Κλείσιμο

Η ΕΚΔΟΣΗ BETA ΤΗΣ ΠΥΛΗΣ ΕΙΝΑΙ ΤΩΡΑ ΔΙΑΘΕΣΙΜΗ!

Επισκεφθείτε την έκδοση BETA της διαδικτυακής πύλης της ευρωπαϊκής ηλεκτρονικής δικαιοσύνης και πείτε μας τη γνώμη σας!

 
 

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Redna sodišča - Belgija

Η σελίδα αυτή μεταφράστηκε από μηχανή και δεν μπορούμε να εγγυηθούμε την ποιότητά της.

Η ποιότητα αυτής της μετάφρασης αξιολογείται ως: μη αξιόπιστη

Θωρείτε αυτή τη μετάφραση χρήσιμη;

Ta stran vsebuje pregled rednih sodišč v Belgiji.


Redna sodišča – uvod

Vrhovno sodišče

Kasacijsko sodišče: je vrhovno sodišče, „sodišče sodišč“ in ima sedež v Bruslju.

Porotno sodišče

Deset pokrajin in upravno okrožje Bruselj – glavno mesto ima sodišče. Ne gre za stalno sodišče, ampak se ustanovi, kadar se nanj napotijo obtoženi.

Prizivna sodišča

  • Prizivna sodišča: v Belgiji jih je 5:
    • Bruselj (za sodniška okrožja Brabanta, Leuven in Bruselj),
    • Liège (za pravosodne okrožja Liège, Euppen de Namur in Luxembourg),
    • Mons (za sodno okrožje Hainaut),
    • Gent (za pravosodne okrožja Zahodne in vzhodne Flandrije)
    • Antwerpen (za sodna okrožja Antwerpen in Limburg).
  • Višja delovna sodišča: v Belgiji jih je 5. To so prizivna sodišča, specializirana za delovno pravo. Sedeže imajo porazdeljene tako kot zgoraj navedena prizivna sodišča.

Sodišča prve stopnje

  • Sodišča prve stopnje: v Belgiji jih je 13 (en na sodno okrožje in dva v okrožju Bruselj, 1 NL in 1 FR).
  • Delovna sodišča: 9 v Belgiji (načeloma ena s strani sodne pristojnosti pritožbenega sodišča, razen pristojnosti pritožbenega sodišča v Bruslju, kjer je delovno sodišče v Leuvnu in Nivellesu ter dveh delovnih sodiščih v Bruslju (1nl in 1FR) in z izjemo pravosodnega okrožja Eupen).
  • Sodišča: v Belgiji je (načeloma ena s strani sodne pristojnosti Court of Appeal, z izjemo pristojnosti pritožbenega sodišča v Bruslju, kjer sodišče posluje v Leuvnu in Nivellesu ter dve sodišči družbe v Bruslju (1nl in 1FR), z izjemo pravosodnega okrožja Eupen).

Nižja ali sosednja sodišča

  • Magistratna sodišča: v Belgiji je 187 mirovnih sodišča (eno na sodni kanton).
  • Policijska sodišča: 15 v Belgiji ali 1 na sodno okrožje s specifičnostjo v Bruslju, ki šteje 4.

Pristojnost sodišč

Mirovni sodnik

Za sojenje v mirovnih procesih so vsi zahtevki pod 5 000 EUR, ki niso namenjeni izključno drugemu sodišču. Mirovni sodnik je pristojen tudi za spore v zvezi z najemninami, sosedstvom, služnostnimi pravicami ter razlastitvijo, ne glede na znesek spora, in začasnimi ukrepi med zakoncema. Če ni bila sprejeta odločitev o prošnji, katere znesek ne presega 2 000 EUR, se pred Sodiščem prve stopnje lahko vloži pritožba na podlagi sodb mirovnega sodnika.

Policijsko sodišče

Sodišče za prekrške obravnava kazenske in civilne zadeve. obravnava prekrške (contraventions) in težje prekrške (délits contraventionnalisés), kršitve posebnih zakonov (na primer Kmetijskega zakonika, Gozdarskega zakonika), zahtevke za povračilo škode, ki izhaja iz prometne nesreče, ter cestnoprometne prekrške. Zoper sodbe policijskega sodišča se je mogoče pritožiti pri Sodišču prve stopnje, razen v zadevah, ki so navedene v pravosodnem zakoniku, ko se sprejme odločitev o zahtevku za znesek, ki ne presega 1 240 EUR.

