Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Postopek za plačilni nalog - Latvija

Izvirna jezikovna različica te strani latvijščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

V Latviji obstajata dve možnosti: izvršitev nespornih zahtevkov (saistību bezstrīdus piespiedu izpildīšana, poglavje 50, členi 400–406 zakona o civilnem postopku) in izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča (saistību piespiedu izpildīšana brīdinājuma kārtībā, poglavje 50.1, členi 406.1–406.10 zakona o civilnem postopku).

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Izvršitev nespornih zahtevkov je dovoljena:

  1. na podlagi pogodb o obveznostih, ki so zavarovane z javno hipoteko ali komercialnim jamstvom;
  2. na podlagi notarsko overjenih pogodb za določen čas ali pogodb za določen čas z enakovrednim pravnim učinkom za izplačilo denarja ali vračilo premičnega premoženja;
  3. na podlagi pogodb za določen čas o zakupu ali najemu nepremičnine, ki so notarsko overjene ali vpisane v zemljiško knjigo ter v katerih je določena obveznost zakupnika ali najemnika, da po izteku pogodbe izprazni ali preda zakupljeno ali najeto nepremičnino (razen stanovanja) in plača zakupnino ali najemnino;
  4. na podlagi protestirane lastne menice.

Zgornje obveznosti niso predmet izvršitve nespornih zahtevkov, če:

  1. se taka izvršitev nanaša na premoženje v državni lasti;
  2. je obveznost zastarala, kar je nedvoumno razvidno iz samega dokumenta.

Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča je dovoljena v zvezi s plačilnimi obveznostmi, ki so dokazane z dokumentom in za katere je določen rok za izpolnitev, ter v zvezi z obveznostmi za plačilo nadomestila, ki je določeno v pogodbi o dobavi blaga, nakupu blaga ali zagotovitvi storitev, če so take obveznosti dokazane z dokumentom in rok za izpolnitev ni bil določen.

Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča ni dovoljena:

  1. za plačilo za neizpolnjeno obveznost;
  2. če prijavljeno stalno prebivališče ali dejansko prebivališče dolžnika ni znano;
  3. če prijavljeno stalno prebivališče, dejansko prebivališče ali sedež dolžnika ni v Latviji;
  4. če zahtevana kazen presega znesek glavnega dolga;
  5. če zahtevane obresti presegajo znesek glavnega dolga;
  6. če pri plačilnih obveznostih znesek dolga presega 15 000 EUR.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Ne.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba postopka ni obvezna.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča ni dovoljena, če kraj, v katerem ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče, dejansko prebivališče ali sedež, ni v Latviji.

Izvršitev nespornih zahtevkov se lahko uporabi, če je predlog vložen na podlagi listin o zastavi nepremičnega premoženja ali obveznosti izpraznitve ali vračila zakupljenega ali najetega nepremičnega premoženja, če je nepremično premoženje v Latviji. Predlog za izvršitev nespornih zahtevkov na podlagi ladijske hipoteke se lahko vloži v Latviji, če je hipoteka vpisana v Latviji.

1.2 Pristojno sodišče

Predlog za izvršitev nespornih zahtevkov se vloži pri zemljiškoknjižnem oddelku okrožnega ali mestnega sodišča (rajona (pilsētas) tiesa):

  1. v kraju, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče, če tega ni, pa v kraju, kjer ima dejansko prebivališče, če se predlog nanaša na obveznosti za plačilo denarja ali vračilo premičnega premoženja ali pogodbene obveznosti, ki so zavarovane s komercialnim jamstvom;
  2. v kraju, kjer je nepremičnina, če je predlog vložen na podlagi listin o zastavi nepremičnega premoženja ali obveznosti izpraznitve ali vračila zakupljenega ali najetega nepremičnega premoženja; če je obveznost zavarovana z več nepremičninami in bi predlogi spadali v pristojnost zemljiškoknjižnega oddelka različnih okrožnih ali mestnih sodišč, mora o predlogu odločati zemljiškoknjižni oddelek okrožnega ali mestnega sodišča v kraju, kjer je ena nepremičnina po izbiri vložnika predloga;
  3. v kraju, kjer je vpisana ladijska hipoteka, če predlog temelji na ladijski hipoteki.

