Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Redna sodišča - Madžarska

To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: madžarščina.

Ta stran vsebuje informacije o organizaciji rednih sodišč splošne pristojnosti na Madžarskem.


Redna sodišča – uvod

Sistem civilnega sodstva

Sodišča prve stopnje

Okrožna sodišča in splošna sodišča

Zahtevki, ki po zakonu niso dodeljeni splošnim sodiščem, so v pristojnosti okrožnih sodišč (járásbíróságok).

Splošna sodišča (törvényszékek) delujejo kot sodišča prve stopnje za:

  • zahtevke iz premoženjskopravnih razmerij, kadar vrednost zahtevka presega 30 milijonov HUF (približno 106 000 EUR), razen kadar tožba obsega tudi zahtevek za razvezo zakonske zveze,
  • postopke glede avtorskih in sorodnih pravic ter zaščite industrijskega patenta,
  • odškodninske postopke za škodo, povzročeno med uradnim postopkom s strani uradnih oseb,
  • postopke iz mednarodnih pogodb o prevozu in pošiljanju blaga,
  • postopke za uveljavljanje državljanskih pravic kot posledica kršitve moralnih pravic, vključno z odškodninskimi postopki , če so začeti s takšnimi postopki ali med njihovim potekom,
  • postopke glede varščin,
  • tožbe zaradi obrekovanja,
  • gospodarske spore, določene z zakonom:
    1. postopke za razveljavitev odločbe sodišča glede prijave za registracijo,
    2. postopke za izdajo ugotovitvene sodbe o obstoju, neveljavnosti ali veljavnosti akta o ustanovitvi podjetja ali njegovega statuta,
    3. postopke za sodno presojo sklepov poslovnih združenj,
    4. postopke, ki temeljijo na članstvu – med člani (nekdanjimi člani) in poslovnimi združenji ter med člani (nekdanjimi člani),
    5. postopke za pridobitev kvalificiranega deleža,
    6. postopke za spremembo pravil o odgovornosti za člane, ki imajo navadne delnice,
  • določene postopke glede registriranih združenj, ki niso poslovna združenja:
    1. postopke organa, pristojnega za pravni nadzor teh združenj,
    2. postopke, ki temeljijo na članstvu med člani (nekdanjimi člani) in poslovnimi združenji ter med člani (nekdanjimi člani),
  • postopke glede financiranja pogodb, sklenjenih s ponudniki zdravstvenih storitev,
  • postopke za izdajo ugotovitvene sodbe, kadar vrednost zahtevka presega zgoraj določeni znesek,
  • postopke glede nepoštenih pogodbenih pogojev,
  • odškodninske postopke zaradi kršitve pravic do poštenega sojenja v razumnem roku ter dostopa do sodnega varstva,
  • druge postopke, ki v skladu z zakonom sodijo v pristojnost splošnih sodišč,
  • če je kateri koli od sodelujočih tožnikov v pristojnosti splošnega sodišča, je postopek v pristojnosti tega sodišča.

Sodišča druge stopnje

Splošna sodišča (törvényszékek): za zadeve iz pristojnosti okrožnih sodišč na prvi stopnji in zadeve, ki jih obravnavajo upravna in delovna sodišča.

Regionalna prizivna sodišča (ítélőtáblák): za zadeve iz pristojnosti splošnih sodišč na prvi stopnji.

Vrhovno sodišče (Kúria): za zadeve iz pristojnosti regionalnih prizivnih sodišč. Tudi za zadeve, kjer so odločbo izdala splošna sodišča kot sodišča prve stopnje in kjer stranke s pravnim zastopnikom skupaj zahtevajo, da o njihovi zadevi odloča vrhovno sodišče (Kúria) – če se pravno sredstvo vlaga zaradi kršitve materialnega prava. Pri zahtevkih iz premoženjskopravnih razmerij je to mogoče le, kadar vrednost spornega zahtevka presega 500 000 HUF (približno 1 840 EUR).

Vrhovno sodišče (Kúria) izdaja odločbe glede predlogov za revizijo.

Sestava sodišč

V postopku pred sodiščem prve stopnje po navadi sodi sodnik posameznik, toda v nekaterih primerih zakon določa, da v postopku odloča en poklicni sodnik in tričlanski senat, v katerem sta dva sodnika porotnika. Sodniki porotniki imajo enake pravice in obveznosti v postopkih kot poklicni sodnik. Toda le poklicni sodniki lahko opravljajo nalogo sodnikov posameznikov in predsednikov senatov.

