnikovo premoženje vknjiži tudi sodno hipoteko.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Nalog, ki je postal izvršljiv, ker dolžnik ni vložil ugovora, se lahko razveljavi v izjemnih primerih, določenih z zakonom (če se na primer ugotovi, da je bila odločba sodišča izdana na podlagi dokazov, za katere je bilo naknadno ugotovljeno, da so lažni). Če se plačilni nalog nanaša na pravice tretje osebe, lahko ta prav tako vloži ugovor.

Zoper sodbo, s katero je odločeno o ugovoru, se je mogoče pritožiti v skladu z rednim postopkom.

Sorodne priloge

Plačilni nalog: zakonik o civilnem postopku, členi 633–656PDF(112 Kb)it

Plačilni nalog: zakonik o civilnem postopku: pristojnostPDF(46 Kb)it


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 02/05/2017

Postopek za plačilni nalog - Ciper


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

Za izdajo „plačilnega naloga“ ni posebnega nacionalnega postopka, razen postopka iz Uredbe (ES) št. 1896/2006, za uporabo katerega je bila sprejeta postopkovna uredba.

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Ni relevantno.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Ni relevantno.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Ni relevantno.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Ni relevantno.

1.2 Pristojno sodišče

Ni relevantno.

1.3 Formalni pogoji

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Ni relevantno.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Ni relevantno.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Ni relevantno.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Ni relevantno.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Ni relevantno.

1.5 Pritožba

Ni relevantno.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Ni relevantno.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Ni relevantno.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Ni relevantno.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Ni relevantno.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 26/03/2018

Postopek za plačilni nalog - Latvija

Izvirna jezikovna različica te strani latvijščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

V Latviji obstajata dve možnosti: izvršitev nespornih zahtevkov (saistību bezstrīdus piespiedu izpildīšana, poglavje 50, členi 400–406 zakona o civilnem postopku) in izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča (saistību piespiedu izpildīšana brīdinājuma kārtībā, poglavje 50.1, členi 406.1–406.10 zakona o civilnem postopku).

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Izvršitev nespornih zahtevkov je dovoljena:

  1. na podlagi pogodb o obveznostih, ki so zavarovane z javno hipoteko ali komercialnim jamstvom;
  2. na podlagi notarsko overjenih pogodb za določen čas ali pogodb za določen čas z enakovrednim pravnim učinkom za izplačilo denarja ali vračilo premičnega premoženja;
  3. na podlagi pogodb za določen čas o zakupu ali najemu nepremičnine, ki so notarsko overjene ali vpisane v zemljiško knjigo ter v katerih je določena obveznost zakupnika ali najemnika, da po izteku pogodbe izprazni ali preda zakupljeno ali najeto nepremičnino (razen stanovanja) in plača zakupnino ali najemnino;
  4. na podlagi protestirane lastne menice.

Zgornje obveznosti niso predmet izvršitve nespornih zahtevkov, če:

  1. se taka izvršitev nanaša na premoženje v državni lasti;
  2. je obveznost zastarala, kar je nedvoumno razvidno iz samega dokumenta.

Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča je dovoljena v zvezi s plačilnimi obveznostmi, ki so dokazane z dokumentom in za katere je določen rok za izpolnitev, ter v zvezi z obveznostmi za plačilo nadomestila, ki je določeno v pogodbi o dobavi blaga, nakupu blaga ali zagotovitvi storitev, če so take obveznosti dokazane z dokumentom in rok za izpolnitev ni bil določen.

Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča ni dovoljena:

  1. za plačilo za neizpolnjeno obveznost;
  2. če prijavljeno stalno prebivališče ali dejansko prebivališče dolžnika ni znano;
  3. če prijavljeno stalno prebivališče, dejansko prebivališče ali sedež dolžnika ni v Latviji;
  4. če zahtevana kazen presega znesek glavnega dolga;
  5. če zahtevane obresti presegajo znesek glavnega dolga;
  6. če pri plačilnih obveznostih znesek dolga presega 15 000 EUR.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Ne.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba postopka ni obvezna.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča ni dovoljena, če kraj, v katerem ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče, dejansko prebivališče ali sedež, ni v Latviji.

Izvršitev nespornih zahtevkov se lahko uporabi, če je predlog vložen na podlagi listin o zastavi nepremičnega premoženja ali obveznosti izpraznitve ali vračila zakupljenega ali najetega nepremičnega premoženja, če je nepremično premoženje v Latviji. Predlog za izvršitev nespornih zahtevkov na podlagi ladijske hipoteke se lahko vloži v Latviji, če je hipoteka vpisana v Latviji.

1.2 Pristojno sodišče

Predlog za izvršitev nespornih zahtevkov se vloži pri zemljiškoknjižnem oddelku okrožnega ali mestnega sodišča (rajona (pilsētas) tiesa):

  1. v kraju, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče, če tega ni, pa v kraju, kjer ima dejansko prebivališče, če se predlog nanaša na obveznosti za plačilo denarja ali vračilo premičnega premoženja ali pogodbene obveznosti, ki so zavarovane s komercialnim jamstvom;
  2. v kraju, kjer je nepremičnina, če je predlog vložen na podlagi listin o zastavi nepremičnega premoženja ali obveznosti izpraznitve ali vračila zakupljenega ali najetega nepremičnega premoženja; če je obveznost zavarovana z več nepremičninami in bi predlogi spadali v pristojnost zemljiškoknjižnega oddelka različnih okrožnih ali mestnih sodišč, mora o predlogu odločati zemljiškoknjižni oddelek okrožnega ali mestnega sodišča v kraju, kjer je ena nepremičnina po izbiri vložnika predloga;
  3. v kraju, kjer je vpisana ladijska hipoteka, če predlog temelji na ladijski hipoteki.

Predlog za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča je treba vložiti pri zemljiškoknjižnem oddelku okrožnega ali mestnega sodišča v kraju, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče, če tega ni, pa v kraju, kjer ima dejansko prebivališče ali sedež.

1.3 Formalni pogoji

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Predlog za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča je treba izdelati v skladu s Prilogo 1 k Uredbi kabineta ministrov št. 792 z dne 21. julija 2009 o predlogah, ki se uporabljajo za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča.

Na portalu latvijskih sodišč Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.tiesas.lv/ je v rubriki E-Pakalpojumi („e-storitve“), E-veidlapas („e-obrazci“), predloga za predlog za izvršitev nespornih zahtvekov (pieteikums par strīdu bezstrīdus piespiedu izpildīšanu). Predloga se lahko prenese in izpolni ter predloži v tiskani obliki.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Ne, to ni obvezno. Splošna pravila o zastopanju so določena v poglavju 12 zakona o civilnem postopku.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Podrobna obrazložitev predloga ni potrebna.

V predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov je treba navesti obveznost in listino, katerih izvršitev želi upnik doseči, glavni dolg, ki ga je treba izterjati, ter morebitne kazni in obresti, v primeru lastne menice pa stroške, povezane s protestiranjem menice, in nadomestilo, določeno z zakonom. Predlogu je treba priložiti naslednje: listino, ki jo je treba izvršiti, in točen prepis te listine, ali v primeru lastne menice listino o protestu lastne menice, potrdilo o plačilu državne takse (valsts nodeva) in dokazilo, da je bilo dano opozorilo, razen če iz zakona izhaja, da tako opozorilo ni potrebno.

Predlog za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča se vloži tako, da se izpolni standardna predloga, v kateri se navedejo podatki o vložniku in dolžniku, plačilna obveznost, dokumenti, iz katerih sta razvidna obveznost in rok za izpolnitev obveznosti, zahtevani znesek in način izračuna, izjava vložnika, s katero potrjuje, da terjatev ni odvisna od nasprotne obveznosti oziroma da je bila nasprotna obveznost izpolnjena, zahteva za sodišče, naj obvesti dolžnika in odredi izvršitev plačilne obveznosti ter povračilo sodnih stroškov, ter izjava, da je sodišče prejelo točne informacije o dejstvih in da je vložnik seznanjen z dejstvom, da vložitev lažnega predloga pomeni kaznivo dejanje po kazenskem zakoniku.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov je treba priložiti naslednje: listino, ki jo je treba izvršiti, in točen prepis te listine, ali v primeru lastne menice listino o protestu lastne menice, potrdilo o plačilu državne takse in dokazilo, da je bilo dano opozorilo, razen če iz zakona izhaja, da tako opozorilo ni potrebno (dokazilo o danem opozorilu je lahko izjava, da naslovnik ni želel sprejeti opozorila, ki jo sestavi zapriseženi sodni izvršitelj ali njegov pomočnik).

Za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča ni treba predložiti pisnih dokazov o terjatvi, vendar je treba v predlogi navesti dokumente, iz katerih sta razvidna obveznost in rok za njeno izpolnitev. Če dolžnik izpodbija veljavnost plačilne obveznosti v 14 dneh od prejetja obvestila, ki ga pošlje sodišče, se sodni postopek za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča konča. Odločitev o končanju postopka zaradi ugovora dolžnika upniku ne preprečuje, da v zvezi s terjatvijo vloži redno tožbo.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Sodnik posameznik odloči o predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov v sedmih dneh od vložitve predloga na podlagi predloga in listin, ki so mu priložene, ne da bi predhodno obvestil vložnika in dolžnika. Sodnik zavrne predlog, če je neutemeljen, če je kazen, navedena v predlogu, nesorazmerna glede na glavni dolg ali če listina, ki jo je treba izvršiti, vsebuje nepoštene pogodbene pogoje, s katerimi so kršene potrošnikove pravice.

Če sodišče v primeru izvršitve obveznosti na podlagi obvestila sodišča ugodi predlogu, vendar dolžnik v 14 dneh od prejetja obvestila, ki ga pošlje sodišče, vloži ugovor, s katerim izpodbija veljavnost plačilne obveznosti ali dokaže, da je bil dolg poravnan, sodnik konča postopek.

1.5 Pritožba

Odločbe sodnika o predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov ali izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča ni mogoče izpodbijati.

1.6 Izjava nasprotne stranke

O predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov odloči sodnik posameznik, mnenje dolžnika pa se ne upošteva.

V primeru predloga za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča sodnik izda obvestilo za dolžnika, v katerem mu predlaga, naj plača znesek, naveden v predlogu, ali vloži ugovor pri sodišču v 14 dneh od prejetja obvestila.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Če v primeru predloga za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča dolžnik v 14 dneh od vročitve obvestila vloži ugovor, s katerim izpodbija veljavnost plačilne obveznosti, se sodni postopek v zvezi z izvršitvijo obveznosti na podlagi obvestila sodišča konča. Če se dolžnik strinja z delom predloga, je vložnik obveščen o dolžnikovem odgovoru in roku, v katerem mora vložnik sodišče obvestiti, ali je bil del obveznosti, katerega izvršitev je bila sprejeta, izpolnjen. Če se vložnik ne strinja z izvršitvijo dela obveznosti ali ne odgovori v roku, določenem v obvestilu, se sodni postopek konča.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če v primeru predloga za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča dolžnik ne vloži ugovora v roku, določenem v obvestilu, sodnik v sedmih dneh od izteka roka za vložitev ugovora izda odločbo, s katero odredi izvršitev plačilne obveznosti, navedene v predlogu, in povračilo sodnih stroškov.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča: odločba sodnika o izvršitvi plačilne obveznosti, navedene v predlogu, začne učinkovati takoj; to je izvršljiva listina, ki jo je mogoče izvršiti v skladu s pravili o izvrševanju sodnih odločb.

Izvršitev nespornih zahtevkov: ko sodnik prouči veljavnost predloga in ugotovi, da mu je treba ugoditi, odloči o tem, katero obveznost je treba izvršiti in v kakšnem obsegu. Odločba sodnika začne učinkovati takoj; to je izvršljiva listina, ki jo je mogoče izvršiti v skladu s pravili o izvrševanju sodnih odločb. V izvršitev se predloži skupaj s točnim prepisom listine, ki se izvršuje.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Odločbe sodnika o predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov ali izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča ni mogoče izpodbijati; če pa dolžnik meni, da je vložnikova terjatev vsebinsko neutemeljena, lahko vloži tožbo zoper upnika, s katero izpodbija terjatev (v primeru izvršitve nespornih zahtevkov v šestih mesecih od datuma, ko je poslan točen prepis odločbe sodnika, v primeru izvršitve obveznosti na podlagi obvestila sodišča pa v treh mesecih od datuma, ko je poslan točen prepis odločbe). Dolžnik lahko ob vložitvi tožbe zahteva začasno ustavitev izvršitve obveznosti; če je upnik že prejel zadoščenje na podlagi postopka izvršitve, lahko dolžnik zaprosi za zavarovanje svoje terjatve. Tožbo je treba vložiti v skladu s postopki, določenimi v zakonu o civilnem postopku, pri sodišču, ki je obravnavalo predhodni predlog za izvršitev nespornih zahtevkov ali izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča. Če pa tožba spada v pristojnost regionalnega sodišča, jo je treba vložiti pri regionalnem sodišču, ki je pristojno za zemljiškoknjižni oddelek okrožnega ali mestnega sodišča, ki je obravnavalo predhodni predlog.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 07/02/2019

Postopek za plačilni nalog - Litva


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

Vloge za evropski plačilni nalog se obravnavajo v skladu s pravili iz poglavja XXIII zakonika o civilnem postopku Republike Litve (Lietuvos Respublikos civilinio proceso kodeksas) in ob upoštevanju tam navedenih izjem.

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Postopek iz poglavja XXIII zakonika o civilnem postopku Republike Litve se uporablja v zadevah, ki zajemajo vlogo upnika glede denarnih zahtevkov (ki izhajajo iz pogodbe, delikta, odnosov med delodajalci in delojemalci, dodelitve preživnine itd.).