Sodišče prve stopnje

Sodišče prve stopnje je pristojno za vse spore, razen tistih, za katere so v skladu z zakonom pristojna druga sodišča. To načelo se imenuje subsidiarna pristojnost sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je razdeljeno na tri oddelke: Civilno sodišče, kazensko sodišče, družinsko sodišče in sodišče za mladoletnike. Od leta 2007 je prišlo tudi do delitve, imenovano sodišče za izvrševanje kazenskih sankcij na sodiščih prve stopnje v Antwerpnu, Bruslju, Vzhodni Flandriji, Liègeu in Hainautu.

Civilno sodišče

Civilno sodišče obravnavazadeve, ki vplivajo na status posameznikov. Pristojno je tudi za spore z zneski, višjimi od 1 860 EUR, spore, ki zadevajo pravice do dedovanja ali avtorske pravice ter pritožbe zoper sodbe, ki jih je izdal mirovni sodnik.

Kazensko sodišče

Kazensko sodišče je pristojno za presojo deliktov (délits) in hudih kaznivih dejanj (crimes correctionnalisés), kot so goljufija, prevara, uboj, tatvina z vlomom in rop. Obravnava tudi pritožbe zoper odločbe, ki jih izda policijsko sodišče.

Zadevo je mogoče pri kazenskem sodišču vložiti z neposrednim pozivom državnega tožilstva ali oškodovanca oziroma z odlokom kabineta, ki ob koncu preiskave določi, ali naj se obtoženec napoti na kazensko sodišče ali ne.

Kabinet je preiskovalno sodišče, ki ga sestavlja sodnik sodišča prve stopnje, ki zaseda sam in ki preuči, ali obstaja razlog, da se zadeva posreduje na kazensko sodišče ali pa se odloči, da obtoženca ne bo preganjal (ustavitev sodnega postopka). Preiskovalni senat odloča tudi o tem, ali naj se obtoženca zadrži v preventivnem priporu ali naj se ga spusti na prostost, pri čemer se določijo pogoji za to; o tem odloča vsak mesec oziroma vsake tri mesece, če gre za kazniva dejanja, za katera ni mogoče zmanjšati stopnje kaznivosti (crime non correctionnalisable).

Preventivni pripor je varnostni ukrep, s katerim se oseba, za katero se sumi, da je storila kaznivo dejanje ali težje kaznivo dejanje, pripre v pričakovanju postopka. Ta ukrep se sprejme, da se prepreči izginotje osumljenca v trenutku, ko bi se moral pojaviti pred sodnikom, da v vmesnem obdobju ne bi storil drugih prekrškov, da ne bi poskušal odstraniti dokazov ali da ne bi stopil v stik s tretjimi osebami (na primer zaradi vplivanja na priče ali soobtožence). Osumljenec, ki je na koncu oproščen ali proti kateremu se pregon ustavi, lahko od ministrstva za pravosodje zahteva odškodnino za čas, ki ga je neupravičeno preživel v zaporu: gre za odškodnino v primeru neupravičenega pripora. Za upravičenost do te odškodnine morata biti izpolnjena dva pogoja: preventivni pripor mora trajati več kot osem dni, razlog za pripor ali zadržanje v priporu pa ne sme biti osebno vedenje osumljenca. Minister je zelo dosleden pri presojanju tega drugega pogoja.

Odločitve kabineta je mogoče izpodbijati s pritožbo na oddelku za obtožnice. Predstavlja preiskovalno sodišče na stopnji pritožbenega sodišča.

Sodišče za mladoletnike

Mladinske zbornice, ki sestavljajo sodišče za mladoletnike, so pristojne za primere ogroženih mladoletnikov in mladoletnikov, ki so storili kaznivo dejanje.

Samo državno tožilstvo se lahko odloči, ali bo zadevo obravnavalo sodišče za mladoletnike ali ne. Ne morete iti sami, na primer v civilnih zadevah. V dveh primerih je pred mladoletniškim sodiščem mogoče vložiti:

  • Če je storil kaznivo dejanje, policija sporoči njegovo ime državnemu tožilstvu. Nato odloči, ali so dejstva dovolj resna, da jih seznani sodnika mladih;
  • Če živi v težkem položaju, je verjetno že imel stike s službo za zaščito mladih. Če položaj ni rešen, SAJ pošlje zadevno datoteko komisiji za mediacijo, ki se ukvarja s posebno pomočjo za mlade. Po potrebi lahko ta odbor za mediacijo zaprosi državno tožilstvo, naj zadevo odstopi sodišču za mladoletnike, da se lahko sprejme ustrezen ukrep.

