Procesni roki

Kadar ste vpleteni v civilni spor in se boste morda morali pravdati, morate vedeti, da obstaja določen rok za ukrepanje.


Vsi moderni pravni sistemi, vključno s sistemi 28 držav članic, določajo časovne omejitve za civilnopravne terjatve. Predpisi o prekluzivnih ali zastaralnih rokih se zelo razlikujejo glede dolžine rokov, glede tega, kdaj rok začne teči, in glede tega, katero dejanje ali okoliščine zadržijo ali prekinejo tek roka. Pravo, ki se uporablja za terjatev, ureja tudi zastaralne roke, ki veljajo za zadevno terjatev.

Za podrobnejše informacije o posamezni državi izberite ustrezno zastavico.


Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.

Zadnja posodobitev: 18/01/2019

Procesni roki - Bolgarija

KAZALO


1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

(A) Pravico do sodnega varstva subjektivnih materialnih pravic urejajo z zakonom določeni zastaralni in prekluzivni roki.

Zastaralni rok je obdobje neaktivnosti imetnika subjektivne pravice, z iztekom katerega imetnik izgubi pravico do sodnega varstva navedene pravice. Z iztekom takega zastaralnega roka ne preneha samo materialna pravica, ampak tudi z njo povezani pravica do tožbe in pravica do izvršbe. Zastaranje se ne uporabi po uradni dolžnosti, ampak le na podlagi ugovora dolžnika pred pristojnim sodiščem ali sodnim izvršiteljem.

Pravila o trajanju, prekinitvi in mirovanju zastaralnih rokov so določena v zakonu o obligacijskih in pogodbenih razmerjih. Za vse zahtevke, za katere ne veljajo posebni roki, velja splošni petletni zastaralni rok (člen 110 zakona o obligacijskih in pogodbenih razmerjih).

Triletni zastaralni rok je določen za tri skupine zahtevkov (člen 111 zakona o obligacijskih in pogodbenih razmerjih):

  • zahtevke za plačilo, za katere ni določen drug zastaralni rok;
  • zahtevke za odškodnino in nadomestilo, ki izhajajo iz neizpolnjene pogodbe;
  • zahtevke za najemnino, obresti in druga periodična plačila.

Triletni zastaralni rok je določen tudi za pravico zahtevati zakonsko razveljavitev pogodb, sklenjenih v zmoti ali kot posledica goljufije ali grožnje, in pogodb, ki jih sklenejo osebe brez ustrezne sposobnosti ali njihovi zastopniki, ki ne izpolnjujejo ustreznih zahtev.

Enoletni zastaralni rok je določen za pravico zahtevati zakonsko razveljavitev pogodb, sklenjenih v izrednih ali očitno neugodnih razmerah (člen 33 zakona o obligacijskih in pogodbenih razmerjih).

Šestmesečni zastaralni rok je določen za zahtevke glede pomanjkljivosti pri prodaji premičnega premoženja ali glede pomanjkljive izdelave na podlagi pogodbe o delu, razen za gradbena dela, pri katerih zahtevek preneha veljati po preteku splošnega petletnega zastaralnega roka (člen 265 zakona o obligacijskih in pogodbenih razmerjih).

Zastaralni rok začne teči z nastopom pravice do tožbe, kar je odvisno od narave zadevne materialne pravice. To je lahko trenutek, ko pogodbena obveznost zapade v plačilo, ali trenutek zagrešitve nezakonitega dejanja ali trenutek opredelitve storilca škode / delikta ali trenutek izročitve stvari v primeru zahtevka zaradi napak itd.

Stranki se ne moreta dogovoriti za skrajšanje ali podaljšanje zastaralnega roka.

Zastaralni rok se lahko prekine ali miruje.

Zastaralni rok miruje v primerih, ki so izčrpno navedeni v členu 115 zakona o obligacijskih in pogodbenih razmerjih:

  • med otroki in starši, dokler slednji uresničujejo svoje starševske pravice;
  • med osebami v varstvu ali skrbništvu in njihovimi varuhi ali skrbniki, dokler traja odnos varuštva ali skrbništva;
  • med zakoncema;
  • glede zahtevkov oseb, katerih premoženje je pod upravljanjem na podlagi zakona ali sodne odločbe, zoper upravitelja, dokler traja odnos upravljanja;
  • glede zahtevkov v zvezi z odškodnino pravnih oseb zoper njihove vodstvene delavce, dokler so ti na položaju;
  • glede zahtevkov mladoletnih oseb in oseb z omejitvijo, dokler zanje ni imenovan pravni zastopnik ali skrbnik in še šest mesecev po imenovanju take osebe ali po prenehanju nesposobnosti;
  • dokler traja postopek v zvezi z zahtevkom.

V teh primerih je stranka začasno in pravno nezmožna uveljavljati pravico do tožbe. Zastaralni rok, ki je tekel do mirovanja, ostane veljaven in teče naprej po prenehanju okoliščin, zaradi katerih je nastopilo mirovanje.

Zastaralni rok se prekine v naslednjih primerih:

  • z dolžnikovim pripoznanjem zahtevka;
  • z zahtevkom ali ugovorom ali z zahtevo po poravnavi, vendar če zahtevku ali ugovoru ni ugodeno, se šteje, da zastaralni rok ni bil prekinjen;
  • s prijavo terjatve v postopku v primeru insolventnosti;
  • z izvedbo izvršilnih ukrepov.

V teh primerih rok, ki je tekel od nastanka pravice do tožbe pa do prekinitve zastaranja, izgubi pravno veljavo in začne teči nov zastaralni rok. Kadar se zastaralni rok prekine z zahtevkom ali ugovorom, pravo določa še eno pomembno posledico: nov zastaralni rok, ki začne teči po prekinitvi, je vedno pet let.

Absolutni (prekluzivni) roki so tisti, z iztekom katerih prenehajo same materialne pravice. Ti roki začnejo teči od nastanka subjektivne pravice in ne od nastanka pravice do tožbe.

Absolutni roki se ne prekinejo in ne mirujejo kot zastaralni roki.

Sodišče ali sodni izvršitelj jih upošteva po uradni dolžnosti, tudi če se dolžnik nanje ne sklicuje.

Taki roki zajemajo: trimesečni rok, v katerem lahko zastavni ali hipotekarni upnik ugovarja, če je zavarovalnina izplačana lastniku stvari in ne njemu; dvomesečni rok, v katerem lahko solastnik vloži tožbo zaradi nakupa stvari v solastništvu, če je drugi solastnik svoj delež prodal tretji osebi; enoletni rok za vložitev tožbe zaradi odpovedi donacije itd.

(B) Roke za izvršitev nekaterih procesnih dejanj strank in sodišča v postopkih v zvezi z zahtevki ter v izvršilnih postopkih določa zakonik o civilnem postopku. Roke za izvršitev procesnih dejanj v postopkih v primeru insolventnosti določa trgovinski zakon.

Če stranka ne upošteva rokov, izgubi pravico do izvedbe zadevnega procesnega dejanja. Če pa sodišče ne upošteva roka, to ni ovira za poznejšo izvedbo procesnega dejanja, saj ga je mogoče izvesti kadar koli.

Roke za izvedbo procesnih dejanj strank določata zakon in sodišče.

Roki, ki jih določa zakon (zakonski roki), zajemajo:

  • rok za odpravo nepravilnosti tožbenega zahtevka (en teden od obvestila stranki – člen 129(2) zakonika o civilnem postopku);
  • rok za odgovor na zahtevek toženca, za navedbo dokazov, za izpodbijanje resničnosti dokazov v tožbenem zahtevku, za vložitev nasprotne tožbe, rok, v katerem lahko toženec v postopek uvede tretje osebe (pomočnike) in vloži tožbo zoper njih, in rok za ugovor zoper postopek, ki ga je sodišče določilo za obravnavo postopka. Rok začne teči, ko toženec prejme kopijo tožbenega zahtevka, in traja en mesec ali dva tedna, odvisno od tega, ali postopek spada v splošni postopek ali posebni postopek v zvezi z zahtevki (členi 131, 133 in 367 zakonika o civilnem postopku);
  • rok, v katerem lahko tožnik v postopku o gospodarskem sporu vloži dodaten zahtevek – dva tedna od prejema odgovora toženca (člen 372 zakonika o civilnem postopku);
  • rok, v katerem lahko toženec v postopku o gospodarskem sporu vloži odgovor na dodaten zahtevek – dva tedna od prejema dodatnega zahtevka (člen 373 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za pritožbo zoper sodbo, ki jo izreče sodišče – dva tedna od vročitve sodbe stranki (člen 259 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za odgovor na pritožbo nasprotne stranke in za vložitev nasprotne pritožbe – dva tedna od prejema kopije pritožbe (člen 263 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za kasacijsko pritožbo zoper sodbo sodišča – en mesec od vročitve sodbe stranki (člen 283 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za pritožbo zoper sodbo sodišča – en teden, odkar je bila sporočena stranki, če pa je bila sodba izdana na sodni obravnavi, ki se je je stranka udeležila, začne rok teči od dneva obravnave (člen 275 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za predložitev vloge za preklic izvršene odločbe – tri mesece od nastopa razloga za preklic (člen 305 zakonika o civilnem postopku);
  • rok, v katerem lahko stranka zahteva razrešitev sodnika – na prvi obravnavi po nastopu razloga za razrešitev ali po tem, ko je stranka izvedela zanj (člen 23 zakonika o civilnem postopku);
  • rok, v katerem lahko stranka vloži ugovor zaradi neobstoja izključne pristojnosti – do zaključka postopka na drugi stopnji (člen 119 zakonika o civilnem postopku);
  • rok, v katerem lahko stranka vloži ugovor zaradi neobstoja krajevne pristojnosti glede na lokacijo nepremičnega premoženja – do zaključka sodne preiskave na prvi stopnji (člen 119 zakonika o civilnem postopku), v vseh drugih primerih kršitve pravil o krajevni pristojnosti pa lahko ugovor vloži le toženec v roku za vložitev odgovora na vlogo (člen 119 zakonika o civilnem postopku);
  • rok, v katerem lahko tožnik umakne tožbeni zahtevek brez toženčevega soglasja – do zaključka prve sodne obravnave (člen 232 zakonika o civilnem postopku);
  • rok, v katerem lahko stranka predloži stransko vlogo – tožnik lahko to stori najpozneje na prvi obravnavi, toženec pa v roku za odgovor na tožbeni zahtevek (člen 212 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za izpodbijanje resničnosti dokumenta – najpozneje v odgovoru na pravni ukrep, v katerem je predložen, če pa je predložen v tožbenem zahtevku, ga mora toženec izpodbijati v svojem pisnem odgovoru (člen 193 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za ugovor zoper plačilni nalog – dva tedna od vročitve naloga (člen 414 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za pritožbo zoper zavrnitev izdaje plačilnega naloga – en teden od sporočila predlagatelju (člen 413 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za pritožbo zoper izdajo sklepa o izvršbi – dvotedenski rok začne za predlagatelja teči od vročitve odločbe predlagatelju, za dolžnika pa od vročitve zahteve za prostovoljno izpolnitev (člen 407 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za dolžnikovo prostovoljno izpolnitev v izvršilnem postopku – dva tedna po tem, ko sodni izvršitelj vroči zahtevo (člen 428 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za pritožbo zoper dejanje sodnega izvršitelja – en teden od izvedbe dejanja, če se je stranka izvedbe dejanja udeležila ali če je bila pravilno vabljena, v drugih primerih pa od datuma obvestila (člen 436 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za prijavo terjatve v postopku v primeru insolventnosti – en mesec oziroma tri mesece od vpisa odločbe o začetku postopka v primeru insolventnosti v poslovni register (člena 685 in 688 trgovinskega zakona);
  • rok za izvedbo načrta prestrukturiranja – en mesec od datuma vpisa sodbe o odobritvi seznama sprejetih terjatev v poslovni register (člen 696 trgovinskega zakona);
  • rok za ugovor zoper seznam sprejetih terjatev – sedem dni od objave seznama v poslovnem registru (člen 690 trgovinskega zakona);
  • rok za vložitev ugovora zoper namenski račun, ki ga odpre upravitelj v postopku v primeru insolventnosti – štirinajst dni od vpisa računa v poslovni register (člen 727 trgovinskega zakona);
  • drugo.

Roki, ki jih določi sodišče, zajemajo:

  • rok za zbiranje dokazov (člen 157 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za zagotovitev sredstev za plačilo stroškov zbiranja dokazov (vabilo pričam, izplačilo nagrade izvedencem itd.; člen 160 zakonika o civilnem postopku);
  • rok za odpravo nepravilnosti procesnega dejanja stranke (člen 101 zakonika o civilnem postopku);
  • drugo.

Roki se delijo tudi glede na to, ali jih sodišče lahko podaljša ali ne.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Dela prosti dnevi so:

1. januar – novo leto;

3. marec – dan osvoboditve – državni praznik;

1. maj – praznik dela;

6. maj – dan sv. Jurija, dan poguma in bolgarske vojske;

24. maj – dan bolgarskega izobraževanja in kulture ter slovanske literature;

6. september – dan enotnosti;

22. september – dan neodvisnosti;

1. november – dan državnih voditeljev – dan, ko so zaprte vse izobraževalne ustanove;

24. december – božični večer, 25. in 26. december – božič;

veliki petek, velika sobota in velikonočna nedelja – dva dneva (nedelja in ponedeljek) v zadevnem letu sta namenjena praznovanju.

Ministrski svet ima tudi enkratno priložnost, da druge dneve določi kot dela proste dneve, da določi dneve obeležitve posameznega poklica in da med letom prestavi dneve, ki niso delovni dnevi.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Splošna pravila o rokih za izvedbo procesnih dejanj strank in sodišča v postopkih v zvezi z zahtevki in v izvršilnih postopkih določa zakonik o civilnem postopku iz leta 2007. Podrobne informacije o splošnih pravilih iz sedmega poglavja zakonika o civilnem postopku (Roki in vrnitev rokov v prejšnje stanje) so navedene v odgovorih na vprašanja 4, 5 in 6.

