Zavřít

BETA VERZE PORTÁLU JE JIŽ K DISPOZICI!

Vyzkoušejte si BETA verzi evropského portálu e-Justice a dejte nám vědět, jak se Vám s ní pracuje!

 
 

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Redna sodišča - Finska

Tento text byl přeložen strojově. Za kvalitu překladu neručíme.

Kvalita tohoto překladu byla ohodnocena známkou: špatná

Jak byste ohodnotili kvalitu tohoto překladu?

Ta oddelek vsebuje informacije o rednih sodiščih in upravnih sodiščih na Finskem.


Splošna in upravna sodišča – uvod

Sodišča na Finskem lahko razdelijo na splošna sodišča za civilne in kazenske zadeve, upravna sodišča za upravne zadeve in posebna sodišča.

Izraz „splošna sodišča“ pomeni sodišča, katerih pristojnost je splošna. Drugače povedano, obravnavajo pravne spore, ki niso bili v pristojnosti nekaterih drugih sodišč. Splošna sodišča so:

  • Okrožna in mestna sodišča (20)
  • Prizivna sodišča (5)
  • Supreme Court (vrhovno sodišče).

Splošna upravna sodišča so upravna sodišča.

Upravna sodišča so vrhovno upravno sodišče in regionalna upravna sodišča. Finska ima šest regionalnih upravnih sodišč: Upravno sodišče v Helsinkih, Hämeenlinna, vzhodna Finska, Severna Finska, Turku in Vaasa. Åland ima tudi svoje upravno sodišče, podjetje Ålands förvaltningsdomstol.

Najvišje upravno sodišče je vrhovno upravno sodišče (Korkein hallinto-oikeus/Högsta förvaltningsdomstolen).

Okrožna sodišča

Povezava se odpre v novem oknuOkrožna sodišča so najnižja instanca rednih sodišč. Obravnavajo civilne, kazenske in nekatere prijave, kot so razveze. Finska ima 20 okrožnih sodišč. Njihova velikost, tako v smislu števila spisov kot števila osebja, se zelo razlikuje. Vsako leto okrajna sodišča obravnavajo približno 550 000 primerov (kazenski primeri, 80 000 primerov, 420 000 primerov in 50 000 primerov). Skupno število zaposlenih v okrožnih sodiščih je približno 1900.

Določbe, ki urejajo delovanje in upravljanje teh sodišč, so določene v Zakonu o sodiščih (673/2016) in v poslovniku sodišč. V skladu z zakonom je vodilni sodnik na sodišču prve stopnje tudi upravni vodja tega urada.

Poleg tega ima okrožno sodišče člane, tj. nestrokovnjake, ki sodelujejo pri reševanju najhujših kazenskih in zemljiških zadev. Člane komisije izberejo občinski sveti. Ministrstvo za pravosodje potrjuje število članov, ki jih izberejo občine. Njihovo plačilo se izplačuje iz državnih sredstev.

Postopek na okrožnih sodiščih

Na okrožnem sodišču je civilni postopek razdeljen v dve fazi: Predhodna priprava in glavna obravnava. Predhodna priprava se začne s pisnimi stališči strank. Terjatve za nesporne terjatve se že rešujejo na tej stopnji. Pripravek je ustni in en sodnik je prisoten na obravnavi.

Če zadeve na tej stopnji ni mogoče rešiti, je predvidena ločena obravnava. V tem primeru okrajno sodišče sestavlja eden ali trije sodniki. Postopki so čim trajnejši.

V kazenskih zadevah se sestava okrožnega sodišča razlikuje glede na zadevno kaznivo dejanje. Manjša kazniva dejanja obravnava en sam sodnik, več hudih kaznivih dejanj pa obravnava en sam sodnik in dve žiriji ali trije sodniki.

Kazenski postopek sledi istim načelom kot v civilnih zadevah. Pripravljalno zaslišanje je lahko tudi v kazenskem postopku. Sodišče lahko od obdolženca zahteva, naj vloži ugovor pred glavno obravnavo. Postopek je ustni, sodba pa temelji na dejstvih in dokazih, na katere stranke opozorijo sodišče. Vsi dokazi so bili prejeti na glavni obravnavi. V največji možni meri potekajo tudi kazenski postopki. Sestava sodišča v postopku v glavni stvari se ne sme spreminjati. V skladu s pogoji, določenimi z zakonom, se lahko kazenski postopek sprejme tudi s pisnim postopkom brez glavne obravnave.

Če sodišče ne doseže soglasja glede sodbe, se glasuje vsak član komisije. Če je izid glasovanja v civilnih zadevah neodločen, sodnik izraža svoje končno mnenje; v kazenski zadevi prevlada milejša alternativa.