Senate sodišč druge stopnje (splošna sodišča in regionalna prizivna sodišča) sestavljajo trije poklicni sodniki.

O reviziji odloča senat treh (v nekaterih zadevah, če to upravičuje posebej zapletena narava zadeve, petih) poklicnih sodnikov na vrhovnem sodišču (Kúria).

Pristojnost sodišča

Splošna pristojnost: Praviloma stalni naslov tožene stranke določa pristojno sodišče, če nobeno drugo sodišče nima izključne pristojnosti. Dodatna pravila o pristojnosti so določena tudi z zakonom (v primeru odsotnosti stalnega prebivališča je pristojnost sodišča odvisna od kraja bivanja tožene stranke).

Zakon priznava poleg splošne pristojnosti razloge za posebno pristojnost (alternativna pristojnost, izključna pristojnost).

V primeru alternativne pristojnosti, ko ni določena izključna pristojnost, lahko tožnik sproži postopek pred drugim sodiščem, ki ga izbere sam na podlagi zakona, kot pred sodiščem s splošno pristojnostjo (npr. postopek skrbništva za otroke se lahko začne tudi pred sodiščem s pristojnostjo glede na otrokovo stalno prebivališče, postopki nadomestila se lahko začnejo tudi pred sodiščem, ki je pristojno glede na kraj ali območje, kjer je nastala škoda itd).

V primeru izključne pristojnosti se lahko začne postopek samo pred posebnim sodiščem.

Sistem kazenskega sodstva

Sodišča prve stopnje

Na splošno so okrožna sodišča pristojna za sojenje v kazenskih postopkih.

Splošna sodišča pa lahko vodijo postopke v naslednjih posebnih primerih:

a)      kazniva dejanja, za katera je predpisana zaporna kazen 15 ali več let ali dosmrtni zapor; in

b)      kazniva dejanja zoper državo (poglavje X Kazenskega zakonika);

c)      kazniva dejanja zoper človeštvo (poglavje XI Kazenskega zakonika);

d)     dogovor o naklepnem umoru, povzročitev smrti iz malomarnosti [člen 166 (3) in (4) Kazenskega zakonika], umor iz strasti (poglavje 167 Kazenskega zakonika), telesna poškodba, ki povzroči tveganje za smrt (ali povzroči smrt) [tretji del stavka v poglavjih 170 (6) in (7) Kazenskega zakonika], ugrabitev (poglavje 175/B Kazenskega zakonika), trgovina z ljudmi (poglavje 175/B Kazenskega zakonika), kazniva dejanja zoper pravila o medicinskih posegih in raziskavah ter pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju (naslov II poglavja XII Kazenskega zakonika);

e)      kazniva dejanja zoper red na volišču v primeru volitev, referenduma, ljudske iniciative ali evropske državljanske pobude (člen 211 Kazenskega zakonika), zloraba kvalificiranih podatkov (naslov III poglavja XV Kazenskega zakonika), zloraba pooblastil (naslov IV poglavja XV Kazenskega zakonika), nasilje zoper osebo pod mednarodnim varstvom (člen 232 Kazenskega zakonika), izgredi v zaporih (člen 246 Kazenskega zakonika), oviranje sodnega postopka pred mednarodnim sodiščem (člen 294/B Kazenskega zakonika), kazniva dejanja zoper (mednarodno) javno pravo (naslova VII in VIII poglavja XV Kazenskega zakonika);

f)       teroristična dejanja (poglavje 261 Kazenskega zakonika), kršenje mednarodnih gospodarskih omejitev (poglavje 261/A Kazenskega zakonika), ugrabitve letala in železniških vozil, plovil in cestnih vozil za množični prevoz ali vozil, ki so primerna za množični prevoz blaga (poglavje 262 Kazenskega zakonika), sodelovanje v hudodelski združbi (poglavje 263/C Kazenskega zakonika);

g)      zlorabe vojaških proizvodov in storitev kot tudi proizvodov z dvojno rabo (poglavje 263/B Kazenskega zakonika), trgovanje na podlagi notranjih informacij (poglavje 299/A Kazenskega zakonika), goljufije glede kapitalske naložbe (poglavje 299/B Kazenskega zakonika), organizacije piramidne sheme (poglavje 299/C Kazenskega zakonika), pranje denarja (poglavje 303 Kazenskega zakonika);