Splošna pravila o zastaralnih rokih so določena v členu 110 in naslednjih zakona o obligacijskih in pogodbenih razmerjih. Podrobne informacije o tem so navedene v odgovoru na vprašanje 1.

Splošna pravila o rokih za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz obligacijskih razmerij, so določena v členih 69–72 zakona o obligacijskih in pogodbenih razmerjih.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Trenutek, od katerega začne teči rok za izvedbo procesnega dejanja, je običajno dan, ko je stranka obveščena, da mora opraviti dejanje, ali ko je ustrezno obveščena o aktu sodišča, zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo:

  • rok za odpravo vseh nepravilnosti tožbenega zahtevka teče od dne, ko so navodila sodišča sporočena stranki;
  • rok za pisni odgovor toženca na tožbeni zahtevek teče od prejema kopije tožbenega zahtevka in dokazov zanj, sodišče pa mora v obvestilu, s katerim pošlje kopijo tožencu, navesti rok za odgovor in posledice za toženca, če tega ne stori;
  • rok za pritožbo zoper sodbo teče od njene vročitve stranki;
  • rok za pritožbo zoper sodbo, izrečeno v zadevi, ki se obravnava po skrajšanem postopku (tretji del, poglavje 25 zakonika o civilnem postopku), teče od dne, ko sodišče izjavi, da bo objavilo sodbo;
  • rok za pritožbo zoper sodbo teče od dne, ko je sporočena stranki, če je sodba izrečena na sodni obravnavi, ki se je je stranka udeležila, pa rok teče od dneva obravnave;
  • pritožba zoper dejanja sodnega izvršitelja se vloži v enem tednu od izvedbe dejanja, če se je stranka izvedbe udeležila ali če je bila pravilno vabljena, v drugih primerih pa od dneva obvestila;
  • roki v postopkih v primeru insolventnosti tečejo od objave zadevnega dejanja upravitelja v takem postopku (npr. sestava seznama upnikov, katerih terjatve so sprejete) ali akta sodišča v poslovnem registru.

Obstajajo tudi roki, ki začnejo teči od trenutka, ko se začne postopek v zvezi z zahtevki, saj zakon za njihovo izvedbo določa le končni rok.

Na primer:

  • tožnik lahko spremeni utemeljitev ali predlog svojega zahtevka ali zahtevek umakne brez soglasja toženca do zaključka prve obravnave v zadevi;
  • vsak od naslednikov v postopku razdelitve lahko do prve obravnave s pisno vlogo zahteva vključitev dodatnega premoženja kot predmet delitve itd.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Rok teče od trenutka obvestila stranki. Trenutek, v katerem se šteje, da je bilo obvestilo stranki pravilno vročeno, se določi različno, odvisno od načina obveščanja. Poglavje VI (Obvestila in vabila) zakonika o civilnem postopku določa pravila o načinu vročanja obvestil in vabil strankam ter o času, ko se za obvestila šteje, da so bila pravilno vročena.

Kadar se obvestilo osebno vroča naslovniku ali njegovemu zastopniku oziroma drugi osebi, ki živi ali dela na zadevnem naslovu, mora biti na vabilu naveden datum, ko je oseba prejela obvestilo, ki ga je vročil sodni vročevalec ali poštni uslužbenec. Roki za izvedbo zadevnega procesnega dejanja začnejo teči na navedeni datum.

Obvestilo je mogoče vročiti tudi na e-naslov, ki ga navede stranka. Šteje se, da je vročeno, ko vstopi v zadevni informacijski sistem.

Ob upoštevanju pravnih pogojev (če je stranka na primer spremenila naslov, ki ga je navedla v zadevi, in o tem ni obvestila sodišča) lahko sodišče odredi vročitev s pritrditvijo obvestila v zadevi – v takem primeru roki začnejo teči z dnem pritrditve.

Če toženca ni mogoče najti na njegovem stalnem naslovu in tam tudi ni nobene druge osebe, ki bi lahko sprejela obvestilo, mora vročevalec obvestilo pritrditi na vrata ali na poštni predalčnik z navedbo, da so listine spravljene v pisarni sodišča in jih je mogoče prevzeti v dveh tednih od dneva obvestila. Če toženec v tem primeru listin ne prevzame, se šteje, da so bili obvestilo in zadevne listine vročeni z iztekom roka za njihov prevzem.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Roki se računajo v letih, tednih in dnevih. Rok, ki se računa v dnevih, se računa od dneva, ki sledi dnevu, na katerega začne teči rok, in se izteče ob koncu zadnjega dne. Če je stranki na primer naloženo odpraviti nepravilnosti dejanja v sedmih dneh in je obvestilo vročeno 1. junija, je to dan, na katerega začne teči rok, vendar se štetje začne naslednji koledarski dan, 2. junija, rok pa se izteče 8. junija.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Roki se računajo v koledarskih dnevih.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok, ki se računa v tednih, se izteče na zadevni dan zadnjega tedna. Če je stranki na primer naloženo odpraviti nepravilnosti tožbenega zahtevka v enem tednu in je obvestilo o tem vročeno v petek, je to dan, na katerega začne teči rok, ki se izteče v petek v naslednjem tednu.

Rok, ki se računa v mesecih, se izteče na zadevni datum zadnjega meseca, če pa v zadnjem mesecu takega datuma ni, se rok izteče na zadnji dan zadnjega meseca.

Rok, ki se računa v letih, se izteče na zadevni datum zadnjega leta, če pa v zadnjem letu takega datuma ni, se rok izteče na zadnji dan zadnjega leta.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Glej odgovor na vprašanje 8.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Kadar je zadnji dan roka eden od dni, ki niso delovni dnevi, se rok vedno izteče na prvi naslednji delovni dan.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Edini roki, ki jih sodišče ne more podaljšati, so rok za pritožbo zoper sodbo ali odločbo, rok za vložitev zahteve za preklic izvršene sodbe in rok za vložitev ugovora zoper plačilni nalog.

Sodišče lahko na zahtevo zadevne stranke, ki jo ta iz utemeljenih razlogov predloži še pred iztekom roka, podaljša vse druge zakonske roke in roke sodišča (člen 63 zakonika o civilnem postopku). Novodoločeni rok ne more biti krajši od prvotno določenega. Podaljšani rok teče od izteka prvotnega.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Zakonik o civilnem postopku določa splošna pravila glede pritožb zoper sodbe in odločbe v vseh civilnih in gospodarskih zadevah, in sicer:

  • dvotedenski rok za pritožbo zoper sodbo, ki jo izreče sodišče, ki teče od vročitve sodbe stranki;
  • enomesečni rok za kasacijsko pritožbo zoper sodbo, ki jo izreče sodišče, ki teče od vročitve sodbe stranki;
  • enotedenski rok za pritožbo zoper sodbo, ki jo izreče sodišče, ki teče od trenutka, ko je sodba sporočena stranki, če je sodba izrečena na sodni obravnavi, ki se je je stranka udeležila, pa od dneva obravnave.

Izjeme od teh splošnih pravil so izčrpno določene v zakonu in temeljijo na posebnih značilnostih zadevnega postopka. Take izjeme veljajo za:

  • odločbo o začetku postopka v primeru insolventnosti, zoper katero se je mogoče pritožiti v sedmih dneh od njenega vpisa v poslovni register;
  • odločbo o zavrnitvi predloga za začetek postopka v primeru insolventnosti, zoper katero se je mogoče pritožiti v sedmih dneh od dneva obvestila na podlagi postopka iz zakonika o civilnem postopku;
  • odločbo v postopku razdelitve, ki jo sodišče izreče glede zahtevkov sodelujočih v razdelitvi glede računov, odločbo o javni prodaji nedeljivega nepremičnega premoženja, odločno o dodelitvi nedeljivega nepremičnega premoženja enemu od sodelujočih v razdelitvi in odločbo o objavi končnega načina razdelitve, zoper katere se je mogoče pritožiti s skupno pritožbo v roku za pritožbo zoper zadnjo odločbo;
  • odločbo o postopku v nenavzočnosti, zoper katero se ni mogoče pritožiti, vendar lahko stranka, zoper katero je bila odločba izdana, v enem mesecu od vročitve take odločbe od pritožbenega sodišča zahteva preklic odločbe, če v postopku ni mogla sodelovati;
  • odločbo o dovolitvi sporazumne razveze zakonske zveze, zoper katero se ni mogoče pritožiti;
  • druge primere pritožb, ki jih izrecno določa zakon.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Ni odločbe, na podlagi katere bi lahko sodišče skrajšalo roke, ki jih je samo določilo ali ki jih določa zakon, saj lahko sodišče na zahtevo strank roke le podaljša. Edini roki, ki jih sodišče ne more podaljšati, so rok za pritožbo zoper sodbo ali odločbo, rok za vložitev zahteve za preklic izvršene sodbe in rok za vložitev ugovora zoper plačilni nalog.

Vendar lahko sodišče na lastno pobudo ali na zahtevo ene od strank spremeni datum obravnave, tako da jo razpiše na zgodnejši ali poznejši datum, če tako zahtevajo pomembne okoliščine. V takem primeru mora sodišče stranke obvestiti o novem datumu, obvestila pa morajo biti vročena najpozneje en teden pred datumom obravnave.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Postopkovna pravila zakonika o civilnem postopku, vključno s pravili, ki se nanašajo na podaljšanje roka, se uporabljajo za vse udeležence postopka, ne glede na njihovo prebivališče.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Skupno načelo je, da sodišče ne upošteva procesnih dejanj, opravljenih po izteku roka. V zakoniku o civilnem postopku je poleg tega pravila izrecno določeno, da če pomanjkljivosti tožbenega zahtevka niso odpravljene pravočasno, se tožba vrne; če so pritožba, zahteva za preklic ali ugovor zoper odločbo o izvršbi vloženi po izteku roka, se vrnejo kot prepozni; če stranka pravočasno ne predloži dokazov, ki so ji na voljo, ti v zadevi ne bodo sprejeti, razen če jih stranka ni predložila zaradi posebnih nepredvidenih okoliščin.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Stranka, ki ni upoštevala roka, ki ga določa zakon ali ki ga je določilo sodišče, lahko zahteva vrnitev roka v prejšnje stanje, če dokaže, da ga ni mogla upoštevati zaradi posebnih nepredvidenih okoliščin, ki jih ni mogla preprečiti. Vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljeno, če bi bilo mogoče odobriti podaljšanje roka za izvedbo procesnega dejanja.

Zahtevo za vrnitev roka v prejšnje stanje je treba vložiti v enem tednu od obvestila o neupoštevanju roka ter v njej navesti vse okoliščine, ki jo upravičujejo, in morebitne dokaze, ki podpirajo vsebino zahteve. Zahtevo je treba predložiti sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zadevno procesno dejanje. Skupaj z zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje se predložijo tudi listine, glede katerih se zahteva vrnitev v prejšnje stanje; če se rok nanaša na plačilo izdatkov, sodišče zanj določi nov rok.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 28/09/2018

Procesni roki - Češka

KAZALO


1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Na splošno so roki, ki so pomembni v civilnih postopkih, postopkovni ali vsebinski.

Obstajata dve vrsti postopkovnih rokov: zakonski in sodni.

Zakonski roki so določeni z zakonom. Neupoštevanje zakonskega postopkovnega roka ima vedno nekakšne postopkovne posledice (npr. nezmožnost uspešne izvedbe določene naloge, naložitev disciplinske denarne kazni). Neupoštevanje zakonskega roka se lahko opraviči (glej člen 58 zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku (zákon č. 99/1963 Sb., občanský soudní řád, ve znění pozdějších předpisů) (zakonik o civilnem postopku), kot je bil spremenjen), če je stranka ali njen pravni zastopnik zamudil rok iz opravičljivega razloga, zaradi katerega ni mogel izvesti dejanja, ki ga sicer lahko izvede. V 15 dneh od dne, ko je bila ovira odpravljena, je treba vložiti vlogo in hkrati izvesti dejanje, katerega rok je bil zamujen. Sodišče lahko na zahtevo stranke odobri odložilni učinek vloge, da bi se opravičil zamujeni rok.

Če rok za izvedbo dejanja ni določen neposredno z zakonom, ga določi predsednik sodnega senata (ali sodnik posameznik). Predsednik sodnega senata (ali sodnik posameznik) lahko določi rok v primerih, določenih z zakonom, in primerih, v katerih je treba zagotoviti, da postopki potekajo učinkovito in z vso ustrezno skrbnostjo. Sodišče lahko sodni rok podaljša glede na okoliščine (glej člen 55 zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kot je bil spremenjen). Opravičilo neupoštevanja roka ni dopustno.

Roki, ki so določeni za sodišče, na primer za izdajo odločbe, niso postopkovni roki – ti roki so upravni roki.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Dan obnove samostojnosti Češke republike, novo leto: 1. januar.

Velikonočni ponedeljek: datum se spreminja, vendar je praznik običajno konec marca ali v začetku aprila.

Praznik dela: 1. maj.

Dan zmage: 8. maj.

God svetih bratov Cirila in Metoda: 5. julij.

Dan usmrtitve Jana Husa: 6. julij.

Dan češke državnosti: 28. september.

Dan ustanovitve neodvisne Češkoslovaške države: 28. oktober.

Dan boja za svobodo in demokracijo: 17. november.

Božični večer: 24. december.

Božič: 25. december.

Dan obdarovanja: 26. december.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Zakonski predpisi o metodi, po kateri se izračunajo roki, so določeni v členih 55–58 zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kot je bil spremenjen.