Družinsko sodišče

Družinska sodišča so pristojna za vse spore družinske narave.

Ta pooblastila so določena v členu 572a in členu 577 (3) pravosodnega zakonika.

Razen izjem je pristojno sodišče, ne glede na višino spora:

  • v zvezi z vsemi zahtevki v zvezi s statusom oseb in njihovimi posledicami: spori v zvezi z zakonsko zvezo ali njegovimi obveznostmi, razveza zakonske zveze in njene premoženjskopravne posledice, ustanovitev in izpodbijanje sorodstva, ugovori zoper nekatere odločbe, ki so jih sprejeli matičarji itd.
  • glede kakršnega koli zahtevka v zvezi z zakonitim izvenživljenjem in njegovimi posledicami: ukrepi v zvezi s premoženjem zunajzakonskih partnerjev, preklicem zakonskih zunajzakonskih partnerjev itd.
  • za vse zahtevke v zvezi z otroki: določitev ureditve za izvajanje roditeljske pravice in/ali nastanitve, določitev pravic do osebnih odnosov itd.
  • za vse zahtevke v zvezi s preživninskimi obveznostmi: določitev ali sprememba preživnine za nekdanjega zakonca ali starša, določitev ali prilagoditev prispevka za vzdrževanje itd.
  • za nekatere zahtevke v zvezi z družinskimi dodatki: ugotavljanje družinskih dodatkov s strani najemnika ali izpodbijanje plačila teh dodatkov za najemnika.
  • za vse vloge v zvezi s sredstvi družine: donacije družinske lastnine, poravnava premoženja, ki je v lasti zakoncev, spori, ki se nanašajo na dedovanje (npr.: zapuščanje dediščine itd. › za vse zahteve v zvezi z začasno prepovedjo prebivanja v primeru nasilja v družini.

Sodišče je pristojno tudi za sprejetje začasnih in nujnih ukrepov.

Prav tako je pristojen za obravnavanje pritožb zoper odločitve mirovnih sodnikov o udeležencih, ki niso sposobni odločati o sebi.

Sodišča za izvrševanje kazenskih sankcij

Sodišča za izvršitev kazni izdajajo odločitve o zunanjem pravnem statusu oseb, obsojenih na kazen odvzema prostosti. Odločajo o dodelitvi naslednjih oblik: Omejeno pridržanje, elektronski nadzor, izpustitev in izpustitev ter izpustitev za izgon iz ozemlja ali vrnitev. Državno tožilstvo in obsojeni se lahko pritožijo na pritožbeno sodišče zoper odločitve oddelkov za izvršitev kazni.

Pravna sredstva zoper odločitve sodišča prve stopnje

Razen v zvezi z odločitvami, ki jih izda sodišče za izvedbo kazni, se lahko vsaka od strank ali državno tožilstvo, če ni zadovoljno s sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje, pritoži zoper ta sodbo, če je bila slednja izdana na prvi stopnji, torej ne po vložitvi pritožbe zoper odločitev, ki jo je že sprejelo policijsko sodišče ali mirovni sodnik. V takem primeru zadevo obravnava prizivno sodišče, ne glede na to, ali je bila pristojnost dodeljena civilnemu sodišču, kazenskemu sodišču ali sodišču za mladoletnike.

Delovno sodišče

Delovno sodišče je pristojno za socialne zadeve: socialna varnost (pokojnine, brezposelnost...), spori na področju delovnih razmerij (pogodbe o zaposlitvi, delovnopravni predpisi...) in nesreče pri delu. Pristojno je tudi za odločanje o zahtevkih za skupno poravnavo dolgov, ki jih vložijo posamezniki.

Delovno sodišče obsega različne oddelke. Razen če v Sodnem zakoniku ni določeno drugače, jih sestavljajo poklicni sodnik, ki jim predseduje, in dva sodnika za socialne zadeve. Glede na vrsto spora, ki ga obravnava sodišče, sodniki za socialne zadeve zastopajo delavce, delodajalce ali samozaposlene. Imenujejo jih organizacije v svetu dela (delodajalci, pisarniški delavci, fizični delavci ali samozaposlene osebe). Kar zadeva državno tožilstvo, se tu imenuje inšpektorat za delo, tožilec pa se imenuje delovni inšpektor.