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Ne.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Zadeve, ki se obravnavajo v skladu s poglavjem XXIII zakonika o civilnem postopku se lahko obravnavajo tudi v pravdnem ali dokumentarnem postopku v skladu z upnikovo izbiro.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

V skladu s poglavjem XXIII zakonika o civilnem postopku se vloge ne obravnavajo, če dolžnik živi ali ima sedež v tujini.

Če se je postopek začel na podlagi upnikovega zahtevka in se po izdaji sodne odločbe izkaže, da dolžnikovo prebivališče ali kraj dela nista znana, sodišče prekliče sodno odločbo in upnikova vloga ostane nerešena. Take sodbe ni mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe. V navedenih okoliščinah lahko sodišče prekliče sodno odločbo in pusti upnikovo vlogo nerešeno le, če je predhodno upniku določilo rok, v katerem mora ta navesti dolžnikovo prebivališče ali kraj dela ali ukrepati tako, da se sodišču omogoči vročitev procesnih dokumentov na drug način.

1.2 Pristojno sodišče

Zadeve, ki temeljijo na vlogah za izdajo sodne odločbe, obravnavajo okrožna sodišča glede na prebivališče.

1.3 Formalni pogoji

Vloga za izdajo sodne odločbe mora poleg opredeljenih splošnih zahtev glede vsebine in oblike procesnih dokumentov vsebovati tudi:

  1. ime, priimek, osebno identifikacijsko številko in naslov upnika ali, če je upnik pravna oseba, polni naziv, sedež, identifikacijsko številko in številko tekočega računa upnika, podatke o ustrezni kreditni instituciji in, če vlogo vloži zastopnik, ime in naslov upnikovega zastopnika;
  2. ime, priimek, osebno identifikacijsko številko (če je znana), naslov in kraj dela (če sta znana) dolžnika in, če je dolžnik pravna oseba, polni naziv, sedež, identifikacijsko številko in številko tekočega računa (če so znani) dolžnika ter podatke o ustrezni kreditni instituciji (če je znana);
  3. znesek zahtevka;
  4. kadar se zahtevek nanaša na dodelitev obresti ali kazni za zapoznelo plačilo, tudi obrestno mero, znesek in obračunsko obdobje obresti ali kazni za zapoznelo plačilo;
  5. zahtevek, njegovo dejansko podlago in ustrezna dokazila;
  6. utemeljeno zahtevo za uporabo začasnih ukrepov zoper dolžnika, kadar obstajajo razlogi za take ukrepe in so na voljo informacije o dolžnikovem premoženju;
  7. potrditev, da ne obstajajo razlogi iz člena 431(2) zakonika o civilnem postopku Republike Litve (da ob izdaji sodne odločbe obveznost (ali njen del), za katero upnik zahteva plačilo, še ni bila izpolnjena in dolžnik zahteva, da se izpolni; da dela obveznosti ni mogoče izpolniti in upnik zahteva, da se izpolni le del; da dolžnik živi ali ima sedež v tujini; da dolžnikovo prebivališče in kraj dela dolžnika nista znana);
  8. seznam dokumentov, priloženih vlogi.

Vloga za dodelitev preživnine mora vsebovati tudi datum in kraj rojstva dolžnika, datum rojstva in prebivališče upravičenca (če vlogo vloži oseba, ki ni upravičenec), zahtevani znesek mesečne preživnine in obdobje, za katero se zahteva plačilo.

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Priporoča se uporaba standardnega obrazca, ki ga odobri minister za pravosodje.

Predloga vloge za izdajo sodne odločbe je na voljo na portalu elektronskih storitev litovskih sodišč: Povezava se odpre v novem oknuhttps://e.teismas.lt/lt/public/documentstemplates/.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Ne.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

To ni zakonsko določeno.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Vlogi za izdajo sodne odločbe ni treba priložiti nobenih dokazov.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Sodišče vlogo za izdajo sodne odločbe zavrne v naslednjih primerih:

– v okoliščinah iz člena 137(2) zakonika o civilnem postopku Republike Litve (če spor ne more biti predmet civilnega postopka pred sodiščem; če zahtevek ne spada v pristojnost zadevnega sodišča; če oseba, ki je vložila vlogo pri sodišču, ni uporabila predhodnega izvensodnega postopka reševanja, ki ga za zadevno vrsto zadev določa zakon; če je bila v sporu med istima strankama glede enake vsebine in iz enakih razlogov izdana veljavna sodna ali arbitražna odločba ali če obstaja veljavna sodba, s katero se potrjuje tožnikova odpoved zahtevku ali odobri sporazum o poravnavi med strankama; če na sodišču teče postopek, ki se nanaša na spor med istima strankama glede enake vsebine in iz enakih razlogov; če sta stranki sklenili sporazum o predložitvi spora v arbitražo; če je bila vloga vložena v imenu osebe, ki nima poslovne sposobnosti; če je vlogo v imenu zainteresirane strani vložila oseba, ki za to ni pooblaščena);

– če vloga ne izpolnjuje zahtev glede dopustnosti iz člena 431(1) in (2) zakonika o civilnem postopku Republike Litve ali če je vloga očitno neutemeljena.

1.5 Pritožba

Sodbo o zavrnitvi sprejetja vloge je mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Dolžnik lahko pri sodišču, ki je izdalo sodno odločbo, vloži ugovor na upnikovo vlogo ali njen del. Če je dolžnik izpolnil del upnikovega zahtevka ali če priznava del zahtevka, vendar ga še ni izpolnil, lahko ugovarja veljavnosti preostalega dela upnikovega zahtevka.

Dolžnik mora ugovor na upnikovo vlogo vložiti pisno v dvajsetih dneh po tem, ko mu je bila vročena sodna odločba. Ugovor mora izpolnjevati splošne zahteve glede vsebine in oblike procesnih dokumentov, razen zahteve o navedbi razlogov za ugovor. Če je dolžnik iz upravičenih razlogov ugovor vložil po izteku zadevnega roka, lahko sodišče na njegov predlog rok vrne v prejšnje stanje. Sodbo o zavrnitvi takega predloga dolžnika je mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Ko sodišče prejme dolžnikov ugovor, mora upnika najpozneje v treh delovnih dneh obvestiti, da lahko vloži zahtevek v skladu s splošnimi pravili, ki urejajo pravdni postopek (vključno s pravili o pristojnosti), in plača dodaten delež sodne takse najpozneje v štirinajstih dneh od prejema obvestila sodišča. Morebitni začasni ukrepi, ki jih izreče sodišče, se ne smejo odpraviti pred iztekom roka za vložitev zahtevka.

Če dolžnik izpolni del upnikovih zahtevkov v skladu z odločbo sodišča ali če prizna del zahtevka, vendar ga kljub temu ne izpolni, in ugovarja le preostalemu delu upnikovega zahtevka, sodišče izda novo odločbo, s katero odobri zahtevek v delu, ki mu dolžnik ne ugovarja, v skladu s pravili iz ustreznega poglavja. Če dolžnik ugovarja sodni odločbi le v delu, ki se nanaša na priznanje stroškov postopka, sodišče s sodbo odloči o povrnitvi navedenih stroškov. Upnik lahko vloži tožbo glede neizpolnjenega dela svojih zahtevkov v skladu s postopkom iz ustreznega člena.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če upnik v štirinajstih dneh pri sodišču ne vloži ustrezno oblikovanega zahtevka, se upnikova vloga šteje za nevloženo in se mu s sodbo vrne, sodna odločba in morebitni začasni ukrepi, ki so bili uvedeni, pa se prekličejo. Navedeno sodbo je mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe, vendar to upniku ne preprečuje vložitve zahtevka v skladu s splošnim postopkom.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Sodna odločba začne veljati, če dolžnik v dvajsetih dneh ne vloži ugovora na upnikovo vlogo. Sodne odločbe ni mogoče izvršiti kot nujne.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Sodne odločbe ni mogoče izpodbijati s pritožbo ali v kasacijskem postopku.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 27/07/2018

Postopek za plačilni nalog - Luksemburg

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

Poleg postopka za evropski plačilni nalog, določenega v Uredbi (ES) št. 1896/2006 z dne 12. decembra 2006, luksemburško pravo določa tudi možnost, da se za hitro izterjavo dolgov pri okrožnem sodišču vloži vloga za izdajo začasnega plačilnega naloga (za zahtevke nad 10 000 EUR; za zahtevke do 10 000 EUR se uporabljajo postopki v sporih majhnih vrednosti, glej spletno mesto „Spori majhne vrednosti – Luksemburg“).

1.1 Področje uporabe postopka

Zadevna oseba lahko vloži predlog za izdajo začasne odredbe (action en référé) ali vlogo za izdajo začasnega plačilnega naloga (ordonnance sur requête, provision sur requête).

Skrajšanemu postopku za sprejetje začasne odredbe obvezno sledi redni postopek vsebinske presoje zahtevka, kar pomeni, da so postopki na splošno dragi.

Izdaja začasnega plačilnega naloga je najhitrejše in najcenejše sredstvo izterjave.

Postopek je odvisen od zneska terjatve, ki jo je treba izterjati.

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Začasni plačilni nalog se lahko izda za denarne zahtevke, katerih glavnica presega 10 000 EUR (brez obresti in stroškov).

Začasni plačilni nalog se lahko izda samo zoper dolžnika s stalnim prebivališčem v Luksemburgu.

Postopek za izdajo začasnega plačilnega naloga je mogoče uporabiti samo za denarne terjatve na podlagi pisnih dokazil. Ni ga na primer mogoče uporabiti za hitro izdajo naloga za plačilo odškodnine.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Ne.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Prostovoljna.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Postopek za evropski plačilni nalog.

1.2 Pristojno sodišče

Upnik, ki želi pridobiti začasni plačilni nalog za znesek nad 10 000 EUR, mora vlogo vložiti pri predsedniku okrožnega sodišča (tribunal d’arrondissement), pristojnega v kraju stalnega prebivališča upnika, razen če se lahko sklicuje na veljavno klavzulo o izbiri sodišča. V Velikem vojvodstvu Luksemburg sta dve okrožni sodišči, eno v Luxembourgu in eno v Diekirchu.

Uporabljajo se pravila običajnega prava o pristojnosti sodišč.

1.3 Formalni pogoji

Vlogo za izdajo začasnega plačilnega naloga je treba poslati tajništvu okrožnega sodišča. Dopustna je samo, če vsebuje podatke o priimku, imenu, poklicu in naslovu stalnega prebivališča vložnika in nasprotne stranke ter zadevi, na katero se vloga nanaša, poleg tega pa tudi obrazložitev in dokumentacijo v podporo vlogi.

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Ni standardnega obrazca.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Ob vložitvi vloge za izdajo plačilnega naloga ni nujno, da upnika zastopa odvetnik.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Upnik mora navesti zadevo, na katero se vloga nanaša (tj. zahtevani znesek), in podati obrazložitev (tj. razloge za nastanek denarnega dolga). Ta obrazložitev je lahko kratka, vendar morajo biti v njej navedeni upoštevni razlogi. Obseg zahtevanih pojasnil je v praksi odvisen od zapletenosti zadeve: če so dokumenti razumljivi sami po sebi, zadostuje kratka razlaga.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Upniki morajo v podporo svoji vlogi predložiti ustrezno dokumentacijo. Sodnik bo odločil, ali je vloga dopustna ali ne, predvsem na podlagi take dokumentacije.

Predloži se lahko samo „dokumentacija“; upnik – na tej stopnji postopka – ne more predlagati, naj se utemeljenost vloge dokaže z drugimi sredstvi, na primer z zaslišanjem prič.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Sodnik bo vlogo zavrnil, če bo ugotovil, da s predloženimi pojasnili ni ustrezno dokazana utemeljenost vloge.

Kot vsaka druga sodna odločba mora biti tudi odločba o zavrnitvi vloge obrazložena.

1.5 Pritožba

Zoper odločbo o zavrnitvi vloge ni mogoče vložiti pritožbe. Upnik ima kljub temu pravico, da začne redni postopek vsebinske presoje zahtevka ali skrajšani postopek za izdajo začasne odredbe.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Dolžnik, ki se mu vroči začasni plačilni nalog, ima na voljo 15 dni za ugovor.

Ugovor je v obliki pisne izjave, ki jo pri tajništvu sodišča vloži vložnik ugovora ali njegov zastopnik. Vsebovati mora vsaj kratko obrazložitev, priložena pa mu mora biti tudi dokumentacija, s katero je mogoče utemeljiti ugovor.

Tajnik sodišča vpiše ugovor v vpisnik, izda potrdilo in o ugovoru obvesti tožnika.

Čeprav je rok za vložitev ugovora 15 dni, je ugovor v resnici mogoče vložiti, dokler upnik ne zahteva izdaje izvršilnega naslova. Ker upniki izdajo izvršilnega naslova redko zahtevajo takoj po izteku 15-dnevnega roka, imajo dolžniki pogosto več časa, kot je določeno z zakonom, izgubijo pa gotovost, ki so jo imeli prvih 15 dni.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Z dolžnikovim ugovorom se postopek ustavi, kar pomeni, da izvršilnega naslova ni mogoče izdati takoj. Vendar se nekateri učinki vročitve ohranijo, obresti se na primer še naprej kopičijo od vročitve plačilnega naloga dolžniku.

Sodnik ugovor prouči. Če meni, da je ugovor utemeljen, to ugotovi v obrazloženi odločbi, predhodno izdani plačilni nalog pa razveljavi. Če je ugovor utemeljen deloma, sodnik odredi plačilo upravičenega dela zahtevka. Če je ugovor zavrnjen, sodnik razsodi zoper dolžnika.