Rok, določen v dnevih, začne teči na dan po dogodku, ki določa njegov začetek.

Pol meseca pomeni petnajst dni.

Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, se izteče na dan, katerega označba ali številka se ujema z dnem, ko je nastopil dogodek, ki določa začetek obdobja roka. Če v prejšnjem mesecu ni takega dne, se rok izteče na zadnji dan v mesecu.

Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik, je zadnji dan roka naslednji delovni dan.

Roki, določeni v urah, se iztečejo ob izteku ure, ki se ujema z uro, ob kateri je nastopil dogodek, ki določa začetek obdobja roka.

Postopkovni rok je izpolnjen, če je dejanje izvedeno na sodišču ali vloga predložena organu, ki jo je zavezan dostaviti, tj. najpogosteje poštna služba z licenco, na zadnji dan roka.

Če so postopki prekinjeni, se prekine tudi iztekanje postopkovnih rokov (člen 111(1) zakonika o civilnem postopku). Če se izvajanje postopkov nadaljuje, se nadaljuje tudi iztekanje rokov.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Dan, ko je nastopil dogodek, ki določa začetek iztekanja roka, ni vključen v izračun roka. To ne velja v primeru roka, določenega v urah. Zato rok običajno začne teči na dan po dogodku, ki določa začetek roka (glej člen 57(1) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kot je bil spremenjen).

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Ne.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Dan, ko je nastopil dogodek, ki določa začetek iztekanja roka, ni vključen v izračun roka. To ne velja v primeru roka, določenega v urah (glej člen 57(1) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kot je bil spremenjen).

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Rok je izračunan v koledarskih dneh.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, določeni v tednih, se v zakoniku o civilnem postopku pojavijo le redko (zakon št. 99/1963, kot je bil spremenjen) (npr. členi 260(3), 295(1) in 295(2)). Pogosteje se pojavijo kot sodni roki v okviru sodne prakse.

Trajanje rokov, ki so v zakoniku o civilnem postopku določeni v mesecih, je en mesec (npr. členi 82(3), 336m(2) in 338za(2)), dva meseca (npr. člena 240(1) in 247(1)), tri mesece (npr. členi 111(3), 233(1) in 234(1)) in šest mesecev (npr. člena 77a(2) in 260g(3)).

V zakoniku o civilnem postopku sta dve vrsti rokov, ki so določeni v letih: enoletni rok (npr. člen 111(3)) in triletni rok (npr. členi99(3), 233(2) in 234(2)).

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, ki so določeni v tednih, mesecih ali letih, se iztečejo ob koncu dne, katerega označba se ujema z dnem, ko je nastopil dogodek, ki določa začetek obdobja roka, če pa v mesecu ni takega dne, pa na zadnji dan v mesecu (glej člen 57(2) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kot je bil spremenjen).

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da (glej člen 57(2) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kot je bil spremenjen).

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Zakonskih postopkovnih rokov ni mogoče spremeniti s sodno odločbo.

Sodišče lahko glede na okoliščine podaljša sodni postopkovni rok.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Stranka lahko izpodbija odločitev okrajnega sodišča (okresní soud) ali odločitev okrožnega sodišča (krajský soud), izdano s sodbo v postopku na prvi stopnji, razen če je to izvzeto z zakonom (glej člen 201 zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kot je bil spremenjen). Pritožbo je treba vložiti v petnajstih dneh od objave pisne odločbe, in sicer pri sodišču, katerega odločba se izpodbija. Rok za vložitev pritožbe ne vključuje dne, ko je bila odločba vročena stranki. Za upoštevanje tega postopkovnega roka zadostuje, če je pritožba na zadnji dan roka predložena organu, ki jo je zavezan vročiti (zlasti poštna služba z licenco, zapor v primeru oseb v zaporu ali priporu, ustanova za institucionalno in kontrolirano vzgojo oseb, nameščenih v njej, itd.), ali sodišču.

Če je v zvezi z zadevno odločbo izdana popravna sodba, se začne rok iztekati na datum začetka učinkovanja popravne sodbe (glej člen 204 (1) zakonika o civilnem postopku).

Pritožba, ki je vložena po izteku petnajstdnevnega roka samo zato, ker je pritožnik sledil nepravilnim navodilom v zvezi s pritožbo, ki mu jih je zagotovilo sodišče, se obravnava, kot da je bila vložena pravočasno. Če odločba ne vsebuje navodil glede pritožbe, roka za vložitev pritožbe ali navedbe sodišča, pri katerem jo je treba vložiti, ali če je v njej nepravilno navedeno, da pritožba ni dopustna, se lahko pritožba vloži v treh mesecih od vročitve odločbe.

Če je bil v zvezi z zadevo izdan plačilni nalog, lahko toženec veljavnost tega naloga prepreči zgolj z vložitvijo ugovora pri sodišču, ki je izdalo nalog, v petnajstdnevnem zakonskem roku od datuma vročitve naloga (glej člen 172(1) zakonika o civilnem postopku). Z vložitvijo ugovora se plačilni nalog razveljavi in sodišče odredi obravnavo. Pritožbo je mogoče vložiti le zoper izkaz stroškov postopkov, vendar to seveda ne razveljavi plačilnega naloga.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Zakonik o civilnem postopku (zakon št. 99/1963, kot je bil spremenjen) omogoča preložitev obravnave iz pomembnih razlogov, če o zadevi ni mogoče razpravljati in sprejeti odločitve v zvezi z njo v okviru ene obravnave (glej člen 119 zakonika o civilnem postopku). Pomemben razlog za preložitev je lahko na primer ta, da se ena od strank v postopku ni zglasila na sodišču, brez njene navzočnosti pa izvedba obravnave ni mogoča (glej člen 101(3) zakonika o civilnem postopku), ali da ena stranka ni imela dovolj časa, da bi se pripravila na obravnavo, ker poziva sodišča ni prejela dovolj zgodaj ali iz drugih pomembnih razlogov.

Stranka lahko sodišče zaprosi za preložitev obravnave. Sodišče se o predhodno predloženi zahtevi stranke glede preložitve obravnave odloči na podlagi resnosti navedenega razloga. Če sodišče prošnji stranke ne ugodi, se mora stranka zglasiti na obravnavi.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Češka zakonodaja izrecno ne ureja takih primerov.

V primeru postopka, ki vključuje mednarodni element in pri katerem je treba pisanje vročiti stranki v tujini, se uporabijo postopkovna pravila lex fori, tj. postopkovna pravila sodišča, ki je pristojno za zadevo.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Vsako neupoštevanje postopkovnega roka ima postopkovne posledice.

Če zakonik o civilnem postopku (zakon št. 99/1963, kot je bil spremenjen) določa točen rok za izvedbo dejanja (npr. vložitev pritožbe ali izredne pritožbe), stranka z neupoštevanjem roka izgubi možnost uspešne izvedbe tega dejanja. Neupoštevanje roka se lahko opraviči, če je stranka ali njen zastopnik zamudil rok iz opravičljivega razloga (npr. nenadna bolezen, poškodba itd.) in zato ni mogel izvesti dejanja, ki ga je upravičen izvesti (glej člen 58 zakonika o civilnem postopku), razen če je opravičilo neupoštevanja določenega roka izvzeto v skladu z zakonikom o civilnem postopku (npr. v skladu s členom 235(1) zakonika o civilnem postopku je opravičilo neupoštevanja roka izvzeto v primeru vlog za obnovitev postopka in razveljavitev). V primeru neupoštevanja roka za izpolnjevanje določene obveznosti je naložena ustrezna kazen (npr. disciplinska denarna kazen).

Vsak primer neupoštevanja sodnega postopkovnega roka je zakonsko povezan z določenimi posledicami. Sodni rok lahko podaljša predsednik sodnega senata (ali sodnik posameznik). Opravičilo neupoštevanja sodnega roka ni dopustno.

Plačilni nalog, zoper katerega ni bil vložen ugovor, ima učinek pravnomočne in izvršljive sodbe (glej člen 174(1) zakonika o civilnem postopku).

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Posledice neudeležbe na obravnavi se razlikujejo od posledic neupoštevanja roka. Če se ustrezno pozvana stranka ne udeleži obravnave, pri čemer ni pravočasno in na podlagi pomembnega razloga zaprosila za preložitev, lahko sodišče sprejme odločitev v zadevi v odsotnosti te stranke (glej člen 101(3) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kot je bil spremenjen) in lahko v primeru izpolnjevanja pogojev iz člena 153b zakonika o civilnem postopku izda zamudno sodbo.

Če se toženec iz opravičljivih razlogov ne udeleži prve obravnave v zadevi, v kateri je bila izdana zamudna sodba, sodišče na zahtevo toženca razveljavi sodbo in odredi obravnavo. Stranka lahko ta predlog vloži do datuma, ko začne veljati zamudna sodba (glej člen 153b(4) zakonika o civilnem postopku).

Zoper zamudno sodbo je mogoče vložiti tudi pritožbo o vsebini zadeve. Če je toženec poleg vložitve predloga za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje vložil tudi pritožbo zoper sodbo in je bil predlog za razveljavitev sodbe odobren s pravnomočno sodbo, se pritožba ne upošteva (glej člen 153b(5) zakonika o civilnem postopku).


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 28/09/2018

Procesni roki - Grčija

KAZALO


1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Rok je obdobje, v katerem je treba izvesti dejanje ali ki mora preteči pred obravnavo zadeve ali pred izvedbo dejanja. Cilj uvedbe rokov je zagotavljanje dostopa do učinkovitega pravosodja in pravice do izjave. Postopkovni roki so roki, ki imajo v primeru upoštevanja ali neupoštevanja postopkovne posledice. Delijo se v dve glavni kategoriji: (1) opredeljeni roki za izvedbo DEJANJA so roki, v katerih je treba izvesti postopkovno dejanje, na primer zakonski rok za vložitev pritožbe (glej člen 318(1) zakonika o civilnem postopku), (2) PRIPRAVLJALNI roki pa so roki, po izteku katerih je treba izvesti postopkovno dejanje. Ti roki, kot je rok za poziv toženca (glej člen 228 zakonika o civilnem postopku), so običajno v korist toženca, saj vključujejo čas za pripravo. Ta razlika je pomembna, saj se lahko roki za izvedbo dejanja podaljšajo na podlagi medsebojnega dogovora strank, medtem ko pripravljalnih rokov ni mogoče podaljšati. Če datum izteka rokov za izvedbo dejanja sovpada z zakonsko določenim dela prostim dnem, se ti roki iztečejo naslednji delovni dan, pripravljalni roki pa se iztečejo na datum izteka, ne glede na to, ali je zadevni dan praznik ali dela prost dan. Pomembni postopkovni roki iz zakonika o civilnem postopku so okvirno naslednji:

  1. rok za poziv strank po vložitvi tožbe (šestdeset [60] dni pred obravnavo, razen če stranka prebiva v tujini ali njeno prebivališče ni znano – v tem primeru je rok devetdeset [90] dni pred obravnavo – glej člen 228 zakonika o civilnem postopku);
  2. rok za vložitev predloga za razveljavitev sodbe (petnajst [15] dni od vročitve odločbe, če stranka, ki na sojenju ni bila navzoča, prebiva v Grčiji, razen če nenavzoča stranka prebiva v tujini ali njeno prebivališče ni znano – v tem primeru je rok šestdeset [60] dni od vročitve sodbe – glej člen 503 zakonika o civilnem postopku);
  3. rok za pritožbo (trideset [30] dni od vročitve pravnomočne sodbe, če stranka, ki je vložila pritožbo, prebiva v Grčiji, razen če ta stranka prebiva v tujini ali njeno prebivališče ni znano – v tem primeru je rok šestdeset [60] dni od vročitve pravnomočne sodbe. Če pravnomočna sodba ni bila vročena, je rok za pritožbo tri [3] leta od objave sodbe – glej člen 518 zakonika o civilnem postopku);
  4. rok za vložitev predloga za obnovo postopka (šestdeset [60] dni, če stranka, ki je začela postopek, prebiva v Grčiji, razen če ta stranka prebiva v tujini ali njeno prebivališče ni znano – v tem primeru je rok sto dvajset [120] dni – glej člen 545 zakonika o civilnem postopku);
  5. rok za nadaljnjo pritožbo (trideset [30] dni od vročitve sodbe, če pritožnik prebiva v Grčiji, razen če stranka, ki je vložila pritožbo, prebiva v tujini ali njeno prebivališče ni znano – v tem primeru je rok devetdeset [90] dni od vročitve sodbe. Če sodba ni bila vročena, je rok za nadaljnjo pritožbo tri [3] leta od objave sodbe – glej člen 564 zakonika o civilnem postopku).