Predlog za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča je treba vložiti pri zemljiškoknjižnem oddelku okrožnega ali mestnega sodišča v kraju, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče, če tega ni, pa v kraju, kjer ima dejansko prebivališče ali sedež.

1.3 Formalni pogoji

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Predlog za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča je treba izdelati v skladu s Prilogo 1 k Uredbi kabineta ministrov št. 792 z dne 21. julija 2009 o predlogah, ki se uporabljajo za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča.

Na portalu latvijskih sodišč Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.tiesas.lv/ je v rubriki E-Pakalpojumi („e-storitve“), E-veidlapas („e-obrazci“), predloga za predlog za izvršitev nespornih zahtvekov (pieteikums par strīdu bezstrīdus piespiedu izpildīšanu). Predloga se lahko prenese in izpolni ter predloži v tiskani obliki.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Ne, to ni obvezno. Splošna pravila o zastopanju so določena v poglavju 12 zakona o civilnem postopku.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Podrobna obrazložitev predloga ni potrebna.

V predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov je treba navesti obveznost in listino, katerih izvršitev želi upnik doseči, glavni dolg, ki ga je treba izterjati, ter morebitne kazni in obresti, v primeru lastne menice pa stroške, povezane s protestiranjem menice, in nadomestilo, določeno z zakonom. Predlogu je treba priložiti naslednje: listino, ki jo je treba izvršiti, in točen prepis te listine, ali v primeru lastne menice listino o protestu lastne menice, potrdilo o plačilu državne takse (valsts nodeva) in dokazilo, da je bilo dano opozorilo, razen če iz zakona izhaja, da tako opozorilo ni potrebno.

Predlog za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča se vloži tako, da se izpolni standardna predloga, v kateri se navedejo podatki o vložniku in dolžniku, plačilna obveznost, dokumenti, iz katerih sta razvidna obveznost in rok za izpolnitev obveznosti, zahtevani znesek in način izračuna, izjava vložnika, s katero potrjuje, da terjatev ni odvisna od nasprotne obveznosti oziroma da je bila nasprotna obveznost izpolnjena, zahteva za sodišče, naj obvesti dolžnika in odredi izvršitev plačilne obveznosti ter povračilo sodnih stroškov, ter izjava, da je sodišče prejelo točne informacije o dejstvih in da je vložnik seznanjen z dejstvom, da vložitev lažnega predloga pomeni kaznivo dejanje po kazenskem zakoniku.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov je treba priložiti naslednje: listino, ki jo je treba izvršiti, in točen prepis te listine, ali v primeru lastne menice listino o protestu lastne menice, potrdilo o plačilu državne takse in dokazilo, da je bilo dano opozorilo, razen če iz zakona izhaja, da tako opozorilo ni potrebno (dokazilo o danem opozorilu je lahko izjava, da naslovnik ni želel sprejeti opozorila, ki jo sestavi zapriseženi sodni izvršitelj ali njegov pomočnik).

Za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča ni treba predložiti pisnih dokazov o terjatvi, vendar je treba v predlogi navesti dokumente, iz katerih sta razvidna obveznost in rok za njeno izpolnitev. Če dolžnik izpodbija veljavnost plačilne obveznosti v 14 dneh od prejetja obvestila, ki ga pošlje sodišče, se sodni postopek za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča konča. Odločitev o končanju postopka zaradi ugovora dolžnika upniku ne preprečuje, da v zvezi s terjatvijo vloži redno tožbo.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Sodnik posameznik odloči o predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov v sedmih dneh od vložitve predloga na podlagi predloga in listin, ki so mu priložene, ne da bi predhodno obvestil vložnika in dolžnika. Sodnik zavrne predlog, če je neutemeljen, če je kazen, navedena v predlogu, nesorazmerna glede na glavni dolg ali če listina, ki jo je treba izvršiti, vsebuje nepoštene pogodbene pogoje, s katerimi so kršene potrošnikove pravice.