Sodnik lahko v tem postopku odloči brez zaslišanja strank. Stranki lahko pozove na zaslišanje, vendar javno zaslišanje ni obvezno.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če dolžnik v 15 dneh po vročitvi naloga ne vloži ugovora, lahko upnik od sodišča zahteva izdajo izvršilnega naslova.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Upnik ali njegov zastopnik pri tajništvu sodišča vloži pisni zahtevek, ki se vnese v sodni vpisnik.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Če je bil začasni plačilni nalog dolžniku vročen osebno, ima izvršilni naslov učinek odločbe v postopku, v katerem se zaslišita obe stranki, zoper tako odločbo pa se je mogoče pritožiti v 15 dneh od vročitve. Če začasni nalog dolžniku ni bil vročen osebno, ima izvršilni naslov učinek zamudne odločbe, predlog za njeno razveljavitev pa je mogoče vložiti v osmih dneh od vročitve.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.legilux.lu/; Povezava se odpre v novem oknuhttps://justice.public.lu/fr.html


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 21/01/2019

Postopek za plačilni nalog - Malta

Izvirna jezikovna različica te strani angleščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

Malteško pravo določa poseben postopek v zvezi z nespornimi zahtevki na podlagi člena 166A poglavja 12 Zakonodaje Malte (zakonik o organizaciji sodišč in civilnem postopku).

1.1 Področje uporabe postopka

Ta postopek se lahko uporablja v sodnih sporih, v katerih dolg ne presega 23 293,73 EUR.

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Postopek se lahko uporabi za tiste zahtevke za plačilo dolgov, ki so resnični, dospeli in iztožljivi ter ne vključujejo izvršitve nekega dejanja, poleg tega terjani znesek, kot je bilo navedeno, ne presega 23 293,73 EUR. Če dolg ni dospel, lahko upnik ravna v skladu s tem oddelkom, če svojo terjatev omeji na znesek, ki ne presega 23 293,73 EUR, in se izrecno odreče delu zahtevka, ki ob dospelosti presega ta znesek.

Upnik lahko ravna v skladu s tem oddelkom samo, če je dolžnik na Malti in ni mladoletna oseba ali oseba, ki ji je po zakonu odvzeta poslovna sposobnost, ter se dolg ne nanaša na ležečo zapuščino.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Da, zgornja meja vrednosti zahtevka je 23 293,73 EUR.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba tega postopka ni obvezna.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Ne, ta postopek se lahko uporabi samo, če je dolžnik na Malti.

1.2 Pristojno sodišče

Za ta postopek je pristojno mirovno sodišče na Malti ali otoku Gozo (nižja pristojnost), odvisno od primera.

1.3 Formalni pogoji

Upnik začne postopek z vložitvijo sodnega dopisa, katerega vsebino mora potrditi z zaprisego in ki se vroči dolžniku, pri čemer v dopisu jasno navede vzrok za zahtevek, pojasni, zakaj je treba zahtevku ugoditi, in navede dejstva v podporo zahtevku, sicer je zahtevek neveljaven. Sodni dopis je veljaven samo, če vsebuje tudi obvestilo dolžniku, da se bo sodni dopis štel za izvršilni naslov, če ga dolžnik v 30 dneh po vročitvi ne bo izpodbijal.

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Ni standardnega obrazca. Na začetek sodnega dopisa pa je treba obvezno vključiti naslednje:

„Ta sodni dopis je poslan na podlagi člena 166a poglavja 12 in če nanj ne boste odgovorili v tridesetih (30) dneh, se bo štel za izvršilni naslov. V vašem interesu je torej, da se nemudoma posvetujete z odvetnikom ali pravnim zastopnikom.“

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Da, sodni dopis mora podpisati odvetnik. Če dolžnik z odgovorom na sodni dopis zahtevek izpodbija, zanj zastopanje po odvetniku ali pravnem zastopniku ni obvezno.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Zahtevek mora biti podrobno utemeljen. Sodni dopis mora vsebovati vzrok za zahtevek, pojasnilo, zakaj je treba zahtevku ugoditi, in navedbo dejanske podlage zahtevka, sicer je neveljaven.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Ne, po zakonu se ne zahteva predložitev pisnih dokazil za zadevni zahtevek. Vendar zakon določa, da je treba podati zapriseženo izjavo o dejanski podlagi zahtevka.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Ta postopkovni plačilni nalog se ne izda na podlagi vloge, temveč na podlagi sodnega dopisa. Sodišče zato zahtevka ne more zavrniti, če mu dolžnik ne ugovarja. Če dolžnik zahtevku ugovarja, upnik dolgovanega zneska ne more izterjati s plačilnim nalogom, ampak mora vložiti tožbo. Opozoriti je treba, da (če dolžnik ustrezno ugovarja zahtevku) plačilnega naloga ni mogoče znova uveljavljati zoper dolžnika v zvezi z istim zahtevkom, kot ga je vseboval sodni dopis, ki mu je bil vročen.

1.5 Pritožba

Pritožbe v tem postopku ni. Če dolžnik ugovarja zahtevku, mora upnik vložiti tožbo. Če dolžnik plačilnemu nalogu (sodnemu dopisu) v 30 dneh od vročitve ne ugovarja, se nalog šteje za izvršilni naslov. Dolžnik lahko na tej stopnji izvršilnemu nalogu ugovarja v 20 dneh od prve vročitve tega izvršilnega naslova ali drugega sodnega akta. Ta izvršilni naslov se razveljavi, če sodišče ugotovi, da:

(i) dolžnik za navedeni sodni dopis ni vedel, ker mu ni bil ustrezno vročen, ali

(ii) sodni dopis ni vseboval zahtevanih elementov, določenih z zakonodajo (navedeni zgoraj).

1.6 Izjava nasprotne stranke

Ko dolžnik prejme sodni dopis, lahko zavrne zahtevek upnika.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Če dolžnik vloži ustrezen ugovor zoper zahtevek, upnik ne more nadaljevati postopka. Opozoriti je treba, da (če dolžnik ustrezno ugovarja zahtevku) posebnega postopka, opisanega v tem oddelku, ni mogoče znova uporabiti zoper dolžnika v zvezi z istim zahtevkom, kot ga je vseboval sodni dopis, ki mu je bil vročen.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če se ugovor ne vloži, lahko upnik nadaljuje postopek za pridobitev izvršilnega naslova.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Sodni dopis, vložen v skladu s tem postopkom (in zoper katerega ni bil vložen ugovor), je treba evidentirati. Prosilec za evidentiranje sodnega dopisa, ki se šteje za izvršilni naslov, mora pri tajniku sodišča vložiti pravno veljavno kopijo sodnega dopisa, vključno z dokazilom o vročitvi, in kopijo vseh morebitnih odgovorov na navedeni dopis.

Tajnik sodišča mora po prejemu dokumentov, navedenih v drugem pododstavku, proučiti predložene dokumente in preveriti, ali je dolžnik v predpisanem roku vložil odgovor, in če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za evidentiranje sodnega dopisa kot izvršilnega naslova, predložene dokumente evidentira v tako imenovanem registru sodnih dopisov kot izvršilnih naslovov, ki ga vodi za namene člena 166A.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Pritožba ni mogoča, lahko pa se izvršilni naslov, pridobljen v skladu z določbami tega oddelka, razveljavi in razglasi za ničnega in brez učinka, če se to zahteva z vlogo, ki jo pri mirovnih sodiščih (Malta) ali mirovnem sodišču (Gozo), odvisno od primera, dolžnik vloži v 20 dneh po prvi vročitvi izvršilnega naloga ali drugega sodnega akta, izdanega na podlagi navedenega naslova, in če sodišče ugotovi, da:

(i) dolžnik za navedeni sodni dopis ni vedel, ker mu ni bil ustrezno vročen, ali

(b) sodni dopis ni vseboval vseh zahtevanih navedb.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 22/03/2017

Postopek za plačilni nalog - Nizozemska


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

Razlikovati je mogoče med postopkom za evropski plačilni nalog ter postopki v zvezi z izterjavo dolga in drugih terjatev na Nizozemskem. Za informacije o zadnjih glej „Spori majhne vrednosti“.

Postopek za evropski plačilni nalog (Uredba (ES) št. 1896/2006, ki je začela veljati 12. decembra 2008) omogoča izterjavo nespornih čezmejnih zahtevkov v civilnih in gospodarskih zadevah z enotnim postopkom, ki temelji na standardnih obrazcih (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.overheid.nl/).

Čezmejna zadeva je spor, v katerem ima vsaj ena od strank stalno ali običajno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, pred katere sodiščem poteka postopek. Postopek za evropski plačilni nalog je bil uveden za izterjavo denarnih zahtevkov za določene denarne zneske, ki so ob predložitvi vloge za evropski plačilni nalog že zapadli v plačilo.

Uredba se uporablja v vseh državah EU, razen na Danskem. Nizozemska je 29. maja 2009 sprejela zakon o izvajanju uredbe o evropskem plačilnem nalogu (Uitvoeringswet (EBB-Vo)), da bi na Nizozemskem uvedla postopek za evropski plačilni nalog.

Nizozemska nima enotnega postopka za izterjavo nespornih nečezmejnih denarnih zahtevkov. Plačilni nalog je bil ukinjen konec leta 1991, ko je bil uveden postopek pred kantonskim sodiščem. Za uveljavljanje pravic stranke zoper dolžnika, ki ne želi poravnati svojih dolgov, je v takih primerih potreben postopek na podlagi sodnega poziva. Glej tudi „Spori majhne vrednosti“ in „Kako postopati?“

Postopek za evropski plačilni nalog je bil vzpostavljen za zahtevke, ki presegajo 2 000 EUR.

Vloga za evropski plačilni nalog se v celotnem postopku uveljavlja pisno z uporabo standardnih obrazcev. Ti obrazci so na voljo v vseh uradnih jezikih na evropskem portalu e-pravosodje pod razdelkom Dinamični obrazci (https://e-justice.europa.eu).

Na Nizozemskem je bilo kot pristojno sodišče za obravnavo vlog v okviru postopka za evropski plačilni nalog določeno okrožno sodišče (Rechtbank) v Haagu. Nizozemska se je odločila, da so za namene tega postopka sprejemljivi le obrazci v nizozemskem jeziku. Sodišče za obravnavo vloge za evropski plačilni nalog zaračuna sodne takse. Več informacij o veljavnih tarifah je na voljo na naslovu: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.rechtspraak.nl/.

Vloga za evropski plačilni nalog

Vloga za evropski plačilni nalog se vloži pri okrožnem sodišču v Haagu na obrazcu za vlogo A (https://e-justice.europa.eu).

Če obrazec za vlogo A ni popoln, sodišče uporabi obrazec B in tožeči stranki omogoči, da v določenem roku dopolni ali popravi vlogo.

Če vloga izpolnjuje le nekatere od določenih pogojev, sodišče uporabi obrazec C, s katerim tožeči stranki predlaga spremembe prvotne vloge. Tožeča stranka se mora na ta predlog odzvati v roku, ki ga določi sodišče. Če tožeča stranka sprejme predlog, sodišče izda evropski plačilni nalog za del vloge, ki je sprejet. Tožeča stranka lahko po želji preostali del zahtevka poskuša izterjati na podlagi nacionalne zakonodaje. Če se tožeča stranka ne odzove v roku, ki ga določi sodišče, ali ne želi sprejeti predlaganih sprememb svoje prvotne vloge, sodišče v celoti zavrne prvotno vlogo. Če obrazec za vlogo izpolnjuje vse zahteve, sodišče evropski plačilni nalog običajno izda v 30 dneh (na obrazcu E).

Ugovor zoper evropski plačilni nalog

Sodišče toženo stranko o evropskem plačilnem nalogu obvesti tako, da ji ga pošlje s priporočeno pošto s povratnico ali z uradnim obvestilom sodnega izvršitelja. Tožena stranka je seznanjena s tem, da sta ji na voljo naslednji možnosti:

  • da tožeči stranki plača znesek iz plačilnega naloga ali
  • da v 30 dneh od vročitve naloga ali uradne obvestitve o njem vloži ugovor na standardnem obrazcu F.

Če je vložen ugovor, se postopek za evropski plačilni nalog konča. Postopek se nato nadaljuje v skladu s pravili nacionalnega procesnega prava (glej tudi oddelek 1.7). Če tožena stranka v določenem roku ne vloži ugovora, sodišče izvora evropski plačilni nalog razglasi za izvršljiv (z uporabo standardnega obrazca G) in to izjavo pošlje tožeči stranki.

Plačilni nalog, ki je bil razglašen za izvršljivega v državi članici izvora, se prizna v vsaki državi članici in se lahko tam tudi izvrši, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti.

1.1 Področje uporabe postopka

Evropski plačilni nalog se lahko pridobi za denarne zahtevke v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so zapadli v plačilo in so „čezmejni zahtevki“ (glej tudi oddelek 1.1.1). Čezmejni zahtevek obstaja, če imata upnik in dolžnik stalno prebivališče v različnih državah članicah EU.

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Področje uporabe evropskega plačilnega naloga je omejeno na civilne in gospodarske zadeve. S področja uporabe evropskega plačilnega naloga so izključene:

  • davčne zadeve;
  • carinske zadeve;
  • upravne zadeve;
  • zadeve v zvezi z odgovornostjo države;
  • zadeve v zvezi z insolvenčnim pravom, pravom o premoženjskih razmerjih med zakoncema, dednim pravom in socialno varnostjo ter
  • zadeve v zvezi z nepogodbenimi obveznostmi (zlasti na podlagi nezakonitih dejanj), razen če so predmet dogovora med strankami ali če je bil dolg priznan ali če se nanašajo na z zneskom določene dolgove, ki izhajajo iz skupnega premoženja.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Zgornja meja za postopek za evropski plačilni nalog ali notranje postopke za izterjavo dolga ne obstaja.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Postopek za evropski plačilni nalog je prostovoljen.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Če naj bi bila sodna odločba izvršena v državi zunaj EU, je od mednarodnega zasebnega prava zadevne države odvisno, ali je mogoče izvesti postopek za plačilni nalog, in če ga je, ali je mogoče evropski plačilni nalog izvršiti. Pogosto bo potrebna razglasitev izvršljivosti (eksekvatura).