Prav tako zakonik o civilnem postopku določa zlasti postopkovne roke za druge postopke, na primer roke v zvezi z zakonskimi spori (ločitev, razveljavitev zakonske zveze itd.), vlogo za plačilni nalog in izpodbijanjem te vloge (glej člen 632 zakonika o civilnem postopku), najemnimi spori, delovnimi spori, začasnimi ukrepi, izvršilnimi postopki in ugovorom zoper te postopke.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Neizčrpen seznam grških praznikov je določen v zakonu št. 1157/1981. Merilo za ugotovitev obstoja praznika je neopravljanje transakcij na splošno, zato prazniki v zvezi z določenimi poklici ali storitvami tega merila ne izpolnjujejo. Lahko so državni, verski ali drugi prazniki, tudi lokalni ali začasni prazniki. Prazniki, ki zadevajo javne službe, so dela prosti dnevi. Kot prazniki se obravnavajo: 25. marec (državni praznik), 28. oktober (državni praznik), novo leto, praznik svetih treh kraljev (6. januar), veliki petek, velikonočna sobota, 1. maj, 15. avgust, božič in dan obdarovanja, binkoštni ponedeljek, čisti ponedeljek (prvi dan posta), velikonočni ponedeljek in vse nedelje.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Členi 144–151 zakonika o civilnem postopku se nanašajo na postopkovne roke. Glede na vir, ki določa njihovo trajanje, se roki delijo na pravne (določeni z zakonom, na primer roki za vložitev tožbe), sodne (določi jih sodišče, ki obravnava zadevo, na primer rok za osebno udeležbo strank na obravnavi – glej člen 245 zakonika o civilnem postopku), odložilne (neupoštevanje teh rokov se kaznuje z odložitvijo obravnave) in obvezne roke (neupoštevanje katerih se kaznuje z izgubo pravice). Začetek in iztek rokov sta navedena spodaj. Rok je prekinjen, če stranka med trajanjem roka umre. Če je rok začel teči z vročitvijo pisanja, začne nov rok teči na datum nove vročitve pravnim naslednikom pokojnika. Če je rok začel teči z nekim drugim dogodkom, začne nov rok teči na datum vročitve ustrezne izjave zgoraj navedenim osebam. S prekinitvijo sojenja med trajanjem roka se prekine tudi rok, nov rok pa začne teči na datum ponovnega sojenja. Obdobje od 1. do 31. avgusta ni vključeno v izračun rokov za izvedbo dejanja, na katere se sklicuje člen 147(7) zakonika o civilnem postopku. Ti vključujejo roke za vložitev tožbe in roke za ugovor.

V skladu z zakonodajo se lahko rok podaljša z medsebojnim dogovorom strank, pa tudi s soglasjem sodnika. Zakonske in sodne roke je mogoče podaljšati ob predpostavki, da to ne ogroža pravic tretjih oseb. Vloga za podaljšanje ne zavezuje sodnika, ki lahko vlogo delno odobri ali zavrne, pri čemer oceni okoliščine za vsak primer posebej. To pomeni, da morajo stranke navesti razloge, ki utemeljujejo podaljšanje. Nazadnje, rok se lahko skrajša s sodno odločbo, če s tem soglašajo stranke. Skrajšajo se lahko vsi zakonski roki, razen rokov za vložitev tožbe.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Rok začne teči na dan po datumu, ko je nastopil dogodek, s katerim je začel teči rok (a momento ad momentum).

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Zakonik o civilnem postopku ne predvideva podaljšanja ali skrajšanja roka, če so pisanja prenesena ali poslana po pošti ali prek druge prevozne storitve.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Dan, ko je nastopil dogodek, s katerim je začel teči rok, se lahko vključi le, če je to izrecno določeno z zakonom, sodbo ali pogodbo. To ne zajema določbe, da začne določen rok teči na datum vročitve. Ključni roki za pravna sredstva, kot so pritožba, nadaljnja pritožba ali ugovor, začnejo torej teči na dan po datumu vročitve ali objave sodbe. Ko pa je določeno, da začne rok teči na določen dan, se ta dan upošteva v izračunu. Če je dogodek, s katerim začne teči rok, vročitev, se kakršna koli druga oblika prejema obvestila o vsebini pisanja, ki ga je treba vročiti, ne upošteva pri izračunu roka.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Prazniki med trajanjem roka ne vplivajo na rok. Delovni dnevi se pri izračunu upoštevajo le, če je to izrecno določeno (kot na primer pri roku za pritožbo zoper plačilni nalog).

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Če je rok določen v mesecih ali letih, prav tako ni pomembno, ali so med trajanjem roka prazniki, razen če zakon izrecno določa, da se rok nanaša na delovne dni.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Če je rok določen v letih, se izteče ob izteku ustreznega datuma zadnjega leta. Opozoriti je treba, da za izračun ni pomembno, ali obdobje roka vključuje prestopno leto.

Če je rok določen v mesecih, se izteče ob izteku dne zadnjega meseca, ki ustreza začetnemu dnevu roka. Če ni takega ustreznega dne, se upošteva zadnji dan v mesecu. Opozoriti je treba, da število dni v posameznem mesecu ni pomembno.

Polletni rok se upošteva kot šestmesečni (6) rok, polmesečni rok pa se upošteva kot petnajstdnevni (15) rok.

Če je rok določen v tednih, se izteče ob izteku ustreznega dne v tednu, ki ustreza začetnemu dnevu roka; in sicer, če je dogodek nastopil v ponedeljek, se tedenski rok izteče naslednji ponedeljek.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Če se rok izteče v soboto, nedeljo, na praznik ali dela prost dan, se podaljša do naslednjega delovnega dne.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

V skladu z zakonodajo se lahko rok podaljša z medsebojnim dogovorom strank, pa tudi s soglasjem sodnika. Zakonske in sodne roke je mogoče podaljšati ob predpostavki, da to ne ogroža pravic tretjih oseb. Vloga za podaljšanje ne zavezuje sodnika, ki lahko vlogo delno odobri ali zavrne, pri čemer oceni okoliščine za vsak primer posebej.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

  1. Rok za vložitev predloga za razveljavitev sodbe (petnajst [15] dni od vročitve sodbe, če stranka, ki na sojenju ni bila navzoča, prebiva v Grčiji, razen če nenavzoča stranka prebiva v tujini ali njeno prebivališče ni znano – v tem primeru je rok šestdeset [60] dni od vročitve sodbe – glej člen 503 zakonika o civilnem postopku);
  2. Rok za pritožbo je določen v členu 518(1) zakonika o civilnem postopku. Če pritožnik prebiva v Grčiji, je ta rok trideset (30) dni, če pa prebiva v tujini ali njegovo prebivališče ni znano, je rok šestdeset (60) dni. Šestdeset dnevni (60) rok se ne nanaša na osebe, ki v tujini bivajo začasno (počitniško potovanje, nekajdnevna odsotnost s posebnim namenom), vendar je določeno trajanje roka povezano z njihovim poklicnim statusom ali zakonskim stanom.
  3. Rok za vložitev predloga za obnovo postopka (šestdeset [60] dni, če stranka, ki je začela postopek, prebiva v Grčiji, razen če ta stranka prebiva v tujini ali njeno prebivališče ni znano – v tem primeru je rok sto dvajset [120] dni – glej člen 545 zakonika o civilnem postopku).
  4. Rok za nadaljnjo pritožbo (trideset [30] dni od vročitve sodbe, če pritožnik prebiva v Grčiji, razen če stranka, ki je vložila pritožbo, prebiva v tujini ali njeno prebivališče ni znano – v tem primeru je rok devetdeset [90] dni od vročitve sodbe. Če sodba ni bila vročena, je rok za nadaljnjo pritožbo tri [3] leta od objave sodbe – glej člen 564 zakonika o civilnem postopku).

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Zahtevek za sodno varstvo na podlagi grške zakonodaje ne glede na naravo spora zajema stalno in začasno sodno varstvo. Primeri, v katerih lahko sodišča zaradi nujnosti zadeve ali zaradi preprečitve neposredne nevarnosti odredijo ukrepe za zagotovitev ali zaščito pravice ali pravno ureditev razmer in jih tudi reformirajo ali razveljavijo, se obravnavajo po skrajšanem postopku (v skladu s členi 682–738 zakonika o civilnem postopku). Če je zadeva nujna, je sodnik, katerega namen je zagotoviti hitro rešitev ob upoštevanju pravice strank do izjave, pristojen za določitev časa in kraja obravnave predloga za sprejetje začasnih ukrepov. Sodnik ima torej diskrecijsko pravico, da izbere metodo izdaje sodnega poziva in določi rok za spustitev v postopek, tudi za osebe, ki prebivajo v tujini ali katerih prebivališče ni znano. Za dan obravnave lahko določi tudi nedeljo ali praznik. Zgoraj navedeni roki veljajo za vse civilne postopke, razen za začasne ukrepe, pri čemer ni predvideno podaljšanje teh rokov.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Grška zakonodaja ne vključuje take določbe.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Neupoštevanje rokov, ki se nanašajo na sodni postopek, nima postopkovnih posledic. Posledica prekoračitve roka za tožbo v zvezi z dejanji strank je izguba pravice, medtem ko so druge vrste posledic, kot je nedopustnost obravnave, povezane s pripravljalnimi roki (glej člen 271(1) zakonika o civilnem postopku).

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Vrnitev v prejšnje stanje je pravno sredstvo, določeno v ustavi, na podlagi katerega je stranka, ki zaradi višje sile ali goljufive namere druge stranke ni upoštevala roka, upravičena zahtevati, da se ponovno vzpostavi njeno stanje pred iztekom roka.

Vendar tega predloga izjemoma ni mogoče vložiti, če temelji na (a) napaki pooblaščenega odvetnika ali pravnega zastopnika vložnika ali (b) dejstvih, ki jih je sodnik ocenil pri obravnavi vloge za podaljšanje ali preložitev roka, da bi odobril zadevno podaljšanje ali preložitev. V predlogu je treba navesti razloge, zaradi katerih se rok ni upošteval, dokaze o resničnosti navedb in zamujeno dejanje, ali navesti, da je bilo dejanje izvedeno. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je treba obravnavati v tridesetih (30) dneh od datuma, ko je bila odpravljena ovira, ki pomeni višjo silo, ali priglašena goljufiva namera, če se v primeru neupoštevanja zgoraj navedenega roka iz katerega koli razloga ne sme uporabiti nov rok (glej člene 152–158 zakonika o civilnem postopku).

Vendar tega predloga izjemoma ni mogoče vložiti, če temelji na (a) napaki pooblaščenega odvetnika ali pravnega zastopnika vložnika ali (b) dejstvih, ki jih je sodnik proučil pri obravnavi vloge za podaljšanje ali preložitev roka, da bi odobril zadevno podaljšanje ali preložitev. V predlogu je treba navesti razloge, zaradi katerih se rok ni upošteval, dokaze o resničnosti navedb in zamujeno dejanje, ali navesti, da je bilo dejanje izvedeno. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je treba obravnavati v tridesetih (30) dneh od datuma, ko je bila odpravljena ovira, ki pomeni višjo silo, ali priglašena goljufiva namera, če se v primeru neupoštevanja zgoraj navedenega roka iz katerega koli razloga ne sme uporabiti nov rok (glej člene 152–158 zakonika o civilnem postopku).


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 20/06/2018

Procesni roki - Francija

KAZALO


1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Poleg procesnih rokov v francoskem pravu obstajajo tudi zastaralni in prekluzivni roki.

Zastaralni rok je obdobje, po izteku katerega bodisi lahko oseba pridobi stvarno pravico na premoženju (takrat govorimo o „priposestvovalnem zastaralnem roku“) bodisi lahko imetnik pravice, če je ni uveljavil, to pravico izgubi (takrat govorimo o „roku za zastaranje same pravice“). Zastaralni rok se lahko zadrži ali prekine.

S prekluzivnim rokom se omeji trajanje pravice do tožbe. Ustreza pojmu „limitation of action“ v anglosaškem pravu. Prekluzivnih rokov ni mogoče zadržati. Načeloma jih ni mogoče prekiniti. Vendar se na podlagi členov 2241 in 2244 civilnega zakonika z nekaterimi dejanji, kot je poziv na sodišče ali dejanje izvršbe (kot je rubež), ti roki prekinejo.

Procesni roki so roki, ki veljajo za dejanja v že začetem postopku. Določeni so z zakonom ali pa jih odredi sodnik. V nasprotju s prekluzivnimi roki z njimi ne preneha pravica do tožbe. Teh rokov ni mogoče niti zadržati niti prekiniti.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

V skladu s trenutno veljavno zakonodajo so dela prosti dnevi:

  • nedelje;
  • 1. januar;
  • velikonočni ponedeljek;
  • 1. maj;
  • 8. maj;
  • vnebohod;
  • binkoštni ponedeljek;
  • 14. julij;
  • Marijino vnebovzetje (15. avgust);
  • vsi sveti (1. november);
  • 11. november;
  • božič (25. december).

V nekaterih departmajih in ozemeljskih skupnostih so uvedeni dela prosti dnevi v spomin na odpravo suženjstva: 27. maj za Guadeloupe, 10. junij za Francosko Gvajano, 22. maj za Martinik, 20. december za Réunion in 27. april za Mayotte.

V departmajih Alsace-Moselle sta dela prosta dneva tudi 26. december in veliki petek.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Od začetka veljavnosti zakona št. 2008-561 z dne 17. junija 2008 (ki vsebuje prehodne določbe) je rok za zastaranje same pravice po splošnem pravu pet let (prej je bil 30 let).

Vendar obstajajo številne izjeme od tega načela, zlasti za tožbe na podlagi civilne odgovornosti zaradi povzročitve telesne poškodbe, za katere je določen desetletni zastaralni rok od ustalitve posledic poškodbe ali njenega poslabšanja, ali za tožbe v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremičninah, ki zastarajo po 30 letih.

Trajanje prekluzivnih rokov in procesnih rokov je odvisno od predmeta in postopkov.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Pri procesnih rokih, kadar je treba dejanje ali formalnost izvesti pred iztekom roka, se rok v skladu s členom 640 zakonika o civilnem postopku šteje od datuma nastanka dejanja, dogodka, odločitve ali vročitve, s katerim je začel teči.

Ob upoštevanju posebnih določb se to pravilo uporablja tudi za zastaralne in prekluzivne roke. Tako na podlagi člena 2226 civilnega zakonika tožbe na podlagi civilne odgovornosti v primeru telesne poškodbe zastarajo deset let po nastanku ali poslabšanju poškodbe.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

V skladu s členom 664-1 zakonika o civilnem postopku se v primeru vročitve po sodnem izvršitelju za datum vročitve šteje datum osebne vročitve na naslovu stalnega ali običajnega prebivališča ali datum sestave zapisnika, v katerem sodni izvršitelj opiše svoja prizadevanja, da bi našel naslovnika pisanja. Za datum in uro vročitve po elektronski poti se štejeta datum in ura pošiljanja pisanja naslovniku.

