Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Postopek za plačilni nalog - Belgija

1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

V Belgiji obstaja „skrajšani postopek za izdajo plačilnega naloga“. Ta poenostavljeni postopek, določen v členih 1338 do 1344 sodnega zakonika (code judiciaire), omogoča doseči plačilo majhnih zneskov v določenih zadevah.

Zakonodaja o skrajšanem postopku za izdajo plačilnega naloga je na voljo na Povezava se odpre v novem oknuspletišču zvezne javne službe za pravosodje (Service public fédéral Justice):

  • kliknite „Législation belge – Législation consolidée et index législatif“ (Belgijska zakonodaja – Prečiščena zakonodaja in zakonodajno kazalo) (na spodnjem levem delu strani);
  • kliknite „Législation belge“ (Belgijska zakonodaja);
  • izberite „CODE JUDICIAIRE“ (Sodni zakonik) v razdelku „Nature juridique“ (Pravna narava);
  • v razdelku „Mot(s)“ (Besede) vtipkajte „664“;
  • kliknite „Recherche“ (Išči) in nato „Liste“ (Seznam);
  • kliknite „Détail“ (Podrobnosti);
  • poiščite „Chapitre XV“ (Poglavje XV).

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Postopek se uporablja samo za denarne terjatve.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Člen 1338 sodnega zakonika določa, da se ta postopek lahko uporabi le za zahtevke za plačilo dolga, katerega znesek je natančno določen in ki ne presega 1 860 EUR.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba skrajšanega postopka za izdajo plačilnega naloga je popolnoma prostovoljna.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Ne. Člen 1344 sodnega zakonika določa, da se lahko pravila v zvezi s skrajšanim postopkom za izdajo plačilnega naloga uporabijo samo, če ima dolžnik stalno ali običajno prebivališče v Belgiji.

1.2 Pristojno sodišče

Ta postopek se lahko začne pri mirovnem sodišču (juge de paix), če terjatev spada v njegovo pristojnost (v zvezi s pristojnostmi mirovnega sodišča glej informativni list „Pristojnost – Belgija“). V sporih iz člena 1338 sodnega zakonika se lahko ta postopek uporabi tudi za vsak zahtevek, ki spada v pristojnost gospodarskega sodišča (tribunal de commerce) in v pristojnost sodišča za prekrške (tribunal de police).

1.3 Formalni pogoji

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Za začetek postopka ne obstaja noben obrazec. Vendar zakon določa več pogojev glede navedb, ki jih morata vsebovati poziv za plačilo in vloga, s katero se zahtevek vloži pri sodišču.

Upnik mora, preden pri sodišču vloži vlogo, dolžniku poslati poziv za plačilo. Ta obveznost je določena v členu 1339 sodnega zakonika. Poziv za plačilo se lahko dolžniku vroči po sodnem izvršitelju ali pošlje s priporočeno pošto s povratnico. Člen 1339 določa tudi navedbe, ki jih mora vsebovati poziv, da bi bil ta pravno veljaven, in sicer:

  • prepis členov iz poglavja sodnega zakonika, ki se nanaša na skrajšani postopek za izdajo plačilnega naloga;
  • opomin, da je treba plačati v 15 dneh od dneva, ko je pismo poslano ali vročeno;
  • zahtevani znesek;
  • navedbo sodišča, ki bo obravnavalo zahtevek, če dolžnik ne bo izvedel plačila.

V 15 dneh po izteku petnajstdnevnega roka, določenega v pozivu, se zahtevek predloži sodišču z vlogo, sestavljeno v dveh izvodih. Člen 1340 sodnega zakonika določa, da mora vloga vsebovati:

  • navedbo dneva, meseca in leta;
  • priimek, ime, poklic in stalno prebivališče tožnika ter po potrebi priimek, ime, stalno prebivališče in status njegovih pravnih zastopnikov;
  • predmet zahtevka in natančni znesek, ki se zahteva, z razčlenitvijo različnih elementov terjatve in podlage zanjo;
  • določitev sodišča, ki mora odločiti o zahtevku;
  • podpis odvetnika stranke.

Tožnik lahko po prosti presoji navede tudi razloge, iz katerih nasprotuje odobritvi odloga plačila.