1.2 Pristojno sodišče

Na Nizozemskem je bilo kot pristojno sodišče za obravnavo vlog v okviru postopka za evropski plačilni nalog določeno okrožno sodišče v Haagu. Nizozemska se je odločila, da so za namene tega postopka sprejemljivi le obrazci v nizozemskem jeziku. Tožeča stranka mora ob vložitvi vloge za evropski plačilni nalog plačati sodne takse. Informacije o veljavnih tarifah so na voljo na naslovu: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.rechtspraak.nl/.

1.3 Formalni pogoji

Evropski plačilni nalog je treba izdati čim prej, vsekakor pa v 30 dneh od vložitve vloge.

Vloga za evropski plačilni nalog se vloži na standardnem obrazcu A (https://e-justice.europa.eu). Nizozemska se je odločila, da so sprejemljivi le obrazci v nizozemskem jeziku.

Obrazec za vlogo se lahko predloži v papirni obliki ali s kakršnimi koli drugimi komunikacijskimi sredstvi, ki jih dopušča sodišče.

Na podlagi člena 7(2) uredbe o evropskem plačilnem nalogu je treba v vlogi navesti:

(a) imena in naslove strank ter sodišča, ki mu je vloga predložena;

(b) znesek zahtevka;

(c) če se zahtevajo obresti: obrestno mero in obrestno obdobje;

(d) temelj zahtevka, vključno z opisom okoliščin, ki se uveljavljajo kot podlaga za zahtevek;

(e) opis dokazov;

(f) podlago za pristojnost in

(g) čezmejno naravo zadeve.

Tožeča stranka mora v postopku za evropski plačilni nalog izjaviti, da je obrazec A izpolnila po resnici in v dobri veri. Evropski plačilni nalog se izda izključno na podlagi podatkov, ki jih je navedla tožeča stranka in jih sodišče ni preverjalo.

Tožena stranka je o evropskem plačilnem nalogu obveščena s priporočeno pošto s povratnico ali z uradnim obvestilom sodnega izvršitelja. Dejanje vrnitve povratnice sodnemu tajništvu sodišču omogoča določiti, ali je mogoče evropski plačilni nalog razglasiti za začasno izvršljiv. Če se nalog vroči z uradnim obvestilom sodnega izvršitelja, sodišče za to najame sodnega izvršitelja.

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Da, uporaba standardnih obrazcev je za postopek za evropski plačilni nalog obvezna. Obrazce je mogoče prenesti z naslova: https://e-justice.europa.eu.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Ne, v postopku za evropski plačilni nalog zastopanje po odvetniku ni obvezno in strankam ni treba priti na sodišče. V postopku za izterjavo dolga na Nizozemskem je obveznost zastopanja po odvetniku odvisna od narave postopka in višine zahtevka. Glej tudi „Spori majhne vrednosti“ in „Predložitev zadeve sodišču“.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

V standardni obrazec A postopka za evropski plačilni nalog je treba vključiti razlog za zahtevek, vključno z opisom dokazov, na katerih zahtevek temelji, vendar podrobnejši opis ni potreben.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Podrobnejša utemeljitev zahtevka v okviru postopka za evropski plačilni nalog načeloma ni potrebna. Razpoložljive dokaze je treba opisati na obrazcu A.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Vloga se zavrne, če ne izpolnjuje predpisanih zahtev. Če vloga za evropski plačilni nalog izpolnjuje le del zahtevanih pogojev, bo imela tožeča stranka možnost, da jo dopolni ali popravi ali da sprejme spremembe, ki jih je predlagalo sodišče. Če tožeča stranka ne odgovori v roku, ki ga je določilo sodišče, ali zavrne predlog sodišča, se vloga za evropski plačilni nalog v celoti zavrne. Zoper zavrnitev vloge ni mogoče vložiti pravnega sredstva. Vendar lahko tožeča stranka še vedno uveljavlja svoj zahtevek, tako da vloži drugo vlogo za evropski plačilni nalog ali uporabi drug postopek, ki je na voljo po pravu države članice.

1.5 Pritožba

Pritožba ni mogoča. Vendar lahko tožena stranka zahteva ponovno preučitev. Več informacij je na voljo v oddelku 1.8. V primeru postopka na Nizozemskem je pritožba načeloma dopustna.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Tožena stranka lahko vloži ugovor v 30 dneh od vročitve plačilnega naloga ali uradnega obvestila o njem. Ta ugovor mora vložiti na standardnem obrazcu F (https://e-justice.europa.eu), ki se zahteva samo za izpodbijanje zahtevka. Podrobnejša utemeljitev ni potrebna.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Če tožena stranka pravočasno (v 30 dneh) vloži ugovor na standardnem obrazcu F, se postopek za evropski plačilni nalog konča. Postopek se nato nadaljuje v skladu z običajnim postopkom za vsebinsko odločanje, razen če tožeča stranka v dodatku k vlogi za evropski plačilni nalog nasprotuje prenosu v običajni civilni postopek. Tožeča stranka lahko to stori tudi pozneje, vendar vsekakor pred izdajo plačilnega naloga (člen 7(4) uredbe o evropskem plačilnem nalogu).

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če tožena stranka ne vloži ugovora v 30-dnevnem roku, sodišče uporabi standardni obrazec G in evropski plačilni nalog po uradni dolžnosti razglasi za izvršljiv, izvršljivi evropski plačilni nalog pa pošlje tožeči stranki. Evropski plačilni nalog, ki je bil razglašen za izvršljivega, je izvršljiv v kateri koli državi članici, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti. V skladu s členom 9 zakona o izvajanju uredbe o evropskem plačilnem nalogu ima tožena stranka možnost, da vloži zahtevo za ponovno preučitev (glej tudi oddelek 1.8.2).

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Izvršitev evropskega plačilnega naloga je urejena z nacionalno zakonodajo države članice izvršbe, če ni z uredbo o evropskem plačilnem nalogu določeno drugače. Kopijo evropskega plačilnega naloga, kakor ga je sodišče izvora razglasilo za izvršljivega, je treba predložiti sodišču ali izvršilnemu organu. Ta dokument mora izpolnjevati pogoje, potrebne za ugotovitev njegove verodostojnosti. Zagotoviti je treba tudi prevod evropskega plačilnega naloga v nizozemščino.

V fazi izvršbe se lahko izvršba zavrne le na predlog tožene stranke. Taka zavrnitev je mogoča, če je evropski plačilni nalog nezdružljiv s prej izdano odločbo ali nalogom, predhodno izdanim v kateri koli državi članici ali tretji državi. Ta prej izdana odločba (ali nalog) mora temeljiti na istem dejanskem stanju in izpolnjevati potrebne pogoje v državi članici izvršbe, nezdružljivosti pa ni bilo mogoče uveljavljati kot ugovor v sodnem postopku v državi članici izvora.

Izvršba se zavrne, če je tožena stranka že plačala znesek, dodeljen v evropskem plačilnem nalogu. Nikakor pa sodišče evropskega plačilnega naloga ne preverja glede vsebine.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Evropski plačilni nalog je pravnomočen, razen če tožena stranka predlaga ponovno preučitev.

Ta možnost je določena v členu 9 zakona o izvajanju uredbe o evropskem plačilnem nalogu. To pomeni, da lahko tožena stranka v določenih okoliščinah tudi po izteku 30-dnevnega roka za vložitev ugovora od sodišča izvora zahteva ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga. To zahtevo je treba vložiti v štirih tednih po uradni obvestitvi tožene stranke o plačilnem nalogu, po prenehanju izjemnih okoliščin, zaradi katerih ni bilo mogoče vložiti ugovora, ali po tem, ko je tožena stranka izvedela, da je bil evropski plačilni nalog očitno napačno izdan.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 12/09/2018

Postopek za plačilni nalog - Avstrija

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

1.1 Področje uporabe postopka

Avstrijski zakon o pravdnem postopku vključuje zanesljiv in preizkušen postopek za izdajo plačilnega naloga (Mahnverfahren) za zahtevke za plačilo. Večina zahtevkov za plačilo v Avstriji se obdela elektronsko v poenostavljenem in hitrem postopku za izdajo plačilnega naloga.

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Postopek za izdajo plačilnega naloga je omejen na zahtevke za plačilo, o katerih ni treba odločati v posebnem „nepravdnem“ postopku (Außerstreitverfahren). Postopek za izdajo plačilnega naloga ni združljiv z načelom, na katerem temelji nepravdni postopek, v katerem mora sodišče po uradni dolžnosti, tj. brez zahteve stranke, pojasniti vsa dejstva, ki so pomembna za njegovo odločitev. Ker posebne procesne zahteve veljajo tudi za zadeve s področja socialnega prava in zahtevke iz čekovnih ali meničnih sporov, teh ni mogoče uveljavljati v postopku za izdajo plačilnega naloga.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Vrednost zahtevkov v postopku za izdajo plačilnega naloga je od 1. julija 2009 omejena na 75 000 EUR. Tožbe, katerih vrednost presega ta znesek, je treba vložiti v „rednem“ civilnem postopku v obliki pripravljalnega spisa.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Postopek za izdajo plačilnega naloga je v Avstriji obvezen za zahtevke do zgoraj navedene vrednosti.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Avstrijskega postopka za izdajo plačilnega naloga ni mogoče uporabiti, če ima toženec stalno ali običajno prebivališče ali sedež v tujini. Take spore je treba reševati v „rednem“ civilnem postopku. Pristojno sodišče bo glede na zahtevek bodisi pozvalo toženca, naj v štirih tednih predloži odgovor na tožbo, bodisi bo določilo datum za obravnavo.

Zahtevki za plačilo zoper tožence s stalnim prebivališčem v drugi državi članici se lahko uveljavljajo tudi na podlagi postopka za izdajo evropskega plačilnega naloga.

1.2 Pristojno sodišče

Zahtevke za plačilo v vrednosti do 15 000 EUR (od 1. januarja 2013) je treba vložiti pri okrožnem sodišču (Bezirksgericht). Zahtevke v vrednosti od 15 000 EUR do 75 000 EUR je treba vložiti pri sodišču prve stopnje, razen če spadajo v posebno pristojnost okrožnih sodišč.

Za pristojnost v avstrijskem postopku za izdajo plačilnega naloga veljajo splošna pravila, tj. posebna pravila o pristojnosti ne obstajajo. Za informacije o pristojnosti avstrijskih sodišč glej informativni list „Pristojnost“. Informacije o tem, katero sodišče je pristojno za posamezne civilne zadeve, je mogoče najti na spletni strani avstrijskega zveznega ministrstva za pravosodje (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.justiz.gv.at/) pod razdelkom „e-Government“ (Gerichtssuche).

Okrožno sodišče za gospodarske zadeve na Dunaju (Bezirksgericht für Handelssachen Wien) je v Avstriji izključno pristojno za izvedbo postopka za izdajo evropskega plačilnega naloga.

1.3 Formalni pogoji

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Zahtevke za plačilo je treba vložiti na standardiziranem obrazcu. Za postopek za izdajo plačilnega naloga v Avstriji se uporabljajo različni obrazci, odvisno od tega, ali se zahtevek za plačilo uveljavlja v „rednem“ postopku za plačilni nalog, v postopku za izdajo plačilnega naloga pri delovnem sodišču ali v postopku za izdajo evropskega plačilnega naloga. Obrazce je mogoče prenesti s spletne strani zveznega ministrstva za pravosodje (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.justiz.gv.at/) pod razdelkom „Bürgerservice“ ali izpolniti prek spleta.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Stranke v postopku za izdajo plačilnega naloga, v katerem vrednost spornega predmeta presega 5 000 EUR, morajo imeti pravnega zastopnika. To ne velja za zadeve, ki jih mora ne glede na vrednost spornega predmeta po zakonu obravnavati okrožno sodišče (tj. stvarno pristojno sodišče). V takih primerih je pravno zastopanje „relativna“ zahteva, tj. stranke lahko delujejo v svojem imenu, vendar če želijo imeti zastopnika, mora to biti odvetnik.

V postopku za evropski plačilni nalog pravno zastopanje ni potrebno.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Zahteve glede vsebine predloga za izdajo plačilnega naloga se ne razlikujejo bistveno od zahtev, ki veljajo za tožbe, vložene v okviru „rednega“ postopka. Vendar tožnikom v predlogu za izdajo plačilnega naloga ni treba utemeljiti pravnih razlogov, na katerih temelji zahtevek. Okoliščine, navedene v podporo zahtevku, pa morajo biti opisane dovolj podrobno, da je mogoče zahtevek opredeliti in izpeljati določeno zahtevo (tj. predlog mora biti „prepričljiv“).

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

V Avstriji je postopek za izdajo plačilnega naloga postopek, v katerem ni treba predložiti dokazov. Zato v podporo predlogu za izdajo plačilnega naloga ni treba predložiti nobenih dokumentov. Vendar se tožnikom, ki plačilni nalog pridobijo ali ga poskušajo pridobiti goljufivo, tako da v svoj predlog vključijo napačne ali nepopolne informacije, naloži denarna kazen na podlagi avstrijskega zakona o pravdnem postopku.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Sodišče le na kratko prouči predlog. Ne preverja pravilnosti vsebine, ampak le pravno utemeljenost zahtevka (tj. ali je „prepričljiv“). Če predlog za izdajo plačilnega naloga izpolnjuje vse zahteve glede oblike in vsebine (tj. vsebuje določeno zahtevo, navaja dejstva, iz katerih je mogoče izpeljati zahtevo, navaja dokaze in podrobnosti o pristojnosti ter omogoča opredelitev zahtevka), sodišče izda plačilni nalog. Zavrnitev predlogov za izdajo plačilnega naloga iz formalnih razlogov v avstrijskem zakonu o pravdnem postopku ni predvidena. Če sodišče meni, da zahteve za izdajo plačilnega naloga niso izpolnjene, predloga ne zavrne, ampak takoj začne „redni“ postopek. Vendar lahko v primeru nekaterih formalnih pomanjkljivosti najprej začne postopek za odpravo pomanjkljivosti, pri čemer pozove tožnika, naj jih odpravi.