Na podlagi členov 668 in 669 zakonika o civilnem postopku se za datum vročitve po pošti za pošiljatelja šteje datum pošiljanja, za naslovnika pa datum prejema pisma. Za datum pošiljanja pri vročitvi po pošti se šteje datum, naveden na poštnem žigu urada pošiljatelja. Datum prejema je datum na povratnici ali odrezku. Za datum prejema pri vročitvi s priporočenim pismom s povratnico se šteje datum, ki ga poštna služba navede ob izročitvi pisma naslovniku.

Z odstopanjem od teh določb člen 647-1 zakonika o civilnem postopku določa, da se za datum vročitve pisanja v čezmorski skupnosti, v Novi Kaledoniji ali v tujini za pošiljatelja šteje datum pošiljanja pisanja po sodnem izvršitelju ali sodni pisarni, če tega ni, pa datum prejema na pristojnem tožilstvu.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Kadar je rok določen v dnevih, vanj v skladu s členom 641 zakonika o civilnem postopku ni vštet datum nastanka dejanja, dogodka, odločitve ali vročitve, s katerim začne teči.

Način vročanja ne vpliva na začetek teka roka. Kadar pa pisanje ni bilo vročeno osebno, se v skladu z nekaterimi določbami začetek teka roka lahko odloži do datuma osebne vročitve pisanja ali sprejetja izvršilnih ukrepov na podlagi zadevnega pisanja.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Na podlagi člena 642 zakonika o civilnem postopku se rok, ki bi se sicer iztekel na soboto, nedeljo, državni praznik ali dela prost dan, podaljša do prvega naslednjega delovnega dne.

To pomeni, da rok ob nedeljah in dela prostih dnevih teče naprej, vendar je podaljšan, če bi se sicer iztekel na soboto, nedeljo, državni praznik ali dela prost dan.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Kadar je rok določen v mesecih ali letih, se v skladu s členom 641 zakonika o civilnem postopku izteče na dan v zadnjem mesecu ali letu, ki ima enako številko kot datum nastanka dejanja, dogodka, odločitve ali vročitve, s katerim je rok začel teči. Če ni enake številke dneva, se rok izteče zadnji dan v mesecu.

Če je rok določen v mesecih in dnevih, se najprej štejejo meseci in nato dnevi.

Pravilo iz člena 642 zakonika o civilnem postopku (glej prejšnje vprašanje) se uporablja za vse roke, ki so določeni v dnevih, mesecih ali letih.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Kot je bilo navedeno zgoraj, se na podlagi člena 642 zakonika o civilnem postopku vsak rok izteče zadnji dan ob 24.00, razen če je podaljšan, ker bi se sicer iztekel na soboto, nedeljo, državni praznik ali dela prost dan.

Kot je bilo navedeno zgoraj, se vsak rok šteje od datuma nastanka dejanja, dogodka, odločitve ali vročitve, s katerim je začel teči.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Kot je bilo navedeno zgoraj, je rok, ki bi se sicer iztekel na soboto, nedeljo, državni praznik ali dela prost dan, podaljšan do prvega naslednjega delovnega dne.

Začetek teka roka je obvezno določen ali določljiv. Po potrebi lahko o njem presoja sodišče. Podaljšanje roka na prvi naslednji delovni dan velja za vse zadeve in v vseh postopkih.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Na podlagi člena 643 zakonika o civilnem postopku se, kadar se tožba vloži pri sodišču, ki ima sedež v celinski Franciji, roki za nastop pred sodiščem, pritožbo, ugovor, revizijo in kasacijsko pritožbo podaljšajo za:

  • en mesec za osebe, ki prebivajo v čezmorskih departmajih ali na čezmorskem ozemlju ali v čezmorski skupnosti;
  • dva meseca za osebe, ki prebivajo v tujini.

Na podlagi člena 644 zakonika o civilnem postopku se, kadar se tožba vloži pri sodišču, ki ima sedež v čezmorskih ozemeljskih skupnostih, ki jih določa, roki za nastop pred sodiščem, pritožbo, ugovor in revizijo podaljšajo za:

  • en mesec za osebe, ki ne prebivajo v ozemeljski skupnosti, na območju pristojnosti katere ima sodišče sedež;
  • dva meseca za osebe, ki prebivajo v tujini.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Načeloma je v skladu s členom 538 zakonika o civilnem postopku rok za pritožbo v pravdnih zadevah en mesec in v nepravdnih zadevah 15 dni. Vendar več predpisov določa odstopanje od tega načela. Tako je rok za pritožbo 15 dni v primeru začasnih odredb, odločb sodnika za izvršbe, sklepov sodnika za družinske zadeve, odločb sodnika za mladoletnike na področju ukrepov vzgojne pomoči itd.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Sodniki lahko v nujnem primeru roke za nastop pred sodiščem skrajšajo in dovolijo, da se v sodnem pozivu navede točni datum. Obratno pa lahko sodniki obravnavo zadeve odložijo na poznejši datum, da se strankam omogoči nastop pred sodiščem.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

V skladu s členom 647 zakonika o civilnem postopku se, kadar se pisanje, namenjeno stranki, ki ima stalno prebivališče v kraju, kjer je upravičena do podaljšanja roka, tej osebi osebno vroči v kraju, kjer osebe, ki tam prebivajo, niso upravičene do takega podaljšanja, upoštevajo samo roki, ki veljajo za slednje.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Iztek zastaralnega ali prekluzivnega roka pomeni, da preneha pravica do tožbe, in se kaznuje z ugovorom nedopustnosti, kar pomeni, da se tožba razglasi za nedopustno, ne da bi se vsebinsko preučila.

Kazni za neupoštevanje procesnega roka, ki ga določa zakon ali odredi sodišče, so odvisne od vrste roka in dejanja, ki ga je treba opraviti. Neupoštevanje roka za nastop pred sodiščem pomeni, da se sodba, izdana pred njegovim iztekom, razveljavi, če tožena stranka ni nastopila pred sodiščem. Pomanjkanje skrbnosti strank se običajno kaznuje z izbrisom zadeve. Procesna dejanja, ki se ne izpolnijo v predpisanem roku, so neveljavna.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Nobena določba ne omogoča, da se prekliče prenehanje pravice do tožbe, ki je pravna posledica izteka zastaralnega ali prekluzivnega roka.

Kadar pa to omogoča zakon, lahko sodnik stranko razbremeni prekluzije, ki je posledica izteka roka. Člen 540 zakonika o civilnem postopku tako določa možnost, da se stranka razbremeni prekluzije, ki je posledica izteka roka za pritožbo zoper zamudno sodbo ali sodbo, ki se šteje za kontradiktorno, če se stranka, ne po svoji krivdi, s sodbo ni mogla seznaniti pravočasno, da bi zoper njo lahko vložila pravno sredstvo, ali če ni bila sposobna ukrepati.

Zoper odločitev sodnika o razglasitvi neveljavnosti procesnega dejanja je mogoče vložiti pritožbo ali zahtevo za preklic. Poleg tega se z razglasitvijo neveljavnosti konča postopek, ohrani pa se pravica do tožbe. Tako je mogoče vložiti novo tožbo, če ni nobenega razloga za prenehanje pravice do tožbe, zlasti razloga zastaranja.

Zoper odločitev o izbrisu zadeve ni mogoče vložiti pritožbe. Vendar se z izbrisom zadeve postopek ohrani. To pomeni, da še naprej velja prekinitev zastaralnega ali prekluzivnega roka zaradi vročitve sodnega poziva. Zadržanje postopka, ki je posledica izbrisa, je mogoče odpraviti z izpolnitvijo formalnosti, tj. vložitvijo predloga za ponovno vključitev zadeve na seznam.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuSpletišče Legifrance – zakonik o civilnem postopku

Povezava se odpre v novem oknuSpletišče Legifrance – zakonik o civilnem postopku v angleščini in španščini

Povezava se odpre v novem oknuSpletišče Legifrance – državni prazniki


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 23/07/2018

Procesni roki - Hrvaška

KAZALO


1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

V Republiki Hrvaški so roki za civilne postopke urejeni z določbami iz členov 111–114 zakona o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (Narodne Novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške), št. 53/91, 91/92, 112/99, 129/00, 88/01, 117/03, 88/05, 2/07, 96/08, 84/08, 123/08, 57/11, 25/13 in 89/14; v nadaljnjem besedilu: ZPP).

Rok je določeno obdobje, v katerem se lahko izvede postopkovno dejanje ali pred iztekom katerega se to dejanje ne sme izvesti.

Hrvaško postopkovno pravo priznava več vrst rokov:

• zakonske (zakonski) in sodne (sudski) roke – trajanje zakonskih rokov je določeno z zakonom in ga sodišče ali stranke ne morejo spremeniti, trajanje sodnih rokov pa določi sodišče po lastni presoji za vsak primer posebej na podlagi zakonskega pooblastila;

• roke, ki jih je mogoče podaljšati (produživi), in roke, ki jih ni mogoče podaljšati (neproduživi) – zakonskih rokov ni mogoče podaljšati, sodni roki pa se lahko podaljšajo, pri čemer se o tem odloči sodišče, vendar le na predlog zadevne osebe, če za to obstajajo utemeljeni razlogi (člen 111(2) ZPP);

• subjektivne (subjektivni) in objektivne (objektivni) roke – subjektivni roki so roki, katerih začetek je odvisen od seznanjenosti pooblaščene osebe z dogodkom, ki je pomemben za izračun roka, objektivni roki pa se izračunajo na podlagi nastanka zadevnega dejstva, ne glede na to, ali je pooblaščena oseba z njim seznanjena;

• negativne prekluzivne (prekluzivni) in okvirne (instruktivni) roke – neupoštevanje negativnega prekluzivnega roka se kaznuje z izgubo pravice do naknadne izvedbe postopkovnega dejanja, medtem ko neupoštevanje okvirnega roka nima škodljivih posledic, postopkovno dejanje pa se lahko izvede naknadno;

• minimalne (dilatorni) in izvedbene (paricijski) roke – minimalni roki pomenijo, da se postopkovno dejanje ne sme izvesti pred iztekom določenega obdobja, izvedbeni roki pa pomenijo, da sodišče ne sme izvesti določenega dejanja pred iztekom izvedbenega roka;

• civilne (građanskopravni) in postopkovne (procesnopravni) roke – civilni roki so roki, ki določajo obdobje za pridobitev pooblastila ali izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz določb civilnega materialnega prava, postopkovni roki pa določajo obdobje za pridobitev pooblastila ali izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz določb (civilnega) postopkovnega prava.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Seznam dela prostih dni v Republiki Hrvaški je urejen z zakonom o praznikih, spominskih dnevih in dela prostih dnevih v Republiki Hrvaški (Zakon o blagdanima, spomendanima i neradnim danima u Republici Hrvatskoj) (NN št. 33/96, 96/01, 13/02, 136/02, 112/05, 59/06, 55/08, 74/11 in 130/11).

Državni prazniki v Republiki Hrvaški so:

1. januar – novo leto;

6. januar – praznik svetih treh kraljev;

velikonočna nedelja in velikonočni ponedeljek;

telovo;

1. maj – praznik dela;

22. junij – dan boja proti fašizmu;

25. junij – dan državnosti;

5. avgust – dan zmage in domovinske hvaležnosti ter dan veteranov;

15. avgust – Marijino vnebovzetje;

8. oktober – dan neodvisnosti;

1. november – dan spomina na mrtve;

25. december – božič;

26. december – dan obdarovanja/god sv. Štefana.

Državni prazniki v Republiki Hrvaški so dela prosti dnevi.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Roki so izračunani v dnevih, mesecih in letih.

Pravila za izračun rokov se uporabljajo za vse roke. Roki so izračunani na podlagi celotnih dni, od polnoči do polnoči (computatio civilis, a die ad diem), in ne od trenutka do trenutka na podlagi izračuna ur in minut (computation naturalis, a momento ad momentum). Za več informacij o splošnih pravilih glej odgovor pod točko 1.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Začetni datum je datum začetka postopkov ali nekega drugega dejanja (npr. vročitve, obvestila), ki pomeni začetek obdobja, ki ga je treba izračunati. Začetni datum ni vključen v roke, izražene v dnevih. Za začetek roka se šteje prvi dan, ki sledi.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Splošno pravilo vročitve je, da jo je treba opraviti na delovni dan, natančneje med 7.00 in 20.00, na domu ali delovnem mestu osebe, ki ji je treba pisanje vročiti, ali na sodišču, kadar je zadevna oseba navzoča tam. Izvzetje iz navedenega pravila, da je treba vročitev opraviti na delovni dan, natančneje med 7.00 in 20.00, ne velja za vročitev po pošti ali prek notarja.

Vročitev se lahko opravi tudi ob drugem času in na drugem mestu, če s tem soglaša oseba, ki ji je treba pisanje vročiti.

Če sodišče to šteje za potrebno, izda sklep, da se vročitev opravi na kakem drugem mestu ali ob kakšnem drugem času. V primeru te oblike vročitve je osebi, ki ji je pisanje vročeno, predložen izvod odločbe sodišča, s katero je bila taka vročitev odrejena. V to odločbo ni treba vključiti pojasnila.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Če je rok izračunan v dnevih, dan, na katerega je bila vročitev ali uradno obvestilo izvedeno, ali dan dogodka, s katerim začne teči rok, ni vključen v ta rok. Rok začne dejansko teči naslednji dan.

Če je dogodek, ki pomeni začetek obdobja petnajstdnevnega roka, nastopil 5. februarja, se petnajstdnevni rok izteče opolnoči 20. februarja.