V odločbi okrožnega sodišča se navedejo razlogi, na katerih odločba temelji. Sodba se v večini primerov vroči strankam takoj po zaključku glavne obravnave. Vendar v primeru velikih ali sicer zapletenih kazenskih zadev kazen ne sme trajati več kot dva tedna. Sodba bo nato na voljo v pisni obliki iz sodnega tajništva.

Hovioikeudet

Na Povezava se odpre v novem oknu Finskem je pet pritožbenih sodišč (Helsinki, Vzhodna Finska (Kuopio), Rovaniemi, Vaasa in prizivno sodišče v Turkuju).

Kot višja sodišča obravnavajo pritožbe in peticije zoper odločitve okrožnih sodišč. V nekaterih primerih pritožbena sodišča delujejo tudi kot sodišča prve stopnje: Na primer zaradi obtožbe nižjega sodnika ali visokih uradnikov.

Pritožbena sodišča so odgovorna tudi za nadzor uporabe prava na okrožnih sodiščih in za nekatere zadeve, ki se nanašajo na sodno upravljanje. Zlasti ena upravna zadeva zahteva, da se odboru za pravosodje izda mnenje o kandidatih, ki zaprosijo za funkcijo sodnika okrožnega sodišča ali pritožbenega sodišča. Mnenje pripravi odbor prizivnega sodišča, pristojen za to odgovornost. Predsednik (generalni direktor) pritožbenega sodišča je odgovoren za njegovo delovanje in učinkovitost.

Prizivno sodišče je razdeljeno na oddelke. Oddelek sestavljajo vodja oddelka in drugi sodniki. Zadeve običajno obravnava ustanovitev treh sodnikov.

Postopek v pritožbenem sodišču

V nekaterih civilnih in kazenskih zadevah je za tožečo stranko potrebno dodatno dovoljenje pritožbenega sodišča. Izdaja dovoljenja za nadaljnjo obdelavo ureja zakon. Zadeve obravnava Court of Appeal po pisnem postopku ali na ustnem zaslišanju.

Vrhovno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuVrhovno sodišče je najvišja stopnja pritožbe. Vrhovno sodišče je tako kot pritožbeno sodišče razdeljeno na oddelke, ki so pravno pristojni, sestavlja pa jih pet članov.

Če se zadeva predloži vrhovnemu sodišču, mora zainteresirana ali udeležena stranka zaprositi za dopustitev pravnega sredstva zoper sodbo sodišča. Vrhovno sodišče ob prejemu te peticije preuči, ali lahko odobri dopustitev pritožbe v tem posebnem primeru. O zadevi odloča senat dveh ali treh oseb. Pritožba se lahko dopusti le na podlagi zakona.

Od leta 1980 je vrhovno sodišče postalo institucija, v kateri je sedež. V vseh pogledih velja, da je vrhovno sodišče določilo pravno normo, ki jo morajo v podobnih primerih upoštevati druga sodišča. Pritožba se ne dopusti, če pritožbeno sodišče deluje kot prvostopenjsko sodišče.

Delovanju vrhovnega sodišča predseduje njegov predsednik. Člani vrhovnega sodišča se imenujejo sodniki vrhovnega sodišča. Poročevalca sta stalna sekretarka, svetovalci za poročevalce, višji strokovni sodelavci in strokovni sodelavci.

Poleg sodnih postopkov Vrhovno sodišče imenuje začasne sodnike na rednih sodiščih za obdobje, daljše od enega leta. Vrhovno sodišče tudi poroča o predlagani zakonodaji in prošnjah za pomilostitev, ki so bile poslane predsedniku Finske.

Postopek na vrhovnem sodišču je običajno napisan. Po potrebi se opravi glavna obravnava.

Upravna sodišča

Upravna sodišča:

Ustava zahteva, da so vse javne dejavnosti strogo skladne z zakonom. Zoper katero koli osebo ali subjekt, ki meni, da je odločba države ali občinskega organa nezakonita v zadevi, ki jo zadeva, se lahko na splošno pritoži.

Organ skupaj z odločbo navede, kako in kdo bo vložil pritožbo zoper odločbo. Upravni organ odločbo pogosto ponovno pregleda Povezava se odpre v novem oknu in se nato pritoži na upravno sodišče, če je odločba še vedno nezadovoljna. Pristojnosti upravnih sodišč določa ozemeljska delitev provinc tako, da se ena ali več provinc lahko vključi v eno samo jurisdikcijo.

Upravno sodišče v pritožbenem postopku odloča o zakonitosti odločbe spornega organa. Če odločitev upravnega sodišča ni izpolnjena, se pritožba v večini primerov lahko vloži na vrhovno upravno sodišče ali vsaj na vrhovno upravno sodišče.