1.5 Pritožba

Ker v avstrijskem zakonu o pravdnem postopku ni predvidena zavrnitev predlogov za izdajo plačilnega naloga, ampak ti samodejno preidejo v „redni“ postopek, pravica do pritožbe ni potrebna.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Rok za vložitev ugovora zoper plačilni nalog je štiri tedne od datuma vročitve pisnega izvoda plačilnega naloga tožencu. Sodišče tega roka ne more podaljšati ali skrajšati.

Ugovori zoper plačilne naloge, ki jih izda sodišče prve stopnje (v primerih, v katerih je vrednost spornega predmeta od 15 000 do 75 000 EUR), morajo biti v obliki odgovora na tožbo. To pomeni, da mora ugovor vsebovati določeno zahtevo ter opis dejstev in okoliščin v podporo ugovoru, skupaj z dokazi v podporo trditvam toženca. Pravno zastopanje je obvezno za vložitev ugovorov pri sodišču.

Pravno zastopanje ni obvezno za vložitev ugovora v postopku pred okrožnim sodiščem (tj. pri vrednosti spornega predmeta do 15 000 EUR ali do 75 000 EUR, če ima sodišče stvarno pristojnost). Za pisne ugovore v takem postopku zadostuje, da toženec sodišču, ki je izdalo plačilni nalog, pošlje podpisan dopis, v katerem navede, da namerava zoper plačilni nalog vložiti ugovor. Tožencu ni treba utemeljiti ugovora tako kot v postopku pred sodiščem prve stopnje. Toženec lahko ugovor poda tudi ustno na zapisnik pri sodišču, ki je izdalo plačilni nalog, ali pri okrožnem sodišču v okrožju, v katerem ima stalno prebivališče.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Če toženec pravočasno vloži ugovor, plačilni nalog preneha veljati in sodišče samodejno začne „redni“ postopek, v katerem obravnava trditve iz zahtevka in ugovore zoper nje.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Postopek za izdajo plačilnega naloga je v Avstriji enostopenjski postopek. Če toženec ne ugovarja zoper plačilni nalog ali ne ugovarja pravočasno, plačilni nalog samodejno postane izvršljiv brez nadaljnje zahteve tožnika. V zakonu torej ni nobene določbe glede odločbe drugostopenjskega sodišča.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Sodišče po uradni dolžnosti potrdi izvršljivost plačilnega naloga. Tožnik lahko s potrjenim izvodom plačilnega naloga začne izvršilni postopek zoper toženca.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Plačilni nalogi, izdani v okviru avstrijskega postopka za izdajo plačilnega naloga, se lahko izpodbijajo le z vložitvijo ugovora. Toženec nima drugih pravnih sredstev. Tožnik in toženec lahko odločitev o stroških v plačilnem nalogu izpodbijata v 14 dneh od vročitve v pritožbi zoper stroške (Kostenrekurs). Toženec lahko kadar koli uveljavlja hude nepravilnosti pri vročitvi plačilnega naloga, tako da zahteva razveljavitev potrditve izvršljivosti. Toženec, ki zaradi neizogibnih in nepredvidljivih dogodkov ni uspel pravočasno vložiti ugovora, lahko v 14 dneh od odprave ovire, zaradi katere je zamudil rok za vložitev ugovora, zaprosi za vrnitev v prejšnje stanje.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 02/06/2018

Postopek za plačilni nalog - Poljska


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Sodišče izda plačilni nalog, če tožnik zahteva plačilo denarnega zahtevka ali drugo, nadomestno izpolnitev.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Plačilni nalog se lahko izda ne glede na znesek zahtevka.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Postopek ni obvezen. Sodišče izda plačilni nalog na pisno zahtevo tožnika v zahtevku.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Postopka za plačilni nalog ni mogoče začeti, če plačilnega naloga ni mogoče vročiti tožencu na Poljskem.

1.2 Pristojno sodišče

Za postopek za plačilni nalog so pristojna okrajna (rejonowy) in okrožna (okręgowy) sodišča.

1.3 Formalni pogoji

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Standardiziranega obrazca ni.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

V postopku za plačilni nalog ni potrebno, da stranko zastopa odvetnik (przymus adwokacki).

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

V zahtevku je treba natančno navesti terjatev in dejanske okoliščine, ki utemeljujejo zahtevek.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Okoliščine, ki utemeljujejo zahtevek, je treba dokazati tako, da se zahtevku priložijo naslednji dokumenti:

(a) uradni dokument;

(b) račun, ki ga dolžnik sprejme;

(c) zahtevek za plačilo, naslovljen na dolžnika, in pisna izjava dolžnika o priznanju dolga;

(d) zahtevek za plačilo, ki ga je dolžnik sprejel in banka vrnila ter ki ni izplačan zaradi nezadostnih sredstev na bančnem računu.

Sodišče prav tako izda plačilni nalog zoper dolžnika na podlagi pravilno izpolnjene zadolžnice, čeka, nakupnega bona ali obveznice, katerih pristnost in vsebina sta nedvomni.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Sodišče zavrne zahtevek:

  1. če sodni postopek ni dovoljen;
  2. če v zvezi z istim zahtevkom med istima strankama že poteka postopek ali je že bila izdana pravnomočna odločba;
  3. če ena od strank nima sposobnosti biti stranka v sodnem postopku, ali če tožnik nima sposobnosti za opravljanje procesnih dejanj in ga ne zastopa zakoniti zastopnik, ali če je sestava upravljavskih teles organizacijske enote tožnika pomanjkljiva v obsegu, ki onemogoča njegovo delovanje.

1.5 Pritožba

Glej točko 1.6.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Pisni ugovor se vloži pri sodišču, ki je izdalo plačilni nalog. Toženec mora v ugovoru navesti, ali ugovarja nalogu v celoti ali delno, in predstaviti pravno pomembna dejstva, ki jih je treba predložiti pred meritorno obravnavo tožbe, sicer se izgubi pravica do njihove predložitve, pa tudi dejanske okoliščine in dokaze. Sodišče ne upošteva prepozno predloženih trditev in dokazov, razen če stranka dokaže, da jih brez lastne krivde ni mogla predložiti v okviru ugovora, ali da dopustitev prepozno predloženih trditev in dokazov ne bo povzročila zamude pri obravnavi zadeve, ali da obstajajo druge izjemne okoliščine.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Če je bil ugovor pravilno vložen, sodnik določi datum obravnave in odredi vročitev ugovora tožniku.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Ko je plačilni nalog izdan, pomeni nalog za zamrznitev bančnega računa (tytuł zabezpieczenia) in se lahko izvrši, ne da bi ga bilo treba razglasiti za izvršljivega.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Plačilni nalog postane po izteku roka za vložitev ugovora izvršljiv brez nadaljnjih formalnosti.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Plačilnega naloga, izdanega v okviru postopka za plačilni nalog, ni mogoče izpodbijati s pritožbo.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 01/08/2018

Postopek za plačilni nalog - Portugalska


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Postopek se uporabi, ko stranka zahteva izvršbo denarnih obveznosti iz pogodb, ki ne presegajo zneska 15 000,00 EUR, ali obveznosti iz trgovinskih poslov, ne glede na njihovo vrednost.

Za namene tega postopka je trgovinski posel vsaka dejavnost „med podjetji ali med podjetji in javnimi subjekti, ki pomeni dobavo blaga ali zagotavljanje storitev za plačilo“ – člen 3(b) Povezava se odpre v novem oknuuredbe-zakona št. 62/2013 z dne 10. maja 2013, s katero je v portugalsko pravo prenesena Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011.

Postopek ne ureja naslednjih trgovinskih poslov: „pogodb, sklenjenih s potrošniki“, „obresti na druga plačila, ki niso bila plačila za trgovinske posle,“ ali „plačil nadomestil za civilno odgovornost, vključno s plačili zavarovalnic“ (člen 2(2) iste uredbe-zakona).

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Kot je navedeno v odgovoru na prejšnje vprašanje, so denarne obveznosti iz pogodb izterljive na podlagi portugalskih predpisov o plačilnem nalogu, če njihova vrednost ne presega 15 000,00 EUR.

Kot je bilo že navedeno, za trgovinske posle ni omejitev.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba tega postopka ni obvezna, tj. upniku ni treba uporabiti tega postopka.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Pravni predpisi o postopku za plačilni nalog ne izključujejo primerov, pri katerih dolžnik živi zunaj Portugalske.

1.2 Pristojno sodišče

Zahtevke za plačilne naloge je mogoče vložiti na papirju ali elektronsko kjer koli v državi, in sicer pri sodiščih, ki so v posameznem okrožju pristojna za njihov sprejem. V teh primerih sodišča zahtevek elektronsko posredujejo nacionalnemu uradu za plačilne naloge [Balcão Nacional de Injunções].

Odvetniki in pravni svetovalci morajo zahtevke za plačilne naloge predložiti elektronsko, kar lahko storijo kjer koli v državi – za njihovo vložitev se jim ni treba osebno zglasiti na matičnem uradu ali sodišču (glej člen 19(1) pravilnika v prilogi k Povezava se odpre v novem oknuuredbi-zakonu št. 269/98 z dne 1. septembra 1998, kakor je bila spremenjena z uredbo-zakonom št. 34/2008 z dne 26. februarja 2008).

Uporabnikom je zdaj omogočeno elektronsko spremljanje poteka postopka, saj je bil ustanovljen nacionalni urad za plačilne naloge, ki je enotni prijavni urad za usmerjanje obdelave plačilnih nalogov. Odvetniki in pravni svetovalci imajo dostop do elektronskega obrazca na spletnem naslovu Povezava se odpre v novem oknuhttp://citius.tribunaisnet.mj.pt/. Nato lahko v zvezi z zahtevkom za plačilni nalog elektronsko ustvarijo izvršilni nalog. Tožnik ima do njega dostop prek spletišča ministrstva za pravosodje.

Vsakemu izvršilnemu nalogu se dodeli enotna referenčna številka, tako da ga lahko tožnik in kateri koli drug subjekt, ki mu ta zaupa referenčno številko, preverita.

Postopek urejajo posebna pravila iz ustrezne zakonodaje, področja, ki jih ta pravila ne urejajo, pa urejajo splošna pravila o pravni pristojnosti.

V skladu s členom 8(4) priloge k uredbi-zakonu št. 169/98 z dne 1. septembra 1998 je bil z izvedbenim sklepom št. 220-A/2008 z dne 4. marca 2008 ustanovljen splošni prijavni urad, tako imenovani nacionalni urad za plačilne naloge, ki mu je bila dodeljena izključna pristojnost za obdelavo plačilnih nalogov na celotnem nacionalnem ozemlju.

1.3 Formalni pogoji

V skladu s členom 10 zgoraj navedene priloge k uredbi-zakonu št. 269/98 mora vložnik v zahtevku za plačilni nalog:

a)      navesti prijavni urad sodišča, na katerega je naslovljen zahtevek;

b)      navesti stranke;

c)      navesti kraj za vročitev prijave kaznivega dejanja, z navedbo, ali gre za kraj „prebivališča“, ki je bil dogovorjen v pisni pogodbi;

d)     kratko in jedrnato opisati dejstva, ki so osnova za zahtevek;

e)      oblikovati zahtevo in določiti znesek glavnice, zapadlih obresti in druge plačljive zneske;

f)       potrditi, da so sodni stroški plačani;

g)      navesti, če je primerno, da se zahtevek nanaša na „trgovinski posel“, zajet z zakonodajo, ki določa posebne ureditve za zamudo plačil za trgovinske posle (uredba-zakon št. 32/2003 z dne 17. februarja 2003);

h)      navesti kraj svojega prebivališča;

i)        navesti naslov svoje elektronske pošte, če želi prejemati obvestila ali biti obveščen na ta način;

j)        navesti, ali želi v primeru ugovora obvestilu postopek nadaljevati kot ugotovitveno tožbo;

k)      določiti pristojno sodišče za ocenitev listin, če bo postopek potekal kot ugotovitvena tožba;

l)        navesti, ali želi, da obvestilo vroči sodni izvršitelj ali pravni zastopnik, in v primeru zadnjega, navesti ime in poslovni naslov osebe;

m)    podpisati zahtevek.

Izvedbeni sklep št. 220-A/2008 z dne 4. marca 2008 v zvezi z načini vložitve ali predložitve zahtevkov za plačilne naloge določa naslednje:

„1. V zvezi z obliko:

a)      računalniška datoteka v obliki zapisa XML, s specifikacijami, objavljenimi na Povezava se odpre v novem oknuportalu Citius;

b)      na Povezava se odpre v novem oknupapirju, z uporabo obrazca, odobrenega z izvedbenim sklepom št. 808/2005 z dne 9. septembra 2005;

c)      na elektronskem obrazcu.

2. V zvezi z načinom predložitve:

2.1 Z računalniško datoteko

(a) prek interneta za uporabnike sistema Citius (trenutno samo za odvetnike in pravne svetovalce);

(b) osebno pri nacionalnem uradu za plačilne naloge, na ustreznem fizičnem nosilcu (disketa, CD-ROM, USB-ključ), samo za postopke, ki jih je treba v skladu s členom 8 uredbe-zakona št. 269/98 z dne 1. septembra vložiti v okrožju Porto, in samo če tožnikov ne zastopajo odvetniki ali pravni svetovalci;

(c) osebno pri pristojnem prijavnem uradu sodišča v skladu s členom 8 pravilnika v prilogi k uredbi-zakonu št. 269/98 z dne 1. septembra 1998. V teh prijavnih uradih sodišč lahko plačilne naloge kot datoteke predložijo samo tožniki, ki jih ne zastopajo odvetniki ali pravni svetovalci.