Torej se štetje roka ne začne na dan dogodka (dies a quo), ampak naslednji dan.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Kadar je rok izražen v dnevih, se navedeno število dni nanaša na koledarske dneve. Če pa je zadnji dan roka državni praznik ali nedelja ali kateri koli drug dan, ko sodišče ni odprto, se ta rok izteče konec prvega naslednjega delovnega dne.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, izračunani v mesecih ali letih, se iztečejo konec dne zadnjega meseca ali leta z isto številko kot dan, ko je rok začel teči.

Če v prejšnjem mesecu ni takega datuma, se rok izteče na zadnji dan zadevnega meseca.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Glej točko 8.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Rok, ki ga določi sodišče, se lahko podaljša samo enkrat na predlog zadevne osebe, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.

Predlog je treba predložiti pred iztekom roka, za katerega se zahteva podaljšanje.

Zoper odločbo o podaljšanju roka se ni mogoče pritožiti.

Podaljšani rok začne teči prvi naslednji dan po izteku roka, za katerega se je zahtevalo podaljšanje.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Stranke se lahko zoper sodbo, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje, pritožijo v petnajstih dneh od datuma, ko je bila sodba vročena, razen če je v tem aktu določen drug rok. Pri sporih, ki vključujejo čeke in menice, je ta rok osem dni.

Poleg tega je pri postopkih v sporih majhne vrednosti, postopkih pred gospodarskim sodiščem in sporih v zvezi z zaposlitvijo rok za vložitev pritožbe osem dni.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Rok, ki ga določi sodišče, se lahko podaljša samo enkrat na predlog zadevne osebe, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

V pravilih o civilnih postopkih v Republiki Hrvaški ni predvideno podaljšanje roka glede na kraj bivanja strank.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Posledice so odvisne od pravne narave rokov, tj. če stranka v primeru zakonskih rokov, ki jih ni mogoče podaljšati, ne izvede postopkovnega dejanja v predpisanem roku, je posledica tega neupoštevanja roka izguba pravice do naknadne izvedbe zadevnega postopkovnega dejanja.

Po drugi strani pa neupoštevanje nekaterih rokov ne privede do izgube pravice do naknadne izvedbe dejanja, ti roki pa so okvirni roki.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Če se stranka ne udeleži obravnave ali dejanja v okviru postopkov ne izvede v določenem roku in zato izgubi pravico do izvedbe tega dejanja, lahko sodišče tej stranki na svoj ali strankin predlog dovoli, da to dejanje izvede pozneje (predlog za ponovno vzpostavitev prejšnjega stanja), če meni, da je stranka zamudila rok iz utemeljenih razlogov.

Stranka mora vložiti predlog v osmih dneh od dne, ko je bil razlog za zamudo roka odpravljen; če je stranka izvedela za zamudo pozneje, začne navedeni rok teči na datum, ko je stranka izvedela za zamudo. Po izteku dveh mesecev od datuma zamude ni več mogoče vložiti predloga za ponovno vzpostavitev prejšnjega stanja.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 23/08/2018

Procesni roki - Litva

KAZALO


1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Civilni zakonik (Civilinis kodeksas) določa splošni zastaralni rok in krajše zastaralne roke. Zastaralni roki so lahko obnovljivi, pridobitveni ali razvezni.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Nedelje

1. januar: novo leto;

16. februar: dan ponovne vzpostavitve litovske države;

11. marec: dan ponovne vzpostavitve litovske neodvisnosti;

velikonočna nedelja in velikonočni ponedeljek (v skladu z zahodno tradicijo);

1. maj: mednarodni praznik dela;

prva nedelja v maju: materinski dan;

prva nedelja v juniju: dan očetov;

24. junij: kresni dan, šentjanževo;

6. julij: dan državnosti (kronanje kralja Mindaugasa);

15. avgust: Marijino vnebovzetje;

1. november: dan vseh svetih;

24. december: božični večer;

25. in 26. december: božič.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Zastaralni rok, ki ga določa zakon ali pogodba ali ki ga je določil sodni organ, je izražen v koledarskem datumu ali s številom let, mesecev, tednov, dni ali ur.

Zastaralni rok je lahko določen tudi z dogodkom, ki se bo neizogibno zgodil. Lahko je obnovljiv, pridobitveni ali razvezni. Sodišče lahko obnovljiv zastaralni rok po izteku vrne v prejšnje stanje, če je bil zadevni rok zamujen iz pomembnih razlogov. Pridobitveni zastaralni rok je rok, ob koncu katerega nastane (se pridobi) posamezna pravica ali obveznost civilnega prava. Razvezni zastaralni rok je rok, ob koncu katerega preneha posamezna pravica ali obveznost civilnega prava. Razveznih zastaralnih rokov ni mogoče vrniti v prejšnje stanje pred sodiščem ali z arbitražo.

Splošni zastaralni rok je deset let.

Litovska zakonodaja za nekatere vrste zahtevkov določa krajše zastaralne roke.

Krajši enomesečni zastaralni rok se uporablja za zahtevke, ki izhajajo iz rezultatov postopka oddaje javnega naročila.

Krajši trimesečni zastaralni rok se uporablja za zahtevke, naj se odločitve organov pravne osebe razglasijo za neveljavne.

Krajši šestmesečni zastaralni rok se uporablja za:

  1. zahtevke, ki se nanašajo na izvršbo zaradi neplačila (globa, zamudne obresti);
  2. zahtevke, ki se nanašajo na napake prodanih stvari.

Krajši šestmesečni zastaralni rok se uporablja za zahtevke, ki izhajajo iz odnosov med prevoznimi družbami in njihovimi strankami glede pošiljk, poslanih iz Litve, enoletni zastaralni rok pa se uporablja za pošiljke, poslane iz tujine.

Krajši enoletni zastaralni rok se uporablja za zavarovalne zahtevke.

Krajši triletni zastaralni rok se uporablja za odškodninske zahtevke, vključno z odškodninskimi zahtevki, ki izhajajo iz nezadostne kakovosti proizvodov.

Krajši petletni zastaralni rok se uporablja za zahtevke za izvršbo obresti in drugih periodičnih plačil.

10. Za zahtevke glede napak pri opravljenem delu veljajo krajši zastaralni roki.

Za zahtevke, ki izhajajo iz prevoza blaga, potnikov in prtljage, veljajo zastaralni roki iz zakonikov (zakonov), ki se uporabljajo za posamezne načine prevoza.

Stranki s sporazumom ne moreta spremeniti zastaralnega roka ali pravil za njegov izračun.

Zastaralni rok se ne uporablja za:

(1) zahtevke, ki izhajajo iz kršitve osebnih nepremoženjskih pravic, razen če tako določa zakon;

(2) zahtevke deponentov za poplačilo svojih vlog v banki ali drugi kreditni instituciji;

(3) druge odškodninske zahtevke, ki izhajajo iz naslednjih kaznivih dejanj, opredeljenih v Povezava se odpre v novem oknukazenskem zakoniku (Baudžiamasis kodeksas):

(1) genocid (člen 99),

(2) ravnanje z osebami, ki je po mednarodnem pravu prepovedano (člen 100),

(3) usmrtitev oseb, ki so zaščitene po mednarodnem humanitarnem pravu (člen 101),

(4) deportacija ali premestitev civilistov (člen 102),

(5) povzročitev telesne poškodbe, mučenje ali drugo nečloveško ravnanje z osebami, ki so zaščitene po mednarodnem humanitarnem pravu (člen 103),

(6) prisilna uporaba civilistov ali vojnih ujetnikov v sovražnikovih oboroženih silah (člen 105),

(7) uničenje zaščitenih objektov ali plenjenje nacionalnega bogastva (člen 106),

(8) agresija (člen 110),

(9) prepovedani vojaški napadi (člen 111),

(10) uporaba prepovedanih bojnih sredstev (člen 112),

(11) malomarno opravljanje poveljniških nalog;

(4) primere, navedene v drugih zakonih, in druge zahtevke.

Roki, ki se uporabljajo za obravnavo civilnih zadev. Sodišče si mora prizadevati civilno zadevo obravnavati takoj, ko je to mogoče, se izogibati zamudam in zagotoviti, da se civilna zadeva obravnava na enem naroku.

V zakonih so lahko določeni posebni roki za obravnavo nekaterih kategorij civilnih zadev. Če sodišče prve stopnje ne opravi procesnega dejanja, ki bi ga po civilnem zakoniku moralo, lahko stranka v postopku, ki ima interes, da se navedeno dejanje opravi, pri pritožbenem sodišču zahteva, naj to določi rok za izvedbo takega dejanja. Vlogo je treba vložiti pri sodišču, ki obravnava zadevo, to sodišče pa mora odločiti o dopustnosti vloge najpozneje naslednji delovni dan po prejemu vloge. Če sodišče, ki ni opravilo procesnega dejanja, zaradi katerega je bila vložena vloga, to dejanje opravi v sedmih delovnih dneh od prejema vloge, se šteje, da je zadevna stranka vlogo umaknila. V nasprotnem primeru se vloga v sedmih delovnih dneh od prejema pošlje pritožbenemu sodišču. Take vloge se običajno obravnavajo v pisnem postopku, pri čemer stranke niso obveščene o času in kraju naroka in nanj niso vabljene. Pritožbeno sodišče mora vlogo obravnavati v sedmih delovnih dneh od prejema. Predsednik pritožbenega sodišča, predsednik oddelka za civilne zadeve ali sodnik, ki ga navedena imenujeta, mora obravnavati vlogo in sprejeti odločitev o njej. Tako izrečene sodbe ni mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Roki začnejo teči ob 0.00 na dan, ki sledi koledarskemu datumu ali dogodku, ki je opredeljen kot začetek roka, razen če posebni zakoni ne določajo drugače.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Šteje se, da so pisne vloge in obvestila, ki so bili poslani po pošti, telegrafu ali z drugimi komunikacijskimi sredstvi pred polnočjo na zadnji dan roka, poslani pravočasno (člen 1.122 civilnega zakonika).

Člen 123(3) in (4) zakonika o civilnem postopku (Civilinio proceso kodeksas) določa, da če oseba, ki dostavlja procesni akt, naslovnika ne najde na naslovu njegovega prebivališča ali delovnem mestu, se akt vroči kateremu koli odraslemu družinskemu članu, ki z njim prebiva (otroku (posvojencu), staršu (posvojitelju), zakoncu itd.), razen kadar imajo družinski člani nasprotne pravne interese glede rezultata zadeve; če so tudi oni odsotni, pa upravniku delovnega mesta.

Če oseba, ki dostavlja procesni akt, naslovnika ne najde na sedežu pravne osebe ali drugi lokaciji, ki jo določi pravna oseba, se procesni akt vroči kateremu koli zaposlenemu pri pravni osebi, ki je prisoten na kraju dostave. Če se procesni akt ne dostavi na način, določen v tem odstavku, ga je treba po pošti poslati na naslov pisarne pravne osebe in se šteje kot dostavljen v desetih dneh od datuma pošiljanja.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Roki začnejo teči ob 0.00 na dan, ki sledi dogodku, opredeljenemu kot začetek roka, razen če posebni zakoni ne določajo drugače (člen 73 zakonika o civilnem postopku).

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Zastaralni rok se računa v koledarskih dnevih. Teči začne ob 0.00 na dan, ki sledi koledarskemu datumu ali dogodku, opredeljenemu kot začetek roka, razen če posebni zakoni ne določajo drugače.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Postopkovni rok, izražen v letih, mesecih, tednih ali dnevih začne teči ob 0.00 na dan, ki sledi koledarskemu datumu ali dogodku, opredeljenemu kot začetek roka, razen če posebni zakoni ne določajo drugače.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok, izražen v tednih, se izteče ob 24.00 na ustrezen dan v zadnjem tednu, ki je še zajet v rok. Rok, izražen v mesecih, se izteče ob 24.00 na ustrezen dan v zadnjem mesecu, ki je še zajet v rok. Rok, izražen v letih, se izteče ob 24.00 na ustrezen dan v ustreznem mesecu v zadnjem letu, ki je še zajeto v rok. Če se rok, ki je izražen v letih ali mesecih, izteče v mesecu, ki ne vsebuje zadevnega datuma, se tak rok izteče zadnji dan navedenega meseca.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Uradni prazniki in dnevi počitka (sobote in nedelje) so zajeti v roku. Če je zadnji dan roka dan počitka ali uradni praznik, se šteje, da se rok izteče naslednji delovni dan.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Vrnitev procesnih rokov v prejšnje stanje. Osebe, ki iz razlogov, ki jih sodišče prizna kot pomembne, zamudijo rok, določen s posameznimi zakoni ali rok, ki ga določi sodišče, lahko zahtevajo vrnitev roka v prejšnje stanje. Sodišče ima pravico na lastno pobudo vrniti rok v prejšnje stanje, kadar je iz spisa razvidno, da je bil zadevni rok zamujen iz pomembnih razlogov.

Vlogo za povrnitev roka v prejšnje stanje je treba vložiti pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti procesno dejanje. Vloga se obravnava v pisnem postopku. Procesno dejanje (vložitev zahtevka, predložitev dokumentov ali izvedba drugih dejanj), glede katerega je bil rok zamujen, je treba opraviti hkrati z vlogo. Vloga za povrnitev roka v prejšnje stanje mora biti obrazložena. Priloženi morajo biti dokazi, ki upravičujejo potrebo po vrnitvi v prejšnje stanje.

Procesni rok se vrne v prejšnje stanje s sodno odločbo. Zavrnitev vrnitve procesnega roka v prejšnje stanje se izda v obliki obrazložene sodne odločbe. Sodno odločbo o zavrnitvi vloge za vrnitev zamujenega procesnega roka v prejšnje stanje je mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Pritožbo zoper sodbo regionalnega sodišča je mogoče vložiti v 30 dneh po tem, ko jo je izdalo sodišče prve stopnje.