Če sodišče v primeru izvršitve obveznosti na podlagi obvestila sodišča ugodi predlogu, vendar dolžnik v 14 dneh od prejetja obvestila, ki ga pošlje sodišče, vloži ugovor, s katerim izpodbija veljavnost plačilne obveznosti ali dokaže, da je bil dolg poravnan, sodnik konča postopek.

1.5 Pritožba

Odločbe sodnika o predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov ali izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča ni mogoče izpodbijati.

1.6 Izjava nasprotne stranke

O predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov odloči sodnik posameznik, mnenje dolžnika pa se ne upošteva.

V primeru predloga za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča sodnik izda obvestilo za dolžnika, v katerem mu predlaga, naj plača znesek, naveden v predlogu, ali vloži ugovor pri sodišču v 14 dneh od prejetja obvestila.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Če v primeru predloga za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča dolžnik v 14 dneh od vročitve obvestila vloži ugovor, s katerim izpodbija veljavnost plačilne obveznosti, se sodni postopek v zvezi z izvršitvijo obveznosti na podlagi obvestila sodišča konča. Če se dolžnik strinja z delom predloga, je vložnik obveščen o dolžnikovem odgovoru in roku, v katerem mora vložnik sodišče obvestiti, ali je bil del obveznosti, katerega izvršitev je bila sprejeta, izpolnjen. Če se vložnik ne strinja z izvršitvijo dela obveznosti ali ne odgovori v roku, določenem v obvestilu, se sodni postopek konča.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če v primeru predloga za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča dolžnik ne vloži ugovora v roku, določenem v obvestilu, sodnik v sedmih dneh od izteka roka za vložitev ugovora izda odločbo, s katero odredi izvršitev plačilne obveznosti, navedene v predlogu, in povračilo sodnih stroškov.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča: odločba sodnika o izvršitvi plačilne obveznosti, navedene v predlogu, začne učinkovati takoj; to je izvršljiva listina, ki jo je mogoče izvršiti v skladu s pravili o izvrševanju sodnih odločb.

Izvršitev nespornih zahtevkov: ko sodnik prouči veljavnost predloga in ugotovi, da mu je treba ugoditi, odloči o tem, katero obveznost je treba izvršiti in v kakšnem obsegu. Odločba sodnika začne učinkovati takoj; to je izvršljiva listina, ki jo je mogoče izvršiti v skladu s pravili o izvrševanju sodnih odločb. V izvršitev se predloži skupaj s točnim prepisom listine, ki se izvršuje.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Odločbe sodnika o predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov ali izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča ni mogoče izpodbijati; če pa dolžnik meni, da je vložnikova terjatev vsebinsko neutemeljena, lahko vloži tožbo zoper upnika, s katero izpodbija terjatev (v primeru izvršitve nespornih zahtevkov v šestih mesecih od datuma, ko je poslan točen prepis odločbe sodnika, v primeru izvršitve obveznosti na podlagi obvestila sodišča pa v treh mesecih od datuma, ko je poslan točen prepis odločbe). Dolžnik lahko ob vložitvi tožbe zahteva začasno ustavitev izvršitve obveznosti; če je upnik že prejel zadoščenje na podlagi postopka izvršitve, lahko dolžnik zaprosi za zavarovanje svoje terjatve. Tožbo je treba vložiti v skladu s postopki, določenimi v zakonu o civilnem postopku, pri sodišču, ki je obravnavalo predhodni predlog za izvršitev nespornih zahtevkov ali izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča. Če pa tožba spada v pristojnost regionalnega sodišča, jo je treba vložiti pri regionalnem sodišču, ki je pristojno za zemljiškoknjižni oddelek okrožnega ali mestnega sodišča, ki je obravnavalo predhodni predlog.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 07/02/2019