2.2 Na papirju in osebno

Pri pristojnih prijavnih uradih sodišč v skladu s členom 8 pravilnika v prilogi k uredbi-zakonu št. 269/98 z dne 1. septembra 1998.

2.3 Z uporabo elektronskega obrazca

Na internetu na spletnem naslovu (Povezava se odpre v novem oknuhttp://citius.tribunaisnet.mj.pt/) za uporabnike sistema Citius (trenutno samo za odvetnike in pravne svetovalce).“

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Uporabiti je treba obrazec zahtevka za plačilni nalog, ki je bil odobren z izvedbenim sklepom ministra za pravosodje.

Obrazec je mogoče prenesti v dveh zelo pogostih elektronskih oblikah prek portala Citius.

Vzorčni obrazec je na voljo tudi na prijavnih uradih sodišč, pristojnih za sprejem zahtevkov za plačilni nalog.

Elektronski obrazec je odvetnikom in pravnim svetovalcem na voljo na spletnem naslovu Povezava se odpre v novem oknuhttp://citius.tribunaisnet.mj.pt/.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Tožnik v tem postopku ne potrebuje odvetnika, vendar lahko, če želi, imenuje pravnega zastopnika.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Zakonodaja, ki določa pravila za postopek za plačilni nalog, od tožnika zahteva samo kratek in jedrnat opis dejstev, ki utemeljujejo zahtevek.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Predložitev pisnih dokazov o terjatvi ni obvezna.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Zahtevek se zavrne, če:

a) ni naslovljen na pristojni prijavni urad sodišča ali če tožnik ni določil pristojnega sodišča za ocenitev listin, če so te priložene za nadaljnje pošiljanje;

b) ne navaja identitete strank, prebivališča tožnika ali kraja za obveščanje dolžnika;

c) ni podpisan, samo kadar ni bil predložen elektronsko;

d) ni napisan v portugalskem jeziku;

e) ni v skladu z obrazcem, ki ga je z izvedbenim sklepom odobril minister za pravosodje;

f) ni navedbe o plačilu sodne takse;

g) znesek presega 15 000,00 EUR in ni navedeno, da gre za trgovinski posel, kot je opisano v odgovoru na vprašanje 1.1;

h) zahtevek ni v skladu z zneskom ali namenom postopka.

Pri tem postopku ni predhodne ocenitve zahtevka, ker se zahtevek ne predloži sodnemu organu, tj. sodišču v pravem pomenu besede, ampak ga prouči sodni uradnik.

1.5 Pritožba

Pritožba zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka se lahko vloži pri sodniku ali, če gre za sodišče z več sodniki, dežurnem sodniku.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Če se zahtevek za plačilni nalog odobri, ima toženec na voljo 15 dni (od datuma ustreznega obvestila) za ugovor.

Ugovor je treba predložiti v dvojniku.

Če je vložnikov več, mora toženec zagotoviti toliko izvodov ugovora, kot je vložnikov, ki živijo na različnih naslovih, razen če jih zastopa isti pravni zastopnik.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Če se toženec izpodbija terjatev v ustreznem času, se status izvršljivosti ne odobri; tj. zahtevana izvršba se ne napiše.

Zadeva se nato samodejno obravnava kot ugotovitvena tožba.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če se toženec po obvestilu ne ugovarja, registrator k zahtevku za plačilni nalog priloži naslednje besedilo: „Listina je izvršljiva“ (člen 14(1) pravilnika v prilogi k uredbi-zakonu št. 269/98). To pomeni, da je lahko listina podlaga za izvršbo terjatve.

Edina izjema nastopi, če zahtevek ni v skladu z zneskom ali namenom postopka; v takem primeru registrator ne sme dodeliti statusa izvršljivosti.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Dodelitev statusa izvršljivosti s strani registratorja ni odvisna od tožnika, ampak nastopi samodejno, ko je jasno, da je bilo uradno obvestilo vročeno in da v postopku ni bil vložen nobena ugovor.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Zoper to odločbo (sklep o dodelitvi statusa izvršljivosti) ni pritožbe.

Poudariti pa je treba, da dodelitev statusa izvršljivosti ni akt sodne pristojnosti, tj. posredovanje sodišča pri obravnavanju zasebnega spora, ampak je samo akt izdaje zunajsodne listine.

Dodatne informacije


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 30/04/2018

Postopek za plačilni nalog - Romunija


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

Postopek za plačilni nalog je določen v členih 1013–1024 novega zakonika o civilnem postopku, ki je začel veljati 15. februarja 2013.

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Postopek za izdajo plačilnega naloga se uporablja za nesporne, z zneskom določene in zapadle zahtevke, ki ustrezajo obveznostim plačila določenih denarnih zneskov na podlagi civilne pogodbe, vključno s pogodbami, sklenjenimi med strokovnjakom in naročnikom, ugotovljenim v dokumentu ali določenim s statutom, pravilnikom ali drugim dokumentom, ki so jih stranke priznale s podpisom ali drugimi sredstvi, dopustnimi po zakonu. Ta oddelek ne vključuje zahtevkov upnikov v postopku v primeru insolventnosti.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Ne.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Postopek za izdajo plačilnega naloga je prostovoljen, zainteresirana stranka pa lahko vlogo pri sodišču vloži na podlagi splošnih določb.

Postopek za izdajo plačilnega naloga je poseben postopek, ki je veliko preprostejši od postopka, določenega s splošno veljavnim pravom, in ki upniku omogoča pridobitev izvršilnega naslova pod pogoji, ki se razlikujejo od pogojev iz zakonika o civilnem postopku.

Prav tako lahko sodišče, če je dolžnikov ugovor zoper zahtevek za plačilni nalog utemeljen, upnikov zahtevek zavrne s pravnomočno sodbo.

Upnik lahko vloži tožbo na podlagi splošno veljavnega prava, če sodišče zavrne zahtevek za plačilni nalog, če sodišče izda plačilni nalog za del zahtevkov, pri čemer se lahko tožba vloži na podlagi splošno veljavnega prava, da se dolžnik zaveže k plačilu preostalega dolga, ali če je bil plačilni nalog razveljavljen.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Da. Novi zakonik o civilnem postopku ne razlikuje glede na prebivališče tožene stranke, pri čemer se postopek za izdajo plačilnega naloga uporablja ne glede na to, ali tožena stranka prebiva v drugi državi članici ali tretji državi.

1.2 Pristojno sodišče

Zahtevek za plačilni nalog se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno za vsebinsko presojo zadeve na prvi stopnji. V primeru plačilnega naloga sodnik na lastno pobudo preveri pristojnost sodišča.

Ali je ta postopek urejen s splošnimi pravili o pristojnosti sodišč (v tem primeru bi bila lahko vključena povezava na ta list) ali pa zanj veljajo drugačna načela?

Pristojnost za obravnavanje zahtevkov za plačilni nalog se določi v skladu s splošnimi pravili o pristojnosti sodišč.

Zahtevki, katerih ocenljiva denarna vrednost ne presega 200 000 RON, spadajo v pristojnost okrajnih sodišč. Zahtevki, katerih ocenljiva denarna vrednost znaša vsaj 200 000 RON, spadajo v pristojnost okrožnih sodišč.

Pravilo o pristojnosti v posebnem postopku za plačilne naloge dopolnjujejo splošna pravila o pristojnosti glede na vrednost.

1.3 Formalni pogoji

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Tipski/standardizirani obrazec ne obstaja, vendar mora upnik – tožeča stranka izpolnjevati minimalna formalna pravila za svoj zahtevek, ki mora vključevati določene podatke, in sicer: upnikovo ime in stalno prebivališče ali, kjer je to ustrezno, njegovo poimenovanje in registrirani sedež; dolžnikovo ime in stalno prebivališče, če je dolžnik fizična oseba, in dolžnikovo poimenovanje in registrirani sedež, če je dolžnik pravna oseba, ter, kjer je to ustrezno, številko potrdila o registraciji iz sodnega registra ali registra pravnih oseb, davčno številko in bančni račun; zapadle zneske; dejansko stanje in pravno podlago za plačilne obveznosti, obdobje, na katero se nanašajo, datum zapadlosti plačila in vse druge elemente, ki so potrebni za določitev zahtevka.

Hkrati se zahtevku priloži pogodba ali kateri koli drug dokument, iz katerega so razvidni zapadli zneski, in dokazilo o vročitvi plačilnega naloga dolžniku. Kar zadeva vročitev naloga, mora upnik dolžniku nalog vročiti po sodnem izvršitelju ali s priporočeno pošto z navedbo vsebine in povratnico, dolžnik pa mora zapadli znesek plačati v 15 dneh od prejema navedenega obvestila. S tem nalogom se prekine zastaralni rok.

Zahtevek in priloženi dokumenti se predložijo v toliko izvodih, kolikor je strank, in dodatnem izvodu za sodišče.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Ne, zastopanje po odvetniku ni potrebno, je pa priporočljivo.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Minimalna vsebina vloženega zahtevka je določena z zakonom. Upnik – tožeča stranka mora navesti: znesek, ki se zahteva; dejansko stanje in pravno podlago plačilne obveznosti ter obdobje, na katero se nanaša; datum zapadlosti za plačilo; vse druge elemente, potrebne za določitev zahtevka.

Če stranke niso določile obrestne mere za zamudo pri plačilu, se uporabi referenčna obrestna mera, ki jo določi nacionalna banka Romunije. Referenčna obrestna mera, ki velja na prvi koledarski dan polletja, se uporablja v celotnem polletju. Zahtevek povzroči obresti, kot sledi:

  • pri pogodbah, sklenjenih med strokovnjaki, od datuma, ko je zahtevek zapadel v plačilo;
  • pri pogodbah, sklenjenih med strokovnjaki in naročnikom, brez potrebe po opominu dolžnika, da je plačilo že zapadlo: če je bil datum zapadlosti določen v pogodbi, od dneva po tem datumu zapadlosti; če datum zapadlosti ni določen v pogodbi: 30 dni od dneva, ko je dolžnik prejel račun, ali če je to vprašljivo, 30 dni po prejemu blaga ali storitev, ali če je bil plačilni nalog vročen pred prejemom blaga/storitev, po preteku 30 dni od prejema blaga/storitev; če je z zakonom ali pogodbo določen postopek sprejema ali kontrole, ki omogoča potrditev skladnosti zadevnega blaga ali storitev, in je dolžnik prejel račun ali plačilni nalog na datum kontrole ali pred tem datumom, po preteku 30 dni od tega datuma;
  • v drugih primerih od datuma, ko je bilo ali je dolžnikovo plačilo zakonito razglašeno za zapadlo na podlagi zakonodaje.

Upnik lahko zahteva dodatno odškodnino za vse stroške, nastale zaradi izterjave zneskov, ki je posledica dolžnikove opustitve pravočasnega izpolnjevanja obveznosti.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Da, zahtevku se priloži pogodba ali kateri koli drug dokument, ki pomeni dokazilo o zapadlih zneskih (račun, blagajniško potrdilo, ročno napisano potrdilo itd.). Zahtevku je treba priložiti dokazilo o vročitvi naloga dolžniku, saj se zahtevek v nasprotnem primeru zavrne kot nedopusten.

Za rešitev zahtevka sodnik v skladu z določbami o nujnih zadevah pozove stranke, naj zagotovijo razlago in pojasnila, in vztraja pri dolžnikovi izvršitvi zapadlega plačila ali pri strankah doseže dogovor o načinu plačila. Sodni poziv se zadevni stranki vroči deset dni pred datumom obravnave. Upnikov zahtevek in dokumenti, predloženi z njim, se v kopiji priložijo pozivu za dolžnika kot dokazilo o zahtevku. V pozivu mora biti navedeno, da mora dolžnik kakršen koli ugovor vložiti vsaj tri dni pred datumom obravnave, ter pojasnjeno, da lahko sodišče v nasprotnem primeru glede na okoliščine zadeve meni, da dolžnik priznava upnikove zahtevke. Tožeča stranka ne bo obveščena o ugovoru, bo pa z njegovo vsebino seznanjena iz spisa zadeve.

Če upnik izjavi, da je prejel plačilo dolgovanega zneska, sodišče to potrdi v pravnomočni sodbi, s katero zadevo razglasi za končano. Ko upnik in dolžnik dosežeta dogovor o plačilu, sodišče to potrdi in izda odločbo o poravnavi. Odločba o poravnavi je pravnomočna in pomeni izvršilni naslov.

Če sodišče, ki je zahtevek preverilo glede na predložene dokumente in izjave strank, ugotovi, da so upnikovi zahtevki utemeljeni, izda plačilni nalog, v katerem sta navedena znesek in rok za plačilo. Če sodišče, ki je pregledalo dokaze v zadevi, ugotovi, da je utemeljen le del upnikovih zahtevkov, plačilni nalog izda le za zadevni del in prav tako določi rok za plačilo. V takem primeru lahko upnik vloži tožbo na podlagi splošno veljavnega prava, da tako dolžnika zaveže k plačilu preostalega dolga. Rok za plačilo je vsaj deset in največ 30 dni od datuma vročitve naloga. Sodnik ne bo določil drugega roka za plačilo, razen če so se stranke tako dogovorile. Nalog se izroči navzočim strankam ali čim prej vroči vsaki stranki v skladu z zakonom.

