Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Postopek za plačilni nalog - Grčija

1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

Obstaja možnost izdaje plačilnega naloga. Uporabljajo se določbe členov 623–634 zakonika o civilnem postopku, tj. predsedniškega odloka št. 503/1985, kakor je bil spremenjen in je v veljavi.

1.1 Področje uporabe postopka

Civilne in gospodarske zadeve: spori, ki spadajo na področje zasebnega prava, če v skladu z zakonom zanje niso pristojna druga sodišča (člen 1 zakonika o civilnem postopku).

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Denarni zahtevki ali zahtevki za vrednostne papirje, in sicer zahtevki na podlagi čekov, menic, zadolžnic, če sta zahtevek in dolgovani znesek potrjena z javno ali zasebno listino ter če so ti zahtevki izraženi v evrih ali drugi tuji valuti (člen 623 zakonika o civilnem postopku).

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Ne, zgornja meja vrednosti zahtevka ne obstaja.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Postopek za izdajo plačilnega naloga je prostovoljen, ker lahko upnik vedno vloži navadno tožbo, s katero se začne ugotovitvena obravnava, po kateri se izda sodna odločba o zahtevku, medtem ko se v postopku za izdajo plačilnega naloga izda plačilni nalog, ki ni sodna odločba, ampak izvršilni naslov (člen 631 zakonika o civilnem postopku).

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Ne, plačilnega naloga ni mogoče izdati (če pa je izdan, je neveljaven), če ga je treba vročiti osebi, ki prebiva v tujini ali njeno stalno prebivališče ni znano, razen če je navedena oseba zakonito imenovala zastopnika ad litem v Grčiji (člen 624 zakonika o civilnem postopku). Bistven je kraj, v katerem je dolžnik fizično (corpore) ustaljen v času vročitve.

1.2 Pristojno sodišče

Sodnik okrožnega civilnega sodišča je pristojen za denarne zahtevke do dvajset tisoč evrov (20 000 EUR), sodnik sodišča prve stopnje pa za vse druge denarne zahtevke. Krajevna pristojnost, tj. sodišče s pristojnostjo ratione loci, se določi na podlagi splošnih določb o krajevni pristojnosti, tj. na podlagi določb členov 22–41 zakonika o civilnem postopku. Na podlagi teh določb je lahko na primer krajevno pristojno sodišče (okrožno civilno sodišče ali sodišče prve stopnje), ki je pristojno za dolžnikov kraj stalnega prebivališča, kraj izdaje dolžniškega instrumenta (npr. čeka) ali kraj sprejetja ali plačila menice.

1.3 Formalni pogoji

Vloga se vloži:

(A) ustno pri sodniku okrožnega civilnega sodišča s pripravo ustreznega poročila (člen 626(1) v povezavi s členom 215(2) zakonika o civilnem postopku), pri čemer ni izključena možnost predložitve pisne vloge, ali

(B) obvezno pisno pri sodniku sodišča prve stopnje na podlagi pisne zahteve pri sodnem tajništvu sodišča prve stopnje, ki mora vsebovati:

  1. sodišče, pri katerem je vloga vložena (okrožno civilno sodišče ali sodišče prve stopnje);
  2. vrsto pravnega instrumenta, tj. „vloga za plačilni nalog“;
  3. ime, priimek, očetovo ime in kraj prebivališča vseh strank: upnika in dolžnika in/ali njunih pravnih zastopnikov ter, če sta pravni osebi, njuno poslovno ime in registrirani sedež;
  4. predmet pravnega instrumenta, predstavljen jasno, natančno, jedrnato in čitljivo v grščini, in če vsebuje dokumente v tujem jeziku, npr. račune v tujem jeziku, overjen prevod teh dokumentov;
  5. datum in podpis stranke ali njenega pravnega zastopnika ali pooblaščenca in, kadar je obvezna prisotnost odvetnika, odvetnikov podpis;
  6. naslov ter zlasti ulico in hišno številko stanovanja ali pisarne ali prodajalne stranke, ki vlaga tožbo, ali njenega pravnega zastopnika in pooblaščenca;
  7. zahtevo za plačilni nalog ter
  8. zahtevek in natančni znesek denarja ali vrednostnih papirjev skupaj z morebitnimi zapadlimi obrestmi za zahtevano plačilo (člen 626(1) in (2) v povezavi s členoma 118 in 119(1) zakonika o civilnem postopku).

