Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Redna sodišča - Nemčija

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

 

Za izbrano jezikovno različico ni uradnega prevoda.
Tukaj je na voljo strojni prevod vsebine. Opozarjamo, da je prevod samo okviren. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.

Na tej strani so na voljo informacije o organizaciji rednih sodišč v Nemčiji.


Redna sodišča – uvod

Pristojnost v civilnih zadevah

Okrajna sodišča (Amtsgerichte) so kot sodišča prve stopnje pristojna za odločanje v civilnih zadevah predvsem v zadevah, kjer je vrednost zahtevka največ 5 000 EUR. Pristojna so tudi v zadevah,  kot so najemniški spori, družinske zadeve in preživnine, je pristojna ne glede na vrednost zahtevka.

Zadeve pred okrajnimi sodišči obravnava sodnik posameznik.

Deželna sodišča (Landgerichte) so kot sodišča prve stopnje pristojna za odločanje v vseh civilnih zadevah, ki niso bile dodeljene okrajnim sodiščem. To so največkrat spori, v katerih vrednost zahtevka presega 5 000 EUR.

Načeloma  zadeve pred deželnimi sodišči obravnava sodnik posameznik. O bolj težavnih zadevah in zadevah večjega pomena odločajo senati, tj. zborna sodišča, ki ji sestavljajo trije poklicni sodniki.

Deželna sodišča druge stopnje obravnavajo civilne zadeve v senatih deželnih sodišč. Te senate ponavadi sestavljajo po trije sodniki, ki obravnavajo pravna sredstva zoper sodbe okrajnih sodišč.

Nadalje se lahko na deželnih sodiščih ustanovijo senati za gospodarske zadeve. Ti so ponavadi pristojni za spore prve in druge stopnje med poslovnimi osebami/trgovci. Te senate sestavljajo po en poklicni sodnik in dva sodnika porotnika, ki sta trgovca.

Višja deželna sodišča (Oberlandesgerichte) so ponavadi sodišča druge stopnje. V civilnih zadevah obravnavajo pravna sredstva zoper sodbe deželnih sodišč in zoper sodbe okrajnih sodišč v družinskih zadevah.

Senate višjih deželnih sodišč sestavljajo trije poklicni sodniki. Civilne zadeve, ki niso težavne in niso zelo pomembne, se lahko dodelijo sodnikom posameznikom.

Najvišje redno sodišče je Povezava se odpre v novem oknuZvezno sodišče (Bundesgerichtshof), ki je sodišče najvišje stopnje in obravnava le pravna sredstva, vložena zoper odločbe zaradi zmotne uporabe prava. Senat Zveznega sodišča sestavlja pet poklicnih sodnikov.

Pristojnost v kazenskih zadevah

Sodišča prve stopnje

Zakon o sodiščih (Gerichtsverfassungsgesetz  – GVG) določa pristojnosti sodišč v kazenskih zadevah. Okrajno sodišče (Amtsgericht) je v kazenskih zadevah sodišče prve stopnje, razen če so zanje pristojna deželna ali višja deželna sodišča (točke 1 do 3 člena 24(1) GVG). Načeloma (člen 25 GVG) odločitev sprejme sodnik posameznik kazenskega sodišča, če:

  • se zadeva tiče prekrška (Vergehen), ali
  • se preganja na zasebno tožbo, in
  • če ni predpisana kazen višja od dveh let zapora.

V vseh drugih zadevah je za odločanje pristojen senat (člen 28 GVG), ki ga sestavljajo en poklicni sodnik in sodniki porotniki.

Zadeve, dodeljene senatom, se nanašajo na srednje huda kazniva dejanja, za katere je pristojno okrajno sodišče (člen 24, odstavek 1 GVG), razen če so bile zadeve dodeljene sodniku kazenskega sodišča (člen 25 GVG). To so kazniva dejanja, za katere je predpisana kazen zapora od dveh do štirih let. Razširjeni senat lahko tako zadevo obravnava na zahtevo tožilstva (člen 29(1) GVG), če tožilstvo ali sodišče menita, da je zaradi obsega zadeve potrebno dodatno posvetovanje z drugim poklicnim sodnikom.