Če dolžnik zahtevka ne izpodbija z ugovorom, se plačilni nalog izda najpozneje v 45 dneh od datuma vložitve zahtevka. Ta rok ne vključuje časa, potrebnega za vročitev procesnih dokumentov, in zamude, ki jo povzroči upnik, tudi zaradi spremembe ali dopolnitve zahtevka.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Če dolžnik izpodbija zahtevek, sodišče na podlagi dokumentov v spisu ter razlag in pojasnil strank prouči, ali je zahtevek utemeljen. Če je dolžnikovo izpodbijanje utemeljeno, sodišče s sodbo zavrne upnikov zahtevek. Če trditve, s katerimi dolžnik izpodbija vsebino zadeve, vključujejo izvajanje drugih dokazov, ki niso predloženi dokazi, in bi bili zadevni dokazi zakonsko dopustni v okviru običajnega postopka, sodišče s sodbo zavrne upnikov zahtevek za izdajo plačilnega naloga. Upnik lahko nato vloži tožbo na podlagi splošno veljavnega prava.

1.5 Pritožba

Dolžnik lahko vloži tožbo za razglasitev ničnosti plačilnega naloga v desetih dneh od dneva, ko mu je bil navedeni nalog izročen ali vročen. V istem roku lahko tudi upnik vloži tožbo za razglasitev ničnosti sodbe, s katero je bila zavrnjena izdaja naloga in s katero je bilo le delno ugodeno zahtevku za plačilni nalog. Ničnostna tožba lahko temelji le na neizpolnjevanju zahtev za izdajo plačilnega naloga in, kjer je to ustrezno, vzrokih za prenehanje obveznosti po izdaji plačilnega naloga. Ničnostno tožbo obravnava sodišče, ki je izdalo plačilni nalog, v senatu dveh sodnikov. Ničnostna tožba ne zadrži izvršitve. Vendar pa se lahko na zahtevo dolžnika odobri začasna ustavitev izvršitve, toda samo ob pologu varščine, katere višino določi sodišče. Če pristojno sodišče v celoti ali delno ugodi ničnostni tožbi, nalog v celoti ali delno razglasi za ničnega s pravnomočno sodbo.

Če je upnik vložil ničnostno tožbo in ji je pristojno sodišče ugodilo, sodišče izda pravnomočno sodbo, s katero se izda plačilni nalog.

Odločba o zavrnitvi ničnostne tožbe je pravnomočna.

1.6 Izjava nasprotne stranke

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Plačilni nalog je izvršljiv, tudi če se izpodbija z ničnostno tožbo, in začasno učinkuje kot pravnomočna odločba, dokler ni odločeno o ničnostni tožbi. Ničnostna tožba ne zadrži izvršitve. Vendar se lahko na zahtevo dolžnika začasna ustavitev izvršitve odobri samo ob pologu varščine, katere višino določi sodišče. Plačilni nalog postane pravnomočen, če dolžnik ni vložil ničnostne tožbe ali če je bila ta zavrnjena. Če pristojno sodišče ugodi ničnostni tožbi, ki jo je vložil upnik, izda pravnomočno sodbo, s katero se izda plačilni nalog.

Zainteresirana stranka lahko izpodbija izvršitev plačilnega naloga na podlagi splošno veljavnega prava. V ugovoru se lahko uveljavljajo le nepravilnosti v zvezi z izvršilnim postopkom in vzroki za prenehanje obveznosti, ki nastanejo po pravnomočnosti plačilnega naloga.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Glej odgovor na vprašanje 1.8.1.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 01/10/2018

Postopek za plačilni nalog - Slovenija


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

V Republiki Sloveniji  poznamo dva postopka za izdajo plačilnega naloga:

- postopek za izdajo plačilnega naloga, ki je urejen v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) v členih od 431. do 441. in

 

- postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine (račun, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna, pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja) pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, kjer sodišče na podlagi upnikovega predloga v avtomatiziranem postopku v 3-4 dneh izda sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim:

a) dolžniku naloži plačilo denarnega zneska, ki ga zahteva upnik (plačilni nalog ali kondemnatorni del sklepa o izvršbi),

b) dovoli izvršbo na dolžnikovo premoženje, ki ga je v predlogu navedel upnik, in sicer pod pogojem, da dolžnik v roku 8 dni ne vloži ugovora zoper sklep (dovolitev izvršbe) in

c) dolžniku naloži plačilo stroškov postopka (glej 23., 40.c in 41. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

1.1 Področje uporabe postopka

Postopek za izdajo plačilnega naloga je poseben, skrajšani postopek za uveljavitev zapadle denarne terjatve, pri čemer je terjatev dokazana z listino, za katero zakon določa, da ima večjo dokazno moč (verodostojna listina). Plačilni nalog se izda tako v domačih kot tudi v čezmejnih zadevah.

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Zahtevek, ki je podlaga plačilnemu nalogu, vsebuje lahko le dajatev denarnega zneska (denarni zahtevek). Predmet terjatve so lahko zgolj terjatve, ki so pogodbene ali nepogodbene obveznosti in ki so nominalno določene. Izjema je odpoved poslovnih prostorov in s tem povezan izpraznitveni nalog, za kar se smiselno uporabljajo pravila posebnega postopka za izdajo plačilnega naloga. Navedena izjema je določena v 29. členu Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ki določa, da na podlagi odpovedi najemodajalca in zahteve za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora izda sodišče nalog o izpraznitvi poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora, če izhaja iz odpovedi ali zahteve in iz najemne pogodbe oziroma dokazil po prejšnjem členu, da ima najemodajalec pravico odpovedati ali zahtevati izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora.

Predmet postopkov za izdajo plačilnih nalogov so le pogodbeni zahtevki, ki temeljijo na verodostojni listini.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Zgornja meja vrednosti zahtevka ne obstaja

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Sodišče v skladu z določili Zakona o pravdnem postopku izda sklep o izdaji plačilnega naloga (po uradni dolžnosti ) tudi tedaj, kadar tožnik v tožbi tega ni predlagal, a so izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga, torej če tožnik vloži navadno tožbo in ne predlaga izdaje plačilnega naloga. Izdaja plačilnega naloga je torej za sodnišče(plačilni nalog izda strokovni sodelavec) obligatorna, neodvisna od zahtevka tožnika, če so za izdajo izpolnjeni zakonski pogoji.

Upnik lahko izbira ali bo vložil mandatno tožbo in predlagal izdajo plačilnega naloga na podlagi 431. člena ZPP ali pa bo vložil elektronski predlog za izvršbo na podlagi 41. člena ZIZ na podlagi katerega centralno sodišče v avtomatiriranem postopku izda plačilni nalog.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Da.

1.2 Pristojno sodišče

Pristojnost za odločanje o predlogu za izdajo plačilnega naloga se v Republiki Sloveniji določa enako kot pri drugih tožbah. Stvarno pristojna za izdajo plačilnega naloga so tako okrožna kot tudi okrajna sodišča. Stvarna pristojnost se določa glede na vrednost spora (ali glede na naravo zadeve, npr. v gospodarskih zadevah). Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 eurov. Okrožna sodišča pa so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 20.000 eurov. V gospodarskih zadevah je na prvi stopnji pristojno odločati in soditi v zadevah le okrožno sodišče. Za gospodarske spore gre v primerih, v katerih je ena od pravdnih strank pravna oseba (gospodarska družba, zavod, zadruga). Za gospodarske spore pa se med drugimi štejejo tudi tisti, ko je ena od strank v postopku država ali druga samoupravna lokalna skupnost kot je npr. občina.

Krajevna pristojnost določa, katero izmed več stvarno pristojnih sodišč je pristojno odločati o konkretni zadevi. Splošno pravilo o krajevni pristojnosti določa da se v primeru, ko se tožba vloži proti fizični ali pravno osebi, le to vložiti pri tistem sodišču, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče oziroma na območju katerega ima pravna oseba svoj sedež. Če gre za postopek zoper tujo fizično ali pravno osebo, je splošno krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je v Republiki Sloveniji njegovo prebivališče oziroma kjer ima taka pravna oseba svojo podružnico. Slovenski pravni red pozna tudi pravila o posebnih krajevnih pristojnostih, ki se določa glede na subjekt in predmet spora.

Za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem se prav tako izdajajo plačilni nalogi, je izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Za več glej odgovore pri "Predložitev zadeve sodišču".

1.3 Formalni pogoji

Pogoja za izdajo plačilnega naloga po 431.členu ZPP sta: tožbeni zahtevek se mora glasiti na zapadlo denarno terjatev in obstoj verodostojne listine, iz katere ta terjatev izhaja. Prav tako mora tožba oziroma predlog za izdajo plačilnega naloga vsebovati vse sestavine, ki jih mora vsebovati vsaka tožba: navedbo sodišča, ime in stalno oziroma začasno prebivališče strank, imena zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev strank, določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva na katera tožnik opira svoj zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, vrednost spornega predmeta in podpis. Poleg tega mora biti verodostojna listina v izvirniku ali overjenem prepisu priložena tožbi.

Pogoj za izdajo plačilnega naloga, ki je vsebovan v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (41. člen ZIZ) je, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vloži v elektronski obliki in je treba je plačati sodno takso ter da morajo biti v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine morajo biti navedeni:

-       upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki (npr. davčna številka, EMŠO ali datum rojstva,

-       verodostojna listina;

-       dolžnikova obveznost,

-       sredstvo in predmet izvršbe,

-       drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi, in

-       zahteva, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški.

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

V Republiki Sloveniji po določbah 431. člena ZPP ni potrebno vložiti predloga za izdajo plačilnega naloga na standardiziranem obrazcu oziroma le -ta sploh ne obstaja. Mora pa predlog obvezno vsebovati zakonsko določene elemente navedene zgoraj pod točko 1.3. (obvezne sestavine tožbe).

V postopku izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (41. člen ZIZ), ki vsebuje plačilni nalog, je treba predlog vložiti na standardnem obrazcu (drugi odstavek 29. Člena ZIZ, Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka) bodisi elektronsko (Povezava se odpre v novem oknuhttps://evlozisce.sodisce.si/esodstvo/index.html) ali v pisni obliki.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

V postopku izdaje plačilnega naloga ni potrebno, da stranke zastopa odvetnik (niti v postopku po 431. členu ZPP niti po 41. členu ZIZ).

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

V mandatni tožbi po 431.členu ZPP morata biti navedeni podlaga in višina dolga ter dokazi s katerimi se lahko ugotovi resničnost navedb. Določena morata biti znesek in valuta ter tudi zapadlost denarne terjatve. Tudi obresti, če se zahtevajo, morajo biti točno določene (obrestna mera in obdobje za katerega se zahtevajo). Zapadlost terjatve mora izhajati iz verodostojne listine.

Zahtevka pri izvršbi na podlagi verodostojne listine ni treba podrobneje utemeljiti, zadošča navedba verodostojne listine (41. člen ZIZ).

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Da, k tožbi oziroma k predlogu za izdajo plačilnega naloga mora biti priložena verodostojna listina v izvirniku ali v overjenem prepisu. Za izdajo plačilnega naloga v gospodarskem sporu ni potrebno priložiti verodostojne listine v izvirniku ali v overjenem prepisu. Zadošča, če prepis take listine overi pooblaščeni organ pravne osebe.

Verodostojna listina je listina, ki nima kvalitete izvršilnega naslova, vendar izraža visoko stopnjo verjetnosti, da terjatev obstaja. Listina je verodostojna, če tako določa Zakon o pravdnem postopku ali drug zakon. Verodostojne listine po Zakonu o pravdnem postopku so: javne listine, zasebne listine, na katerih je podpis zavezanca overil organ, ki je pristojen za overitve, menice in čeki s protestom in povratnimi računi, če so ti potrebni za nastanek zahtevka, izpiski iz overjenih poslovnih knjig, fakture in listine, ki imajo po posebnih predpisih naravo javne listine. Verodostojna listina je lahko tudi tuja listina, če izpolnjuje pogoje za uporabo v Republiki Sloveniji

Izjema: brez predložitve verodostojne listine izda sodišče plačilni nalog zoper toženo stranko, kadar se tožbeni zahtevek nanaša na zapadlo denarno terjatev, ki ne presega 2.000 eurov ter sta v tožbi navedeni podlaga in višina dolga ter dokazi, s katerimi se lahko ugotovi resničnost tožbenih navedb, pri čemer ta izjema ne velja za gospodarske spore (494. člen ZPP).

V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, kjer se prav tako izda plačilni nalog, ni mogoče verodostojne listine predložiti (informacijski sistem tega ne omogoča), temveč jo je treba zgolj določno označiti (41. člen ZIZ).

1.4 Zavrnitev zahtevka

Sodišče zavrne zahtevek za izdajo plačilnega naloga, če nista izpolnjeni predpostavki za njegovo izdajo, in sicer denarna zapadla terjatev in obstoj verodostojne listine, iz katere ta terjatev izhaja.

Kadar sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga, nadaljuje postopek s tožbo.

Okrajno sodišče v Ljubljani zavrne predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če terjatev ni zapadla ali če je toženec v stečaju.

1.5 Pritožba

Zoper sklep, s katerim sodišče ni ugodilo predlogu za izdajo plačilnega naloga, ni pritožbe, tožnik te odločitve ne more izpodbijati niti s pritožbo zoper sodbo.

Pravno sredstvo tožene stranke zoper izdan plačilni nalog pa je ugovor. Rok za ugovor je 8 dni od vročitve plačilnega naloga toženi stranki (v meničnih in čekovnih sporih 3 dni). Ugovor mora biti obrazložen, sicer se šteje, da je neutemeljen. Zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru, je dovoljeno vložiti pritožbo.

Kadar tožena stranka izpodbija plačilni nalog samo glede odločbe o stroških, se sme ta odločba izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep.

Zoper sklep, s katerim je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, lahko tožnik vloži pritožbo v roku 8 dni, o kateri odloča Višje sodišče v Ljubljani.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Tožena stranka se o zahtevku tožeče stranke lahko izjavi v ugovoru. Ugovor mora biti obrazložen. Tožena stranka mora v njem navesti dejstva s katerim ga utemeljuje in predlagati dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neutemeljen (2. odstavek 435. člena ZPP). Tožena stranka mora torej v ugovoru zatrjevati pravno pomembna dejstva, dejstva na podlagi katerih bi bil lahko tožbeni zahtevek zavrnjen (če bi se izkazal za resnična). Trditve o takšnih dejstvih morajo biti konkretne in določne.