Upravne pravice ureja Zakon o upravnem sodstvu (430/1999), odlok vlade o okrožnih upravnih sodiščih (865/2016) in poslovnik. Kot procesno pravo se za upravna sodišča uporablja zakon o upravnem sodnem postopku (586/1996).

Upravna sodišča vsako leto obravnavajo več kot 20 000 zadev. Večina primerov je pritožb, upravna sodišča pa obravnavajo tudi upravne spore in primere podrejenosti. Po diagonalni enačbi je skoraj 300 kategorij zadev, ki jih je treba obravnavati, kar ponazarja širok razpon primerov. Upravna sodišča so splošna regionalna sodišča, ki praviloma obravnavajo vse zadeve upravnega sodišča. Vendar se nekateri primeri osredotočajo na nekatere upravne pravice:

  • Upravno sodišče v Helsinkih med drugim obravnava vse zadeve v zvezi z DDV in carinami.
  • Upravno sodišče v Vaasi bo obravnavalo pritožbo zoper odločitev o dovoljenju in sklepu v skladu z zakonom o vodah in zakonom o varstvu okolja.
  • Upravno sodišče v Hämeenlinnu obravnava pritožbe zoper kmetijsko pomoč, pomoč za razvoj podeželja in strukturno pomoč v kmetijstvu.
  • Upravno sodišče Severne Finske obravnava pritožbe zoper primere pomoči v zvezi z rejo severne jelenjadi in naravnimi načini kmetovanja ter nekatere primere, o katerih se odloča na podlagi zakona Skolt.

Upravno sodišče ima vrhovni sodnik na upravnem sodišču in v drugih članih upravnega sodišča. Delovanje upravnega sodišča upravlja in upravlja vrhovni sodnik. Upravna sodišča so lahko razdeljena na oddelke. Senate vodi upravni sodnik, ki je imenovan za predsednika senata. Poleg upravnih sodnikov so na upravnem sodišču poročevalci in tajniško osebje. Upravna sodišča zaposlujejo skupno približno 550 uslužbencev.

Sestave upravnega sodišča

Upravno sodišče je kolegijsko sodišče, ki ima običajno tri člane. Člani Sodišča za uslužbence so vrhovni sodnik upravnega sodišča in upravni sodniki upravnega sodišča. Poleg tega je v nekaterih primerih, kot so zadeve v zvezi z duševnim zdravjem in jemanjem otrok v oskrbo, v razprave in odločanje vključen neaktivni strokovnjak. Poleg pravno usposobljenih članov so sodniki na področju znanosti ali inženirstva vključeni v zadeve v skladu z Zakonom o varstvu okolja in vodah. Običajna sestava teh skupin je štiri člane.

Upravna sodišča lahko v bolj omejenih konfiguracijah rešijo nekatere enostavnejše pritožbe, kot so opredeljene z zakonom. To pomeni, da pravno varstvo strank ni ogroženo.

Sestava dveh sodnikov se lahko odloči o nekaterih primerih, navedenih po zakonu, če je pritožbeni postopek jasen in ne zahteva nove vrste razlage zakona. Ti vključujejo številne pritožbe v zvezi z davki na dohodek, davki na nepremičnine, davki na avtomobile in gradbenimi dovoljenji. V primeru nesoglasja med sodniki v sestavi dveh članov se zadeva sklicuje na običajno tričlansko sestavo v odločanje. En sodnik lahko odloči o pritožbah, ki se med drugim nanašajo na pristojbino za parkiranje, prenos vozila, primere vozniških dovoljenj in pristojbino za inšpekcijski nadzor javnega prevoza. Poleg tega se lahko en sodnik odloči o vseh začasnih odredbah in prepove ali začasno ustavi izvrševanje davkov in dajatev.

Postopek pred upravnim sodiščem

V upravnem pravu se zadeve večinoma obravnavajo v pisni obliki, vendar se je organizacija zaslišanj in inšpekcijskih pregledov v zadnjih letih povečala. Obstaja veliko ustnih zaslišanj, zlasti o zaščiti otrok in tujcih.

Med postopkom mora pritožnica ali tožeča stranka načeloma predložiti dokaze o svojih trditvah in tožbenih razlogih. Vendar mora upravno sodišče na podlagi tako imenovanega formalnega načela zagotoviti, da je zadeva rešena. V skladu z zakonom o upravnem sporu upravno sodišče po uradni dolžnosti razišče zadevo, če je to potrebno za poštenost postopka, poštenost postopka in naravo zadeve.