V primeru nestrinjanja s sodbo delovnega sodišča lahko stranke vložijo pritožbo pri višjem delovnem sodišču.

Sodišče družbe

Sodišče je pristojno za spore med podjetji za kateri koli znesek.

Tožbo posameznika zoper neko podjetje je mogoče vložiti tudi pred sodiščem podjetja.

Sodišče družbe obravnava spore med podjetji, tj. fizičnimi osebami, ki so samozaposlene (trgovci, strokovnjaki in upravljavci), pravnimi osebami (družbami, združenji in fundacijami) in organizacijami, ki niso pravne osebe. Spori ne morejo biti predmet posebne pristojnosti drugih sodišč, kar zadeva fizične osebe, pa se ne morejo nanašati na ukrep, ki očitno ni povezan s podjetjem.

Sodišče podjetja ima eno ali več senatov. Vsako komoro sestavljajo poklicni sodniki in dva konzularna sodnika. Konzularni sodniki niso poklicni sodniki, temveč so podjetniki, direktorji podjetij, računovodje, ponovni obiski podjetij itd. pomagajo kariernemu sodniku pri njihovih izkušnjah v poslovni skupnosti.

V nekaterih primerih državno tožilstvo intervenira na sodišču v podjetju. Nato jo izvršuje državni tožilec, ena ali več prvih substitutov in eden ali več namestnikov.

Če se stranke odločijo izpodbijati odločbo sodišča, vložijo pritožbo pri Court of Appeal. Vendar mora biti izpodbijana sodba izdana na prvi stopnji.

Sodišča za pritožbe in delovna sodišča

Prizivno sodišče sestavlja več oddelkov:

  • Civilni oddelki obravnavajo pritožbe zoper sodbe, izdane na prvi stopnji v civilnih oddelkih sodišč prve stopnje in na gospodarskih sodiščih.
  • Kazenski oddelki obravnavajo pritožbe zoper sodbe, ki jih na prvi stopnji izdajo kazenska sodišča.
  • Oddelki za mladoletnike obravnavajo pritožbe zoper sodbe, izdane na prvi stopnji na sodiščih za mladoletnike.
  • Oddelek za obtožnice je preiskovalno sodišče, zadolženo za pritožbe zoper odločbe kabineta. Prav tako je oddelek za obtožnice zadolžen za napotitev osumljenca na porotno sodišče, ker naj bi storil težje kaznivo dejanje, tiskovni delikt, ali politično kaznivo dejanje.

Kot v primeru delovnega sodišča so senati Labour Court sestavljeni iz poklicnega sodnika, ki se imenuje svetovalec, in 2 ali 4 socialnih svetovalcev. Višje delovno sodišče obravnava pritožbe zoper odločitve delovnih sodišč.

Porotno sodišče

Težja kazniva dejanja

Če je neka oseba obtožena storitve kaznivega dejanja, za katero ni mogoče zmanjšati stopnje kaznivosti (crime non correctionnalisable) ali za katerega stopnja kaznivosti ni bila zmanjšana, se to osebo pozove na porotno sodišče, kjer ji sodijo sodniki porotniki.

Porotnemu sodišču predseduje poklicni sodnik, pomagata pa mu dva prisednika, prav tako poklicna sodnika. Ne izrekajo se o krivdi ali nedolžnosti obtoženca. Člani porote, ki se imenujejo porotniki, so tisti, ki odločajo o tem, ali je obtoženi kršitev storil ali ne. Porotniki se določijo z žrebom med ljudmi. Porotnik je lahko vsak Belgijec, star od 28 do 65 let, ki uživa svoje državljanske in politične pravice, je pismen in ki ni bil obsojen na prestajanje zaporne kazni, daljše od 4 mesecev, ali na opravljanje družbeno koristnega dela, daljšega od 60 ur.