Zoper sklep, s katerim je Okrajno sodišče v Ljubljani ugodilo predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je dovoljen ugovor v roku 8 dni. Ugovor mora biti obrazložen. Za obrazloženega se šteje ugovor takrat, če dolžnik navede dejstva, na podlagi katerih bi bilo treba upnikov tožbeni zahtevek zavrniti (npr. da je poravnal upnikovo terjatev) in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (61. člen ZIZ). O ugovor odloča Okrajno sodišče v Ljubljani.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Kadar sodišče ugovora tožene stranke ne zavrže kot prepoznega, nepopolnega in nedovoljenega ali zavrne, nadaljuje postopek kot po tožbi.

Če toženec vloži obrazložen ugovor, sodišče s sklepom razveljavi plačilni nalog in začne po pravnomočnosti tega sklepa z obravnavanjem glavne stvari.

Na prvem naroku za glavno obravnavo lahko navajajo stranke nova dejstva in predložijo nove dokaze, tožena stranka pa lahko uveljavlja tudi nove ugovore glede izpodbijanega dela plačilnega naloga.

Če Okrajno sodišče v Ljubljani ugodi ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in opravljena izvršilna dejanja (sodišče torej ne razveljavi plačilnega naloga, temveč se o tem, ali se plačilni nalog razveljavi ali pa ostane v veljavi, odloča v poznejši pravdi). Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku (62. člen ZIZ).

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če nasprotna stranka ne vloži ugovora oziroma pritožbe, postane sklep oziroma plačilni nalog pravnomočen in izvršljiv.

Če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vloži ugovor av roku 8 dni, postane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti pravnomočen in izvršljiv (to velja tudi za plačilni nalog) ter se bo zaradi izterjave upnikove terjatve začela izvršba na dolžnikove predmete izvršbe, ki jih je v predlogu za izvršbo navedel upnik.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Tožeča stranka mora sodišče za izdajo potrdila o izvršljivosti izrecno zaprositi. Sodna odločba je izvršljiva, če postane pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 19.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).

Okrajno sodišče v Ljubljani po uradni dolžnosti izda potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ter ga pošlje upniku ter (skupaj s sklepom o izvršbi) vsem, ki so pristojni za prisilno izvršitev sklepa o izvršbi (izvršitelju, banki, delodajalcu ipd.).

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Plačilni nalog, zoper katerega ni bil vložen ugovor oziroma je bil le ta zavržen oziroma zavrnjen, postane pravnomočen in ga ni več možno izpodbijati s pritožbo.

Pravnomočen plačilni nalog pa je možno izpodbijati z izrednimi pravnimi sredstvi.

Pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki vsebuje plačilni nalog, je možno izpodbijati z izrednimi pravnimi sredstvi (obnovo postopka in zahtevo za varstvo zakonitosti, 10. člen ZIZ).

Sorodne povezave

 

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?sop=1998-01-2303

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.pisrs.si/Pis.web/#

Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.uradni-list.si/

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/preciscenaBesedilaZakonov

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.sodisce.si/


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 23/05/2018

Postopek za plačilni nalog - Slovaška


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Plačilni nalog spada pod tako imenovane skrajšane sodne postopke. Postopek je urejen v členu 265 in naslednjih zakona št. 160/2015, zakonik o civilnem postopku (zákon č. 160/2015 Z.z. Civilný sporový poriadok) (v nadaljnjem besedilu: ZCP).

Plačilni nalog se lahko izda le, če tožeča stranka uveljavlja pravico do plačila denarnega zneska na podlagi dejstev, ki jih zatrjuje in o katerih sodišče ne dvomi, zlasti če so ta dejstva dokumentirana z listinskimi dokazi. Odločba o zahtevku se lahko izda v obliki plačilnega naloga, ne da bi bila potrebna izjava tožene stranke in ne da bi bila razpisana obravnava. V odločbi je toženi stranki naloženo, naj plača denarni znesek ali njegov del in stroške postopka v 15 dneh od vročitve ali naj v istem roku vloži ugovor. Za namene postopka za izdajo plačilnega naloga se izjava o stroških postopka šteje za odločbo.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Ne.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba postopka je prostovoljna, njegov namen pa je uspešna in stroškovno učinkovita obravnava zadeve. Izdaja plačilnega naloga ni odvisna od izrecne zahteve tožeče stranke; sodišče lahko plačilni nalog izda tudi, če je tožeča stranka sodišču predlagala, naj odloči s sodno odločbo.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Če se plačilni nalog vroči v tujini, se uporablja evropski plačilni nalog. Vloga za izdajo evropskega plačilnega naloga se vloži na obrazcu A v skladu z Uredbo (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog.

1.2 Pristojno sodišče

Za postopek na prvi stopnji je pristojno okrožno sodišče. Postopek poteka na sodišču, ki je stvarno in krajevno pristojno.

1.3 Formalni pogoji

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Uporaba obrazca v tem postopku ni obvezna, če pa tožeča stranka skupaj z vlogo za začetek postopka vloži vlogo za plačilni nalog na obrazcu, objavljenem na spletišču ministrstva za pravosodje Slovaške republike (Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky) Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.justice.gov.sk/, sodišče izda plačilni nalog v desetih delovnih dneh od dneva, ko so izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo plačilnega naloga in je bila plačana sodna taksa.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Zastopanje po odvetniku v tem postopku ni potrebno.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

To je skrajšani postopek, temelječ le na dejstvih, ki jih zatrjuje tožeča stranka. Zato je nujno, da so dejstva, na katerih temelji pravica, ki jo zatrjuje tožeča stranka, zadostno dokumentirana in da je zahtevana izpolnitev dopustna na podlagi objektivnega prava.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Zahtevek mora biti dokumentiran, na primer s pogodbo. Vsekakor morajo biti dokazi, s katerimi se utemeljuje zahtevek, priloženi zahtevku.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Če sodišče ne izda plačilnega naloga, se uporabi postopek, opisan v členu 168(1) ZCP, tj. postopek, kot se uporablja v vseh drugih sporih.

Če je vložen zahtevek za plačilo denarnega zneska na podlagi potrošniške pogodbe in je tožena stranka potrošnik, sodišče ne izda plačilnega naloga, če pogodba ali drugi pogodbeni dokumenti vsebujejo nesprejemljive pogoje (člen 299(2) ZCP).

1.5 Pritožba

Pravno sredstvo v postopku za izpodbijanje izdaje plačilnega naloga je ugovor. Pritožba se lahko vloži le zoper odločbo o stroških postopka. Sodišče odloči v skrajšanem postopku, tj. brez obravnave.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Ugovor kot pravno sredstvo je treba vložiti v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga pri sodišču, ki ga je izdalo. Ugovor mora biti obrazložen. Za vložitev ugovora kot pravnega sredstva se plača sodna taksa.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Takoj ko tožena stranka pravočasno vloži obrazložen ugovor, se plačilni nalog razveljavi in sodišče odredi obravnavo.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če ugovor ni vložen v roku za vložitev ugovora, plačilni nalog postane pravnomočen.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Plačilni nalog je treba potrditi kot pravno veljaven – opremljen mora biti z žigom, s katerim sta potrjeni njegova veljavnost in izvršljivost in ki ga zagotovi sodišče, ki je izdalo plačilni nalog. Nato je treba vložiti predlog za izvršbo.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Če ugovor ni vložen v zakonskem roku za vložitev pravnega sredstva zoper plačilni nalog, ima nalog enak učinek kot izvršljiva sodna odločba. Izredna pritožba se lahko vloži za izpodbijanje izvršljive odločbe v smislu OSP, vendar samo, če so izpolnjene vse zakonske zahteve. Možnost vložitve izredne pritožbe je odvisna od okoliščin in dejstev posamezne zadeve.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 14/01/2019

Postopek za plačilni nalog - Finska


1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

Na Finskem obstaja poseben postopek za izdajo plačilnega naloga, ki je posebej namenjen izterjavi nespornih terjatev. V teh primerih se lahko tožencu plačilo dolga tožniku naloži s tako imenovano zamudno sodbo.

Tožbe se lahko vložijo tudi z elektronsko vlogo za začetek postopka, ki se predloži na elektronskem obrazcu na spletni strani finske pravosodne uprave (Povezava se odpre v novem oknuhttps://oikeus.fi/en/). Za več informacij glej „Avtomatizirana obdelava – Finska“.

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Postopek se lahko uporabi za vse vrste denarnih zahtevkov, o katerih se lahko stranki medsebojno pogodbeno dogovorita.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Ne. Zgornja ali spodnja meja vrednosti zahtevka ne obstaja.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba postopka je prostovoljna.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Načeloma ni pravila, v skladu s katerim bi moral toženec živeti na Finskem. Vendar mora biti finsko sodišče pristojno za obravnavo zadeve, da lahko uporabi ta postopek. Na primer, na podlagi uredbe Bruselj I se pristojno sodišče določi v skladu z glavnim pravilom, tako da mora zadevo, ki vključuje predlog za plačilo, obravnavati sodišče v kraju stalnega prebivališča toženca.

1.2 Pristojno sodišče

V teh zadevah je pristojno splošno sodišče prve stopnje. Na Finskem so to okrožna sodišča (käräjäoikeus). Splošno pravilo je, da je pristojno okrožno sodišče v kraju, kjer ima toženec stalno prebivališče. Za postopek za izdajo plačilnega naloga se uporabljajo splošne določbe o sodni pristojnosti (glej „Pristojnost – Finska“).

1.3 Formalni pogoji

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Vloge za začetek postopka morajo biti pripravljene pisno in vključevati naslednje podatke: zahtevek, razloge (na kratko), kakršen koli zahtevek za povračilo stroškov vložitve tožbe ter kontaktne podatke tožnika in toženca. Vloge za začetek postopka morajo biti podpisane.

Na nacionalni ravni ni obrazcev. Nekatera okrožna sodišča so pripravila obrazce, vendar njihova uporaba ni obvezna.

Nesporni zahtevki se lahko vložijo tudi z elektronsko vlogo za začetek postopka, ki se predloži na elektronskem obrazcu na spletni strani finske pravosodne uprave (Povezava se odpre v novem oknuhttps://oikeus.fi/en/).

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Odvetnik ni obvezen niti za tožnika niti za toženca, vendar ga je vedno dovoljeno imeti.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Zahtevek je treba utemeljiti tako, da ga je mogoče razlikovati od drugih zahtevkov.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Dokazi niso potrebni v zadevah, ki se nanašajo na izterjavo nespornega dolga. Tožnik mora zadostne dokaze predložiti le, če toženec ugovarja zahtevku.

1.4 Zavrnitev zahtevka

V praksi je ovira za zamudno sodbo dejstvo, da toženec utemeljeno ugovarja zahtevku, predstavljenemu v vlogi za začetek postopka, zaradi česar zahtevek ni več nesporen. Drugi morebitni primeri vključujejo zavrženje vloge za začetek postopka; to se zgodi zlasti, če zadevno okrožno sodišče ni pristojno ali tožnik kljub pozivu ne odpravi pomanjkljivosti v svoji vlogi za začetek postopka. Načeloma je lahko tožba tudi takoj zavrnjena s sodbo, če je zahtevek očitno neutemeljen, tj. če nima nobene pravne podlage. Sodišče sicer ne preizkusi veljavnosti zahtevka.

1.5 Pritožba

Tožnik se ne more pritožiti zoper ugotovitev, da zahtevka ni mogoče obravnavati kot nespornega, če se toženec odloči ugovarjati zahtevku. V takem primeru bo okrožno sodišče zadevo obravnavalo v rednem civilnem postopku. Vendar se lahko tožnik pritoži zoper zavrženje ali zavrnitev njegovega zahtevka.

1.6 Izjava nasprotne stranke

To vprašanje je bilo oblikovano za sistem, v katerem se najprej izda „zamudna sodba/plačilni nalog“ in šele nato se tožencu omogoči ugovor. Na Finskem se zahtevek najprej pošlje tožencu, in če mu ta ne ugovarja, se izda zamudna sodba.

Okrožno sodišče bo toženca pozvalo, naj v določenem roku pisno odgovori na tožbo. Okrožno sodišče določi rok, ki je običajno od dva do tri tedne. Toženec mora v odgovoru navesti, ali ugovarja zahtevku in, če mu ugovarja, iz kakšnih razlogov. V odgovoru lahko navede tudi, katere dokaze namerava predložiti, če sploh, in zahteva povračilo stroškov. Navesti mora tudi svoje kontaktne podatke in podpisati odgovor.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Če toženec ugovor vloži v roku, zahtevek ni več nesporen in zamudne sodbe ni mogoče izdati. V takem primeru se zadeva samodejno nadaljuje v rednem civilnem postopku.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Če toženec ne vloži ugovora zoper zahtevek v roku, se izda zamudna sodba, s katero je ugodeno zahtevanemu znesku. Sodba je izvršljiva takoj.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Toženec se zoper zamudno sodbo ne more pritožiti pri pritožbenem sodišču (hovioikeus), vendar pa lahko pri okrožnem sodišču vloži zahtevek za tako imenovano „obnovitev postopka“. Zahtevek za obnovitev postopka pomeni, da bo zadeva vrnjena v ponovno obravnavo okrožnemu sodišču, ki je izdalo zamudno sodbo. Zahtevke za obnovitev postopka je treba vložiti v 30 dneh od datuma vročitve zamudne sodbe tožencu. Če zahtevek za obnovitev postopka ni vložen, zamudna sodba postane pravnomočna.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 08/02/2018