Ločeno pritožbo zoper odločbo regionalnega sodišča je mogoče vložiti:

  • v sedmih dneh od izdaje odločbe v zadevah, v katerih je bila odločba sodišča prve stopnje, zoper katero je vložena pritožba, izdana v ustnem postopku;
  • v sedmih dneh od vročitve overjene kopije odločbe v zadevah, v katerih je bila odločba sodišča prve stopnje, zoper katero je vložena pritožba, izdana v pisnem postopku.

Pritožbo je mogoče vložiti zoper sodbo regionalnega sodišča, ki vsebinsko obravnava zadevo, ločeno pritožbo pa je mogoče vložiti zoper začasne odločbe regionalnih sodišč, ki so izrecno navedene v zakoniku o civilnem postopku (npr. zoper odločbo, s katero se zavrne vloga za vrnitev procesnega roka v prejšnje stanje (člen 78(6) zakonika o civilnem postopku), zoper odločbo o pravdnih stroških (člen 100 zakonika o civilnem postopku) ali zoper odločbo, s katero se prepreči nadaljnji postopek).

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

V vsakem primeru mora biti sodni narok izveden neprekinjeno, razen kadar se razglasi preložitev, ki ne sme biti daljša od petih delovnih dni. Predložitev se lahko razglasi, da si sodišče in stranke postopka odpočijejo od dolge obravnave in zberejo morebitne manjkajoče dokaze, pri čemer je treba zagotoviti, da se zadeva reši čim prej.

Če sodišče predloži obravnavo, je treba določiti čas naslednje sodne obravnave in o njem obvestiti udeležence, tako da ti podpišejo prejem obvestila. Osebe, ki se naroka niso udeležile ali se postopka udeležujejo kot novi udeleženci, so o času naslednje sodne obravnave obveščene v skladu z zakonikom o civilnem postopku.

V nekaterih primerih se lahko sodna obravnava prekine. Taka prekinitev pomeni, da je vsakršno procesno dejanje, ki ga je treba opraviti za izdajo vsebinske odločitve v zadevi, začasno odloženo za nedoločen čas. Zadeva se lahko prekine zaradi objektivnih razlogov, določenih s posameznimi zakoni, ki preprečujejo obravnavo civilne zadeve in na katere stranke ali sodišče ne morejo vplivati, ali v okoliščinah, ki v posameznih zakonih niso opredeljene, vendar sodišču kljub temu preprečujejo vsebinsko obravnavo zadeve.

Sodišče mora obravnavo prekiniti v naslednjih okoliščinah:

  • v primeru smrti fizične osebe ali prenehanja pravne osebe, ki je bila stranka v zadevi, v kateri je dovoljeno nasledstvo pravic v zvezi s pravnimi odnosi iz spora; kadar stranka izgubi pravno sposobnost je treba zadevo prekiniti, dokler niso pojasnjeni naslednik pokojne fizične osebe ali pravne osebe, ki je prenehala obstajati, ali okoliščine, zaradi katerih nasledstvo ni bilo izvedeno, ali dokler ni imenovan zakoniti zastopnik fizične osebe, ki je izgubila pravno sposobnost;
  • kadar posamezne zadeve ni mogoče obravnavati, dokler ni odločeno o drugi zadevi, se civilni, kazenski ali upravni postopek prekine, dokler ne začne veljati sodna odločba, sodba, odločitev ali sklep ali dokler ni izdana odločba v upravnem postopku;
  • kadar se v zadevi, ki vključuje premoženjske zahtevke do toženca, izkaže, da je ugoditev takim premoženjskim zahtevkom povezana z obravnavo kazenske zadeve, se zadeva prekine, dokler kazenska zadeva ni zaključena ali dokler niso odpravljene začasne omejitve na premoženjskih pravicah; v posameznih zakonih so navedene tudi druge okoliščine.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Ni relevantno.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Če se zastaralni rok izteče, preden je zahtevek vložen, se ta zavrže.

Kadar sodišče sprejme, da je bil rok zamujen iz pomembnega razloga, je treba kršeno pravico zavarovati in zadevni zastaralni rok povrniti v prejšnje stanje.

Vprašanja premoženjskega prava, ki se nanašajo na premoženje, za izterjavo katerega se je zastaralni rok iztekel, se rešujejo v skladu z določbami zvezka IV civilnega zakonika.

Pravica opraviti procesno dejanje se izteče, ko se izteče zakonski rok ali rok, ki ga je določilo sodišče. Morebitni procesni akti, vloženi po izteku roka, se vrnejo vlagateljem. Če oseba zamudi rok za izvedbo posamezne procesne obveznosti, to zadevne osebe ne odvezuje navedene obveznosti.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Če je bil rok zamujen iz pomembnih razlogov in od izreka sodbe niso pretekli več kot trije meseci, lahko sodišče na podlagi vloge pritožnika zadevne roke vrne v prejšnje stanje. Rok za vložitev pritožbe se lahko vrne v prejšnje stanje, kadar sodišče sprejme, da je bil zadevni rok zamujen iz pomembnih razlogov. Sodno odločbo o zavrnitvi vloge za vrnitev roka za pritožbo v prejšnje stanje je mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe. Če pritožbeno sodišče taki ločeni pritožbi ugodi in rok za vložitev pritožbe vrne v prejšnje stanje, mora predsednik oddelka za civilne zadeve pritožbenega sodišča pritožbo in sodni spis poslati sodnemu senatu pritožbenega sodišča ali vprašanje dopustnosti pritožbe vrniti v odločanje sodišču prve stopnje. Če se v takih primerih sodni spis pošlje sodnemu senatu pritožbenega sodišča, mora pritožbeno sodišče strankam postopka v treh delovnih dneh od odločitve o dopustnosti pritožbe poslati kopije pritožbe in njenih prilog. Ko se izteče rok za izpodbijanje sodbe in odgovor na pritožbo, sodišče prve stopnje v sedmih dneh pošlje zadevo pritožbenemu sodišču in obvesti stranke. Kadar se zadeva pošlje pritožbenemu sodišču in to ugotovi, da se je rok za pritožbo že iztekel, lahko sodišče rok vrne v prejšnje stanje na lastno pobudo (ex officio), če iz sodnega spisa jasno izhaja, da je bil rok zamujen iz pomembnih razlogov, ali stranki postopka predlaga, naj predloži vlogo za vrnitev roka za pritožbo v prejšnje stanje (člen 307(2) in (3) ter člena 338 in 78 zakonika o civilnem postopku). Odločbo o zavrnitvi vloge pritožnika za vrnitev roka v prejšnje stanje je mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe (člen 78(6) zakonika o civilnem postopku).


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 26/06/2018

Procesni roki - Luksemburg

KAZALO


1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Luksemburško pravo določa roke za začetek postopka, roke za opravo procesnih dejanj, roke za nastop pred sodiščem, roke zaradi oddaljenosti itd.

Zastaralni in prekluzivni roki, ki niso izključno procesne narave, na tem mestu niso obravnavani.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Sobota in nedelja se štejeta za dela prosta dneva, enako tudi naslednji državni prazniki:

  • novo leto, velikonočni ponedeljek, 1. maj, vnebohod, binkoštni ponedeljek in 23. junij (luksemburški dan državnosti),
  • Marijino vnebovzetje, vsi sveti ter 25. in 26. december.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Procesni roki so odvisni od predmeta in vrste postopka.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Rok začne teči opolnoči na dan sprejetja akta, dogodka, sprejetja odločitve ali vročitve akta.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Da, če se vročitev po sodnem izvršitelju ali obveščanje po tajniku sodišča zahteva po zakonu, dan vročitve ali uradnega obvestila ni nujno dan, ko zadevna oseba dokument dejansko dobi v roke (na primer če se sprejem dokumenta zavrne, če se dokument pusti na strankinem domu itd.).

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Vsi procesni roki se štejejo od polnoči na dan sprejetja akta, dogodka, sprejetja odločitve ali vročitve, na podlagi katerih je rok začel teči.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Pri izračunu rokov se vštevajo zakonsko določeni državni prazniki, sobote in nedelje.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Pri izračunu rokov se vštevajo zakonsko določeni državni prazniki, sobote in nedelje.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Vsi procesni roki se iztečejo zadnji dan opolnoči.

Če je rok izražen v tednih, se izteče s pretekom tistega dne v zadnjem tednu, ki se po imenu ujema z dnem sprejetja akta, dogodka, sprejetja odločitve ali vročitve, na podlagi katerih je rok začel teči.

Če je rok izražen v mesecih ali letih, se konča s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu ali v zadnjem letu, ki se po številki dneva v mesecu ujema z dnem sprejetja akta, dogodka, sprejetja odločitve ali vročitve, na podlagi katerih je rok začel teči. Če v mesecu ni ustrezne številke dneva, se rok izteče na zadnji dan v mesecu.

Če je rok izražen v mesecih in dnevih ali v delih meseca, se najprej štejejo celi meseci in nato dnevi ali deli meseca; pri izračunu delov meseca se šteje, da ima mesec 30 dni.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Rok, ki bi se iztekel v soboto, nedeljo, na državni praznik ali nadomestni dan praznika, se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne. Enako velja za rok predložitve dokumentov občinskim uradom, če občinske službe na zadnji dan roka nimajo uradnih ur.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Če se zoper osebe, ki imajo stalno prebivališče v tujini, začne sodni postopek pred luksemburškim sodiščem, zanje veljajo roki zaradi oddaljenosti. Ti roki so 15 do 35 dni, odvisno od tega, kje toženec prebiva.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Praviloma so pritožbeni roki 40 dni, v primeru oseb s stalnim prebivališčem v tujini pa se podaljšajo za rok zaradi oddaljenosti. Pritožbe zoper sodne odločbe, ki niso začasno izvršljive, je mogoče vložiti šele po preteku osmih dni.

Rok za vložitev predloga za razveljavitev zamudne sodbe je 15 dni od vročitve oz. uradnega obvestila.

Zoper odredbe, izdane po hitrem postopku (ordonnances de référé), se je mogoče pritožiti v 15 dneh od vročitve. Če je takšna odredba izdana v nenavzočnosti toženca, je rok za vložitev predloga za njeno razveljavitev osem dni od vročitve. Rok za vložitev predlogov za razveljavitev teče hkrati s pritožbenim rokom.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

V primeru hitrega postopka se izda sodni poziv z vabilom na obravnavo, pri čemer se razpiše narok, ki je navadno predviden za take obravnave. Za nujne zadeve lahko predsednik sodišča ali njegov namestnik izda sodni poziv z vabilom na obravnavo, odprto za javnost, na sodišču ali strankinem domu, pri čemer je lahko narok razpisan tudi za konec tedna, na državni praznik ali na dan, ki je po navadi dela prost dan.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Če se stranki, ki ima stalno prebivališče zunaj Luksemburga, vroči sodni poziv z vabilom, naj se osebno udeleži obravnave v Luksemburgu, se uporabljajo navadni roki, razen če jih sodišče podaljša.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Če tožba ni vložena v roku, nastopi zastaranje. Če se rok za opravo procesnih dejanj izteče, se tožbe praviloma zavržejo ali se črtajo iz vpisnika.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Kadar stranka tožbe ne vloži v predpisanem roku, se lahko nastop zastaranja zaradi izteka roka prekliče, če stranka iz razlogov, na katere ni mogla vplivati, ni bila pravočasno seznanjena z aktom, s sprejetjem katerega je začel teči rok, ali če ni imela možnosti za vložitev tožbe. Vloga je dopustna samo, če se vloži v 15 dneh od seznanitve zadevne stranke z aktom, s sprejetjem katerega je rok začel teči, ali od dneva, ko se stranki omogoči vložitev tožbe. Vloge so praviloma dopustne največ eno leto po izteku roka, ki bi sicer tekel od sprejetja akta. Ti roki nimajo odložilnega učinka.

Zastaranje nastopi, če se postopek ustavi za tri leta. Ta rok se podaljša za šest mesecev v vseh zadevah, v katerih obstajajo razlogi za vložitev predloga za obnovo postopka ali imenovanje novega zastopnika. Nastop zastaranja pomeni le konec postopka, ne pa tudi prekluzije pravice do vložitve tožbe. Stranka, ki želi vložiti tožbo, mora nato začeti nov postopek za uveljavitev svojih pravic, razen če tak postopek zastara sam po sebi.

Zoper sklep o črtanju tožbe iz vpisnika zaradi tega, ker odvetniki niso upoštevali predpisanih rokov, ni pritožbe.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.legilux.lu/


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 02/05/2019

Procesni roki - Malta

Please note that the original language version of this page English has been amended recently. The language version you are now viewing is currently being prepared by our translators.