h)      povzročanje splošne nevarnosti, katere posledica je huda ali resna finančna izguba [poglavje 259 (2) (b) Kazenskega zakonika], poseganje v izvajanje javnih služb, katerega posledica je huda ali resna finančna izguba [poglavje 260 (3) in (4) Kazenskega zakonika], kazniva dejanja zoper računalniške sisteme in podatke, ki povzročijo hudo ali izjemno resno škodo [poglavja 300/C(4)(b) in (c) Kazenskega zakonika], davčna zatajitev ter neizpolnjevanje obveznosti nadzora in revizije v povezavi z davčno zatajitvijo, katerih posledica je huda ali resna finančna izguba [poglavje 310(4)(a), (5)(a) in (6) ter poglavje 310/A Kazenskega zakonika], zloraba denarnih nadomestil, s čimer se je povzročila huda ali izjemno velika škoda [poglavja 313/C(5)(a) in 313/C(6) Kazenskega zakonika], tatvina [poglavja 316(6)(a) in 316(7) Kazenskega zakonika] in poneverba [poglavja 317(6)(a) in 317(7) Kazenskega zakonika] stvari velike ali izredno velike vrednosti, goljufija, ki povzroči hudo ali izjemno veliko škodo [poglavja 318(6)(a) in 318(7) Kazenskega zakonika], nezakonita prisvojitev sredstev, s čimer se je povzročila huda ali izjemno velika finančna izguba [poglavje 319(3)(c) in (d) Kazenskega zakonika], malomarno upravljanje sredstev, s čimer se je povzročila huda ali resna finančna izguba [poglavje 320(2) Kazenskega zakonika], rop [poglavje 321(4)(b) Kazenskega zakonika] in plenjenje [poglavje 322(3)(a) Kazenskega zakonika] velikih vrednosti, vandalizem, ki povzroči hudo ali izjemno veliko škodo [poglavja 324(5) in (6) Kazenskega zakonika], prejemanje ukradenega blaga velike ali izjemno velike vrednosti [poglavja 326(5) (a) in (6) Kazenskega zakonika], kršitev avtorskih in sorodnih pravic, s čimer se je povzročila huda ali izjemno velika finančna izguba [poglavje 329/A(3) Kazenskega zakonika] in kršenje pravic, zaščitenih s pravom industrijskega patenta [poglavje 329/D(3) Kazenskega zakonika];

i)        kazniva dejanja s področja vojaškega prava;

j)        komunistični zločini in zločini, ki po mednarodnem pravu ne zastarajo, določeni v zakonu o kazenski odgovornosti za uporabo in neuporabo zastaranja za zločine proti človeštvu in pregona nekaterih kaznivih dejanj, storjenih v času komunistične diktature.

Za obravnavo kaznivega dejanja je pristojno sodišče, na območju katerega se kaznivo dejanje zagreši.

Če je obtoženec storil kazniva dejanja, ki sodijo v pristojnost različnih sodišč, je za odločanje o zadevi pristojno splošno sodišče.

Sodišča druge stopnje

Splošna sodišča: za zadeve iz pristojnosti okrožnih sodišč na prvi stopnji.

Regionalna prizivna sodišča: za zadeve iz pristojnosti splošnih sodišč na prvi stopnji.

Vrhovno sodišče (Kúria): za zadeve iz pristojnosti regionalnih prizivnih sodišč, kadar se odločbe teh sodišč lahko izpodbijajo.

Sodišča tretje stopnje

Regionalna prizivna sodišča: za zadeve iz pristojnosti splošnih sodišč na drugi stopnji.

Vrhovno sodišče (Kúria): za zadeve iz pristojnosti regionalnih prizivnih sodišč na drugi stopnji.

Sestava sodišč

Kadar je za zadevno kaznivo dejanje predpisana zaporna kazen osem ali več let, okrožna sodišča sodijo v senatu, ki ga sestavljajo en poklicni sodnik in dva sodnika porotnika. V drugih zadevah odloča sodnik posameznik.

Splošno sodišče, ki deluje kot sodišče prve stopnje, prav tako vodi postopke v senatu, ki ga sestavljajo en poklicni sodnik in dva sodnika porotnika.

Sodišče, ki deluje kot sodišče druge ali tretje stopnje, vodi postopke v senatu, sestavljenem iz treh poklicnih sodnikov. Vrhovno sodišče (Kúria) vodi postopke v senatu, sestavljenem iz treh ali petih poklicnih sodnikov.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuUradna spletna stran madžarskih sodišč


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 04/07/2016