V upravnem pravu se zadeve obravnavajo po vrstnem redu, po katerem se začnejo. Nekateri primeri pa se z zakonom obravnavajo kot nujni. Ko se zadeva predloži upravnim sodiščem, poročevalec pripravlja primer. Upravno sodišče, tajnik upravnih sodišč in notarji, včasih tudi sodniki upravnega sodišča, delujejo kot poročevalci. Poročevalec pridobi potrebna mnenja ali pojasnila organov in zagotovi, da so zainteresirane stranke zaslišane.

Po postopku se preučijo postopkovne zahteve, v primeru pritožbe pa mnenje organa in dokumenti, na katerih temelji odločba. Morebitne druge stranke in pritožnik.

Poročevalec pripravi obrazloženo mnenje o zadevi, ki bo sprejeta. Dokumenti in mnenje se posredujejo sodnikom, o zadevi pa se nato odloča na obravnavi pred Upravnim sodiščem.

Upravno sodišče bo preučilo vsa vprašanja, ki so se pojavila, in bo odločilo, katera vprašanja so pomembna za odločitev. Če se sodniki, ki sprejemajo odločitve, ne strinjajo, se o sklepu glasuje. Poročevalec lahko predloži tudi nasprotno mnenje. Po obravnavi se lahko obrazložitev odločbe podrobneje opredeli in potem, ko jo sestavi sodišče, se vroči strankam in organu.

Vrhovno upravno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuVrhovno upravno sodišče je vrhovno upravno sodišče, pristojno pa je tudi v upravnih sodnih postopkih.

Večina zadev, o katerih odloča vrhovno upravno sodišče, izhaja iz drugih upravnih sodišč. V nekaterih primerih se morate najprej obrniti na vrhovno upravno sodišče.

Na Finskem se lahko vloži pritožba na vrhovno upravno sodišče tudi na podlagi pravnih razlogov proti sklepom Sveta ministrov in ministrstev vrhovnega izvršilnega organa.

Vrhovno upravno sodišče lahko izdaja mnenja in predloge v zvezi z zakonodajnimi zadevami. Nadzoruje delovanje pravosodja na področju svoje dejavnosti. Cilj je zagotoviti, da upravni sistem deluje kot celota in učinkovito. Poleg tega vrhovno upravno sodišče imenuje sodnike upravnih sodišč za določen čas, daljši od enega leta.

Vrhovno upravno sodišče vodi predsednik vrhovnega upravnega sodišča. Člani vrhovnega upravnega sodišča so pravni svetovalci. Obstaja približno 20 pravnih svetovalcev. Poleg tega ima vrhovno upravno sodišče približno 50 odvetnikov kot poročevalec in enako število drugih uslužbencev. Vrhovno upravno sodišče je razdeljeno v senate. Stalni sekretar vodi register.

Vrhovno upravno sodišče vsako leto prejme približno 6000 zadev. V Korkein hallinto-oikeus (vrhovno upravno sodišče) sodne zadeve redno obravnavajo sestave petih članov. V primeru pravice do pritožbe lahko prošnjo zavrne senat treh sodnikov. Poleg članov sodne prakse je sestava sodišča sestavljena iz dveh ad hoc strokovnjakov v Zakonu o varstvu okolja in varstvu okolja ter v patentu, uporabnem modelu in pri daljinskem projektiranju integriranega vezja. Strokovnjak ima status neodvisnega sodnika. Postopek na vrhovnem upravnem sodišču je večinoma pisni, revidiran in ustni, manj kot deset na leto.

Pravne zbirke podatkov in spletišča

Ime podatkovnega skladišča

FinlexPovezava se odpre v novem oknuhttps://www.finlex.fi/

Spletišče finskega sodstva Povezava se odpre v novem oknu https://oikeus.fi/tuomioistuimet/fi/index.html

Ali je spletna stran ali zbirka podatkov brezplačna?

Spletna stran je brezplačna.

Na spletišču Povezava se odpre v novem oknufinskega sodstva so na voljo informacije o pravosodnem sistemu na Finskem. Gre za sistem „vse na enem mestu“ za tiste, ki iščejo informacije o sodiščih, tožilstvih, sodnih izvršiteljih, uradih za pravno pomoč in drugih javnih organih, ki se ukvarjajo z upravljanjem pravosodja na Finskem.

Vključuje na primer zadnjo sodno prakso pritožbenih in upravnih sodišč. Največje podatkovne zbirke vrhovnega sodišča, pritožbenih sodišč, upravnih sodišč in specializiranih sodišč so v brezplačni Povezava se odpre v novem oknu storitvi Finlex, ki jo upravlja finsko ministrstvo za pravosodje.


To je strojno prevedena različica vsebine. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.

Zadnja posodobitev: 09/01/2020