Postopek porotnega sodišča se začne z branjem obtožnice, sinteze preiskave, ki združuje glavne elemente, zbrane med preiskavo. Nato so zaslišane priče in osebe, vključene v preiskavo. Ta zaslišanja naj bi porotnikom, ki niso mogli prebrati spisa, omogočila, da si ustvarijo mnenje. Nato državni tožilec poda svoj obtožni govor, oškodovanci dobijo besedo in odvetniki podajo svoj obrambni nagovor. Tudi obtoženec dobi besedo. Odgovarja na vprašanja predsedujočega sodnika, zagotavlja pojasnila in lahko uveljavlja tudi svojo nedolžnost. Po koncu postopka se 12 dni upokoji za zaprtimi vrati. Izreči se morajo o krivdi ali nedolžnosti obtoženca. Odločajo z glasovanjem, njihova odločitev pa je lahko različna. Odločijo lahko, na primer, da je obtoženec kriv, hkrati pa priznajo obstoj olajševalnih okoliščin. Če je obtoženec spoznan za krivega, se poklicni sodniki in porotniki skupaj izrečejo o kazni. Ta odločitev se sprejme z absolutno večino. Odločitev o krivdi mora biti utemeljena.

Pritožba zoper sodbo porotnega sodišča načeloma ni mogoča. Obsojeni, oškodovanec in državni tožilec pa se vseeno lahko pritožijo na pritožbenem sodišču. Če pritožbeno sodišče obsodbo razveljavi, se zadeva pošlje na drugo porotno sodišče, ki mora ponovno odločati.

Tiskovni delikt in politično kaznivo dejanje

O tiskovnem deliktu je mogoče govoriti, kadar se kaznivo mnenje izrazi prek besedil v več izvodih, izdanih po tehničnem postopku. Politično kaznivo dejanje je kaznivo dejanje, storjeno s političnim namenom in za politične cilje. Porotno sodišče odloča v postopkih v zvezi s političnimi in tiskovnimi delikti, razen v zvezi s tiskovnimi delikti, v ozadju katerih sta rasizem ali ksenofobija.

Pritožbeno sodišče

Kasacijsko sodišče jamči za spoštovanje prava na sodiščih. Pristojno je za celotno Belgijo. kasacijsko sodišče ne odloča o dejstvih, ampak samo o pravnih vprašanjih. Pritožbo pri kasacijskem sodišču je mogoče vložiti le na osnovi pravnih razlogov, torej v primeru kršitve zakona ali splošnega pravnega načela. Vložiti jo je mogoče le zoper sodbe, izdane na zadnji stopnji, tj. odločitve, proti katerim ni več mogoče vložiti pritožbe.

Kasacijsko sodišče sestavljajo prvi predsednik, predsednik, predsedniki oddelkov in sodniki. Državno tožilstvo pri kasacijskem sodišču zastopa državni tožilec ali generalni pravobranilec. Sodišče sestavljajo trije oddelki: prvi obravnava civilne, gospodarske, fiskalne in disciplinske zadeve, drugi kazenske in tretji zadeve s področja delovnega prava in socialne varnosti. Vsak oddelek ima francoski in nizozemski pododdelek. Vsak oddelek ima praviloma pet sodnikov.

Pred izrekom sodniki na pritožbenem sodišču poslušajo sklepe državnega tožilstva. Pritožbeno sodišče lahko odloči, da se pritožba, vložena pri pritožbenem sodišču, zavrže. Če so predstavljeni argumenti nedopustni, se pritožba zavrže in izpodbijana sodba postane pravnomočna. Če pritožbeno sodišče oceni, da je bila izpodbijana odločba sprejeta na podlagi nepravilne razlage zakona, se odločba v celoti ali delno razveljavi, s pritožbo ali brez. Pritožba je mogoča na sodišču enake pristojnosti kot jo ima sodišče, ki je izdalo izpodbijano odločbo, če gre za ponovno obravnavo vsebine zadeve. Spis se nikoli ponovno ne pošlje na isto sodišče.

Opomba

Treba je poudariti, da kazenski oddelki prizivnega sodišča in porotnega sodišča ter kazenski oddelki sodišča prve stopnje (kazensko sodišče) in sodišča za prekrške (ki odloča o kazenskih zadevah) poleg civilnih sodišč prav tako obravnavajo civilne zadeve (zlasti odškodninske zahtevke), ki jih vložijo oškodovanci, tj. žrtve kaznivih dejanj v splošnem pomenu.

Pravne zbirke podatkov

Več informacij o sodiščih je na voljo na portalu belgijske sodne oblasti Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.juridat.be/

Ali je dostop do zbirke podatkov brezplačen?

Da, dostop do zbirke podatkov je brezplačen.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZvezna javna služba za pravosodje


To je strojno prevedena različica vsebine. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.

Zadnja posodobitev: 23/08/2019