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Ne, uporaba standardiziranega obrazca ni obvezna.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Da, če je vloga vložena pri sodišču prve stopnje in se nanaša na zahtevke, ki presegajo dvajset tisoč evrov (20 000 EUR), ali pri okrožnem civilnem sodišču in se nanaša na zahtevke v višini od dvanajst tisoč evrov (12 000 EUR) do dvajset tisoč evrov (20 000 EUR).

Če je vloga vložena pri okrožnem civilnem sodišču in se nanaša na zahtevek v višini do dvanajst tisoč evrov (12 000 EUR), lahko stranka postopek na sodišču začne in se zagovarja v njem, ne da bi jo zastopal pooblaščeni odvetnik (člen 94 zakonika o civilnem postopku).

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

V vlogi za plačilni nalog mora biti vsaj zelo na kratko opredeljena vrsta pravnega posla, iz katerega izhaja zahtevek (= dolg), npr. zahtevki na podlagi posojilnih ali prodajnih pogodb, terjatve iz najema ali neporavnani čeki. Vrsta pogodbe ali pravnega posla na splošno prav tako pomeni podlago za plačilo, zato je treba zlasti navesti čas, ko je nastala obveznost, na primer čas, ko bi dolžnik moral plačati zahtevani znesek, a tega ni storil. V vlogi je nato treba navesti predložene dokumente, iz katerih sta razvidna vrsta in višina zahtevka v skladu s tako vlogo.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Obstoj zahtevka za plačilni nalog se lahko dokaže le z listinami, ker prič ni mogoče zaslišati v okviru tega postopka. Te listine se predložijo z vlogo in zadržijo v sodnem tajništvu sodišča, dokler se ne izteče rok za ugovor, tako da se lahko stranka, zoper katero se predlaga izdaja plačilnega naloga, tj. dolžnik, seznani z njimi. Kot dokazi so dopustne vse listine (zasebne in javne), ki imajo dokazno vrednost v skladu s členi 432–465 zakonika o civilnem postopku, vključno z vrednostnimi papirji (npr. čeki, menicami). V teh listinah morajo biti nedvoumno navedeni status in podatki (polno ime) upnika – upravičenca, status in podatki dolžnika ter razlogi za zahtevek in višina zahtevka.

Za zasebno listino se zlasti šteje vsaka listina, ki ni javna in ki mora biti v skladu s členom 443 zakonika o civilnem postopku opremljena z lastnoročnim podpisom izdajatelja, da bi imela dokazno vrednost, katera koli oseba, ki prevzame obveznosti, izhajajoče iz listine, pa se šteje za izdajatelja.

Vsaka listina, ki jo je v ustrezni obliki sestavil javni uradnik ali oseba, ki opravlja javno funkcijo, se šteje za javno listino (npr. notarske listine).

1.4 Zavrnitev zahtevka

Vloga se zavrne:

(A) če pravne zahteve za izdajo plačilnega naloga niso izpolnjene in torej če zahtevek ali njegova višina ali dolžnik ali upravičenec niso dokazani neposredno in nedvoumno s priloženimi listinami, ali

(B) če vložnik ne zagotovi pojasnil, ki jih zahteva sodnik, ali ne želi upoštevati priporočil o vložitvi ali popravku vloge ali o overitvi verodostojnosti podpisov na morebitnih predloženih zasebnih listinah (člena 628 in 627 zakonika o civilnem postopku). Ker lahko pristojni sodnik od vložnika zahteva dodatne podrobnosti, listine in popravke, lahko, če vložnik teh zahtev ne izpolni, vlogo zaradi tega zavrne.

Zavrnitev se navede na koncu vloge, na kratko se navede tudi razlog za zavrnitev. To pomeni, da pristojni sodnik ne izda sodne odločbe, zato obvestila v zvezi z zavrnitvijo ni mogoče izpodbijati s pritožbo. Seveda pa lahko vložnik – upnik še vedno vloži navadno tožbo v zvezi s svojim zahtevkom (glej točko 1.1.3 zgoraj) ali vloži novo vlogo za plačilni nalog (člen 628(3) zakonika o civilnem postopku).

1.5 Pritožba

Pravice do pritožbe ni mogoče uveljavljati, če je vloga za plačilni nalog zavrnjena.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Če je vlogi za plačilni nalog ugodeno in je plačilni nalog izdan, lahko dolžnik, zoper katerega je usmerjen, vloži ugovor zoper plačilni nalog v petnajstih (15) delovnih dneh od datuma vročitve plačilnega naloga (člen 632(1) zakonika o civilnem postopku). Ugovor se lahko vloži tudi pred vročitvijo plačilnega naloga.