Pristojnost deželnega sodišča (Landgericht) prve stopnje je predvidena v prvem odstavku člena 74 GVG. Deželno sodišče je pristojno za vsa kazniva dejanja, za katera niso pristojna bodisi okrajna sodišča bodisi višja deželna sodišča, tj. ko je predpisana daljša zaporna kazen.

Potrebno je opozoriti, da nemško kazensko pravo razlikuje med „prekrški“ (Vergehen) na eni in „zločini“ (Verbrechen) na drugi strani. V tem smislu je zločin (glede na Zvezni kazenski zakonik) kaznivo dejanje, za katerega zakon predvideva minimalno kazen enega leta. Zločini so torej najhujša kazniva dejanja.

Deželno sodišče je pristojno tudi za kazniva dejanja, za katera predpisana kazen zapora presega štiri leta (člen 74, odstavek 1, stavek 2, točka 1 GVG). Pristojno je tudi, če se tožilstvo odloči, da bo zaradi posebnega pomena zadeve vložilo obtožnico pri deželnem sodišču, čeprav je zanjo pristojno okrajno sodišče.

Kazniva dejanja pred deželnim sodiščem obravnava oddelek za kazenske zadeve. Na prvi stopnji jih načeloma obravnava in o njih odloča večji kazenski senat, ki ga sestavljajo trije poklicni sodniki ter dva sodnika porotnika. Pod pogoji, ki jih določa člen 76(2) GVG, lahko večji kazenski senat na začetku sojenja odloči, da lahko zadevo obravnavata le dva poklicna sodnika in dva sodnika porotnika.

Višje deželno sodišče je sodišče prve stopnje za vsa kazniva dejanja in prekrške iz člena 120(1) in (2) GVG, večina katerih se nanaša na varnost/obstoj Zvezne republike Nemčije. Senati Zveznega sodišča lahko obravnavajo zadeve v sestavi petih poklicnih sodnikov, vključno s sodnikom predsednikom. Na začetku sojenja pa se lahko kazenski senat odloči, da lahko  zadevo obravnavajo trije poklicni sodniki, vključno s sodnikom predsednikom, razen če obseg in težavnost zadeve zahtevata sodelovanje še dveh poklicnih sodnikov (člen 122(2), stavka 1 in 2 Zakona o sodiščih / GVG).

Pravna sredstva

Običajno se pravno sredstvo zoper sodbo okrajnega sodišča vloži pri deželnem sodišču (člen 312 Zakona o kazenskem postopku [StPO]), kjer ga obravnava tako imenovani mali kazenski senat (kleine Strafkammer). Tega sestavljajo en poklicni sodnik in dva sodnika porotnika. V primeru pravnega sredstva zoper sodbo razširjenega senata okrajnega sodišča sodeluje še en poklicni sodnik. Dodatno (člen 335 StPO) je zoper sodbe okrajnega sodišča prve stopnje mogoče vložiti pravno sredstvo Sprungrevision, o katerem lahko odloča višje deželno sodišče.

Pravno sredstvo zaradi zmotne uporabe prava (revizija) se lahko vloži zoper vse sodbe sodišč prve stopnje – tako deželnega kot višjega deželnega sodišča – (člen 333 StPO). Zvezno sodišče je sodišče višje stopnje (Revisionsinstanz) za odločanje o reviziji zoper sodbe višjega deželnega sodišča in sodbe večjih kazenskih senatov (oddelkov) deželnega sodišča (člen 135(1) GVG). Senati Zveznega sodišča lahko obravnavajo revizije v sestavi petih poklicnih sodnikov, vključno s predsedujočim sodnikom. O pravnih sredstvih zoper (druge) sodbe deželnih sodišč odločajo višja deželna sodišča.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuZvezno sodišče


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 29/08/2019