Vlogi je treba priložiti:

  • fotokopijo pisanja, ki je podlaga za zahtevek;
  • poziv sodnega izvršitelja ali kopijo priporočenega pisma, ki mu je priložena povratnica, ali izvirnik tega pisma, ki sta mu priložena dokazilo, da ga je prejemnik zavrnil ali da ga ni prevzel na poštnem uradu, in potrdilo, da je dolžnik v registru prebivalstva prijavljen na navedenem naslovu.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Eden od elementov, ki so nujni del vloge, je podpis odvetnika. Poleg tega člen 1342 sodnega zakonika določa, da se kopija sklepa po navadni pošti pošlje tožnikovemu odvetniku. To sta edini pravni določbi, s katerima se zahteva sodelovanje odvetnika.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Vloga mora biti dovolj podrobno utemeljena. Člen 1340, prvi odstavek, točka 3, sodnega zakonika namreč določa, da mora vloga vsebovati predmet zahtevka in natančni znesek, ki se zahteva, z razčlenitvijo različnih elementov terjatve in podlage zanjo.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Da. V skladu s členom 1338 mora biti terjatev utemeljena z listino, ki izvira od dolžnika. Ni pa nujno, da ta listina pomeni pripoznavo dolga.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Sodišče v 15 dneh od vložitve vloge ugodi vlogi ali jo zavrne s sklepom, ki ga izda zunajobravnavni senat (chambre du conseil). Sodišče lahko odobri odlog plačila ali delno ugodi vlogi (člen 1342 sodnega zakonika). Sodišče ima namreč na voljo informacije v zvezi z različnimi elementi dolga in lahko nekatere od njih zavrne. Tako lahko upošteva plačila, izvedena v vmesnem času. Sodišče lahko zahtevek v celoti zavrne, če pogoji niso izpolnjeni (glej člene od 1338 do 1344 sodnega zakonika).

Če sodišče vlogi ugodi v celoti ali delno, ima njegov sklep učinke zamudne sodbe.

Upnik mora nato sklep sodišča vročiti dolžniku.

Člen 1343(2) sodnega zakonika določa, da mora akt o vročitvi tega sklepa vsebovati naslednje elemente, da bi bil pravno veljaven:

  • kopijo vloge;
  • navedbo roka, v katerem lahko dolžnik vloži ugovor;
  • navedbo sodišča, pri katerem je treba vložiti ugovor, in formalnosti, ki jih je treba v zvezi s tem izpolniti.

Dolžnik mora biti v aktu o vročitvi tudi poučen, da bodo lahko uporabljena vsa pravna sredstva za dosego plačila zahtevanih zneskov, če v navedenem roku ne bo vložil ugovora ali pritožbe, sicer je tak akt o vročitvi ničen in neveljaven.

Če dolžnik v predpisanem roku ne vloži ugovora ali pritožbe, sklep postane dokončen.

1.5 Pritožba

Pritožba upnika

Pravna sredstva, ki so na voljo upniku, so navedena v členu 1343(4) sodnega zakonika. Upnik nima pravega pravnega sredstva, kadar sodišče njegovo vlogo zavrne ali ji delno ugodi. Vendar pa lahko svoj zahtevek ponovno vloži po rednem postopku (torej ne po skrajšanem postopku). Če je zahtevku delno ugodeno in ga želi upnik vseeno ponovno vložiti po rednem postopku, sklepa še ne sme vročiti dolžniku.

Ugovor ali pritožba dolžnika

Dolžnik lahko sklep izpodbija na dva načina: z vložitvijo pritožbe ali vložitvijo ugovora (če sodišče v celoti ali delno ugodi vlogi upnika, ima njegov sklep učinke zamudne sodbe – glej člen 1343(4) sodnega zakonika). V obeh primerih je rok za vložitev pravnega sredstva en mesec od vročitve sodbe (glej člena 1048 in 1051 sodnega zakonika). Ti roki se podaljšajo, če ena od strank v Belgiji nima niti stalnega niti običajnega prebivališča niti naslova za vročanje.

V takem primeru se uporabljajo pravila splošnega prava v zvezi z ugovorom in pritožbo, pri čemer velja izjema, določena v členu 1343(3), drugi pododstavek, sodnega zakonika: z odstopanjem od člena 1047 (ki zahteva vročitev po sodnem izvršitelju) se ugovor lahko vloži z vlogo, ki se odda v sodnem tajništvu sodišča v toliko izvodih, kolikor je vključenih strank in odvetnikov, ter se po sodnem tajniku s sodnim pisanjem vroči upniku in njegovemu odvetniku.

Da bi bila vloga (ugovor) pravno veljavna, mora vsebovati:

  • navedbo dneva, meseca in leta;
  • priimke, ime, poklic in stalno prebivališče vložnika ugovora;
  • priimek, ime in stalno prebivališče upnika ter priimek njegovega odvetnika;
  • določitev izpodbijanega sklepa;
  • razloge, na katere se opira vložnik ugovora.

Sodni tajnik pozove stranke, naj se udeležijo sodnega naroka na dan, ki ga določi sodišče.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Belgijsko pravo ne določa izrecno izjave nasprotne stranke.

Dolžnik lahko pošlje informacije mirovnemu sodišču, kar pa ne spremeni narave zamudne sodbe.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Kot je bilo navedeno zgoraj, izjava nasprotne stranke ni mogoča. Skrajšani postopek poteka običajno ne glede na to, ali se dolžnik brani ali ne.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Glej odgovor na točko 1.7.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 24/10/2019