Sodišče, ki je pristojno ratione loci in ratione materiae, je sodišče, okrožno civilno sodišče ali sodišče prve stopnje, ki je izdalo plačilni nalog.

Ugovor se obravnava (člen 632(2) zakonika o civilnem postopku) v skladu z določbami členov 643, 649 in 650 zakonika o civilnem postopku, ki se nanašajo na posebne postopke za dolžniške instrumente in najemne spore, v povezavi z določbami o rednem postopku, ki niso v nasprotju z določbami o zgoraj navedenih posebnih postopkih (člen 591(1)(a) zakonika o civilnem postopku).

Ugovor, ki ga je treba vročiti v zgoraj navedenem roku petnajstih (15) delovnih dni, sicer je nedopusten, mora biti vročen bodisi odvetniku, ki je podpisal vlogo za plačilni nalog, bodisi na naslov osebe, zoper katero je plačilni nalog usmerjen, naveden v plačilnem nalogu, razen če je bila s pravnim instrumentom sporočena sprememba naslova (člen 632(1)(b) zakonika o civilnem postopku).

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Vložitev ugovora ne zadrži izvršitve plačilnega naloga, ki je neposredno izvršljiv naslov (člen 631 zakonika o civilnem postopku). Vendar lahko sodišče, ki je izdalo plačilni nalog, na podlagi postopka za izdajo začasne odredbe iz člena 686 zakonika o civilnem postopku, in potem ko stranka, zoper katero je usmerjen plačilni nalog, vloži predlog, odredi začasno ustavitev izvršitve z jamstvom ali brez njega ali pogojno, dokler ni izdana pravnomočna sodna odločba o vloženem ugovoru.

Pogoja za ugoditev predlogu za začasno ustavitev izvršitve plačilnega naloga sta: (a) pravočasna vložitev ugovora in (b) verjetnost uspeha vsaj enega od razlogov ugovora.

S sodno odločbo, s katero je odrejena začasna ustavitev izvršitve, se odpravi izvršljivost plačilnega naloga in oslabi njegova funkcija kot izvršilnega naslova.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če ugovor ni vložen pravočasno (v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga), lahko stranka, v korist katere je bil plačilni nalog izdan, nalog znova vroči dolžniku, ki ima drugo priložnost, da vloži ugovor. Ta lahko namreč ugovor vloži v desetih delovnih dneh od datuma nove vročitve. V takem primeru se ne odredi zgoraj navedena začasna ustavitev izvršitve (glej točko 1.7).

Če se tudi ta desetdnevni rok izteče, plačilni nalog postane pravnomočen, kar pomeni, da sta plačilni nalog in zahtevek popolnoma veljavna na podlagi zgodovinskega in pravnega razloga, navedenega v plačilnem nalogu.

Pravnomočni plačilni nalog, zoper katerega ugovor ni bil vložen pravočasno, se lahko razveljavi samo z izrednim pravnim sredstvom, s katerim se zadeva ponovno odpre. To se lahko vloži samo na podlagi zelo omejenih, predvsem formalnih razlogov (člen 633(2) in člen 544 zakonika o civilnem postopku), in v roku iz člena 544(3) in (4) zakonika o civilnem postopku pri sodišču, ki je izdalo plačilni nalog.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Plačilni nalog je naslov, ki je izvršljiv od datuma njegove izdaje (člen 631 zakonika o civilnem postopku). To pomeni, da za njegovo izvršljivost niso potrebna nobena druga dejanja, in tako se, če ni odrejena začasna ustavitev izvršitve, začne izvršilni postopek, ki ga je mogoče na kratko povzeti, kot sledi:

Sklep o izvršbi se doda izvirniku plačilnega naloga, in sicer se na začetku besedila plačilnega naloga doda stavek „V imenu grškega ljudstva“, na koncu pa stavek „Vsak sodni izvršitelj mora izvršiti to odločbo itd.“, izda se njegova uradna kopija (izvršilni nalog), dolžniku pa se nato vroči sklep (poziv) za plačilo zneska iz plačilnega naloga.

Vendar plačilni nalog preneha veljati, če ni vročen v dveh (2) mesecih od njegove izdaje (člen 630 A zakonika o civilnem postopku).

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Sodna odločba o ugovoru ni pravnomočna, ampak se je mogoče zoper njo pritožiti.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 27/07/2018