KAZALO


1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Praviloma ima oseba na podlagi poglavja 12 Zakonodaje Malte po vročitvi tožbe na voljo 20 dni za vložitev odgovora na tožbo. Vendar posebni zakoni določajo drugačne roke. Če je tožba vložena na primer pri razsodišču za spore majhne vrednosti (Tribunal għal Talbiet Żgħar), ima toženec po vročitvi tožbe na voljo 18 dni za vložitev odgovora.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

1. januar, 10. februar, 19. marec, 31. marec, veliki petek, 1. maj, 7. junij, 29. junij, 15. avgust, 8. september, 21. september, 8. december, 13. december, 25. december.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Oseba, zoper katero se začne civilni sodni postopek, ima praviloma na voljo 20 dni, da pri sodišču vloži odgovor na tožbo. Vendar posebni zakoni določajo krajše ali daljše roke, odvisno od zadeve.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Od datuma vročitve.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Ne, način pošiljanja ne vpliva na začetek roka. Upošteva se datum vročitve.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Praviloma začne rok teči dan po vročitvi. Lahko pa zakon ali sodišče določi rok, pri izračunu katerega se všteva datum vročitve.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Po malteškem pravu se šteje, da so v zakonih navedeni koledarski dnevi, razen če ni izrecno določeno, da se zakon nanaša na delovne dni.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Pri izračunu roka se dan šteje za 24-urno obdobje, meseci in leta pa se računajo v skladu s koledarjem.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Pri izračunu roka se dan šteje za 24-urno obdobje, meseci in leta pa se računajo v skladu s koledarjem.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da, če se rok izteče na dela prost dan (tj. v soboto, nedeljo ali na državni praznik), se v skladu s členom 108 poglavja 12 Zakonodaje Malte podaljša do naslednjega delovnega dne.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Rok se lahko podaljša samo z dovoljenjem sodišča, osebi pa se dovoli vložitev odgovora na tožbo, če lahko sodišču poda tehtne razloge za to, da ni vložila zapriseženega odgovora.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Zoper sodbo prvostopenjskega sodišča se je mogoče pritožiti v 20 (koledarskih) dneh po izdaji sodbe. Nasprotna stranka ima za odgovor na voljo 20 dni. Če se v ustavnopravnih zadevah postopek začne na podlagi vloge, je rok za pritožbo 20 dni od izdaje sodbe. Če zadevo ustavnemu sodišču predloži drugo sodišče, je treba pritožbo vložiti v osmih delovnih dneh. Nasprotna stranka v ustavnopravni zadevi ima za odgovor na voljo osem delovnih dni. Če se sodna odločba izpodbija preden postane pravnomočna, je treba pritožbo vložiti v šestih dneh po razglasitvi sodne odločbe na javni obravnavi. Takšen je splošni postopek. Opozoriti je treba, da posebni zakoni določajo drugačne pritožbene roke, če je za obravnavo pritožbe pristojno sodišče, ki ni navedeno zgoraj. Pritožbo zoper odločbo razsodišča za spore majhne vrednosti je treba na primer vložiti v 18 dneh.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Narok za obravnavo vseh rednih civilnopravnih zadev mora biti razpisan v dveh mesecih, obravnave pa si morajo slediti vsaka dva meseca. Sodišče se lahko vsako leto odloči, da obravnav ne bo razpisalo v obdobju od 16. julija do 15. septembra.

V ustavnopravnih zadevah mora sodišče razpisati narok za obravnavo v osmih delovnih dneh od vložitve vloge ali od vložitve pritožbe v predpisanem roku, če se pritožba ne vloži, pa v osmih dneh od izteka tega roka.

V skrajšanem ali posebnem postopku je treba tožencu vročiti sodni poziv vsaj 15 dni in največ 30 dni pred narokom.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Na Malti noben kraj stalnega prebivališča ne more biti razlog za podaljšanje roka.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Če stranka ne spoštuje roka, je kriva razžalitve sodišča, zato izgubi pravico do vložitve odgovora na tožbo in predložitve dokazov. Vendar mora sodišče pred izdajo sodbe tožencu vseeno določiti kratek prekluzivni rok za vložitev pisnega odgovora na tožnikov zahtevek. Stranka, ki je kriva razžalitve sodišča, obdrži pravico do pritožbe zoper končno sodbo, če v postopku ni odločeno v njeno korist.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Tožnik mora utemeljiti, zakaj ni spoštoval roka. Če sodišče ugotovi, da ima upravičene razloge za to, mu lahko dovoli vložitev odgovora na tožbo.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 22/03/2017

Procesni roki - Nizozemska

KAZALO


1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Roke, ki veljajo v civilnem procesnem pravu, je v splošnem mogoče razvrstiti v naslednje skupine:

a. Najkrajši roki za sodni poziv drugi stranki ter morebitnim tretjim osebam in pričam, naj se udeležijo postopka. Navadno velja vsaj enotedenski rok. Načeloma velja vsaj enotedenski rok za sodni poziv zainteresiranim strankam, naj se udeležijo postopka vložitve, razen če sodišče določi drugače (členi 114–119 in člen 276 (sodni pozivi strankam in tretjim osebam) ter člena 170 in 284 (sodni pozivi pričam) zakonika o civilnem postopku (Wetboek van Burgerlijke Rechtsvordering)). Opozoriti je treba, da če je naslov toženca znan ali pa je znano, da toženec dejansko prebiva zunaj Nizozemske, je rok za sodni poziv tej stranki vsaj štiri tedne (člen 115 zakonika o civilnem postopku).

b. Najdaljši roki za uveljavitev pravnih sredstev. Pravno sredstvo ugovora (verzet) je navadno treba uveljaviti v štirih tednih. Na splošno veljajo trimesečni roki za pritožbo (hoger beroep), pritožbo na vrhovno sodišče (cassatie) in tožbo za razveljavitev pravnomočne sodbe (herroeping) (glej člen 143 (ugovor), člena 339 in 358 (pritožba), člena 402 in 426 (pritožba na vrhovno sodišče) ter člena 383 in 391 (razveljavitev pravnomočne sodbe) zakonika o civilnem postopku).

c. Roki za izvedbo procesnih dejanj s strani strank in sklepov sodišča. Ti roki na splošno trajajo od dva do šest tednov. Sodišče lahko v določenih okoliščinah dovoli odlog izvedbe procesnih dejanj.

d. Zastaralni roki za začetek sodnih postopkov in izvajanje pooblastila za izvršitev. Splošni zastaralni rok je 20 let. V številnih primerih sicer velja krajši petletni zastaralni rok. Dodatne denarne kazni prenehajo veljati šest mesecev po datumu, ko so bile naložene. Zastaralni rok, ki že traja, je mogoče prekiniti, pozneje pa lahko začne teči nov zastaralni rok. Zastaralni rok, ki velja za pooblastilo za izvršitev, je na primer mogoče prekiniti z vročitvijo sodbe ali s katerim koli drugim izvršilnim dejanjem (členi 306–325, 3. knjiga civilnega zakonika (Burgerlijk Wetboek)).

Za zakonske roke prav tako veljajo predpisi iz splošnega zakona o podaljšanju rokov (Povezava se odpre v novem oknuAlgemene Termijnenwet).

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Povezava se odpre v novem oknuSplošni zakon o podaljšanju rokov poleg sobot in nedelj določa naslednje splošno priznane državne praznike:

  • novo leto: 1. januar;
  • veliki petek: petek pred veliko nočjo;
  • velikonočni ponedeljek: ponedeljek po veliki noči;
  • vnebohod: četrtek 40 dni po veliki noči;
  • kraljev dan: 27. april;
  • dan osvoboditve: 5. maj;
  • binkoštni ponedeljek: ponedeljek po binkoštih;
  • božič in dan obdarovanja: 25. in 26. december.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Za zakonske roke veljajo predpisi iz splošnega zakona o podaljšanju rokov. Ta zakon določa, da se zakonsko določeni rok, ki se konča na soboto, nedeljo ali splošno priznani državni praznik, podaljša do konca naslednjega dne, ki ni sobota, nedelja ali splošno priznani državni praznik. Po potrebi se rok, ki traja vsaj tri dni, podaljša za vsaj dva dneva, ki nista soboti, nedelji ali splošno priznana državna praznika.

V nacionalnih postopkovnih pravilih za civilne zadeve, ki se začnejo s sodnim pozivom (Landelijk procesreglement voor civiele dagvaardingen bij de rechtbanken), se upošteva šesttedenski rok kot izhodišče za izvedbo procesnih dejanj s strani strank in izrek sodbe. Skladno z nacionalnimi pravili o civilnem postopku za kantonske oddelke sodišč (Landelijk reglement voor de civiele rol van de kantonsectoren) kantonska sodišča načeloma uporabljajo štiritedenske roke (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.rechtspraak.nl/).

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Rok vedno začne teči s prvim dnem, ki sledi odločilnemu dogodku.

Sodni pozivi

Ni relevantno.

Pravna sredstva

Rok za pravno sredstvo ugovora (ki je mogoč samo zoper sodne odločbe, izdane v nenavzočnosti toženca) lahko začne teči na tri mogoče načine:

  1. v trenutku, ko je sodba osebno vročena obsojeni osebi;
  2. ob uporabi drugačnega načina vročitve: v trenutku, ko obsojena oseba opravi dejanje, ki dokazuje, da je seznanjena s sodbo ali začetkom izvršitve, in
  3. v ostalih primerih: v trenutku, ko je izvršitev sodbe zaključena.

Rok za pritožbe in pritožbe na vrhovno sodišče zoper sodbe se šteje od dne, ko je sodba izdana. Prvi dan roka je dan, ki sledi dnevu sodbe. Glej tudi vprašanje 12.

Rok za pritožbe in pritožbe na vrhovno sodišče zoper sklepe se šteje:

  • od datuma izdaje sklepa, kadar se tožnik in zainteresirane stranke udeležijo postopka, in
  • po vročitvi sklepa ali izdaji kakega drugega obvestila o njem v primeru drugih zainteresiranih strank.

Rok za tožbo za razveljavitev sodbe ali sklepa, ki je postal pravnomočen, začne teči, ko nastopi razlog za razveljavitev, tožnik pa je o njem seznanjen, vsekakor pa ne pred pravnomočnostjo sodbe ali sklepa, torej ga ni mogoče razveljaviti z ugovorom, pritožbo ali pritožbo na vrhovno sodišče.

Procesna dejanja

Fiksni roki za izvedbo procesnih dejanj se na splošno štejejo od prejšnjega datuma na seznamu obravnav v polnih tednih. Primer: po obravnavi zadeve s seznama, ki je potekala v sredo, se primer znova uvrsti na seznam za sredo štiri tedne pozneje, rok za predložitev pa je do 10. ure. Če se zadeva umakne s seznama, sodišče nato na primer določi datum, ko se zadeva znova uvrsti na seznam.

Zastaralni roki

Začetek štetja zastaralnih rokov, ki veljajo za sodne postopke, je odvisen od narave postopka. Na primer, pravica do tožbe, s katero se zahteva izvršitev pogodbene obveznosti zagotovitve ali izvedbe nečesa, se izteče pet let po nastopu dne, ki sledi dnevu, ko je zahtevek postal izterljiv. Primer: pravica do tožbe, s katero se zahteva odprava nezakonite okoliščine, preneha pet let po nastopu dne, ki sledi dnevu, ko je mogoče zahtevati takojšnjo odpravo okoliščine.

Izvršitev

Pooblastilo za izvršitev se načeloma izteče 20 let po nastopu dne, ki sledi dnevu izdaje sodbe.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Ne, vendar v nekaterih primerih način, kako je stranka seznanjena s sodbo, vpliva na začetek roka za uveljavitev pravnega sredstva, na primer za vložitev ugovora. Glej tudi vprašanje 4.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Ne. Rok začne teči na dan, ki sledi dnevu, ko nastopi dogodek.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Če ni drugače določeno, nizozemsko pravo uporablja koledarske dni. Splošni zakon o podaljšanju rokov določa, da se rok, ki se konča na soboto, nedeljo ali splošno priznani državni praznik, podaljša do konca naslednjega dne, ki ni sobota, nedelja ali splošno priznani državni praznik.

Hkrati se zakonsko določen rok, ki traja vsaj tri dni, po potrebi podaljša za vsaj dva dneva, ki nista soboti, nedelji ali splošno priznana državna praznika.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Tudi ti se nanašajo na koledarske mesece in koledarska leta.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Sodni pozivi

Ni relevantno.

Pravna sredstva

V postopkih na podlagi sodnih pozivov se pravna sredstva uveljavljajo z izdajo sodnih pozivov. Razen če sodišče, na katerega je stranka pozvana, ne dovoli drugače, sodni izvršitelj ne sme izdati uradnega obvestila sodnega izvršitelja po 20. uri. Rok se zato dejansko izteče ob 20. uri zadnjega dne. V takih postopkih je treba tudi paziti, da se pri izračunu roka za sodni poziv ne upoštevata niti dan izdaje sodnega poziva niti dan, ko je stranka pozvana na obravnavo (prvi datum na seznamu obravnav). Najkrajši rok mora biti zato določen med tema dvema datumoma.

V postopkih vložitve se pravna sredstva uveljavljajo z vložitvijo vloge v sodnem tajništvu sodišča. To je mogoče storiti po pošti ali osebno v času uradnih ur tajništva ali po faksu do polnoči na zadnji dan roka.

Za pritožbe v družinskih zadevah se čas, ko začne teči rok, nekoliko razlikuje od tistega, ki velja v drugih postopkih vložitve (glej tudi vprašanje 4, „Pravna sredstva“). Tožnik lahko vloži pritožbo v treh mesecih od dne izdaje sodbe. Druge zainteresirane stranke lahko vložijo pritožbo v treh mesecih od dne, ko jim je bil vročen sklep ali ko so bile kako drugače obveščene o njem.

Procesna dejanja

Če je zadeva na seznamu obravnav, velja za predložitev dokumentov naslednje. Načeloma se dokument, ki je namenjen za datum na seznamu obravnav, predloži sodnemu tajništvu sodišča do roka za predložitev. To je skrajni rok, do katerega morajo biti vsi dokumenti, razen sodnih pozivov, in poročila dostavljena sodišču. Skladno z nacionalnimi postopkovnimi pravili sta dan in čas, ko morajo biti predloženi dokumenti, naslednja: sreda ob 10. uri. Če zaradi pisne obravnave zadeve ni obravnave, se dokumenti predložijo sodnemu tajništvu sodišča na datum na seznamu obravnav ali pred njim. Kantonski oddelek sodišča vedno vodi obravnavo, saj se lahko v tem primeru procesna dejanja opravljajo tudi ustno. Dokumenti morajo biti sodnemu tajništvu sodišča predloženi najpozneje na dan pred datumom na seznamu obravnav. To je mogoče storiti po pošti ali osebno v času uradnih ur tajništva ali po faksu do polnoči na zadevni dan.

Zastaralni roki

Glej tudi „Zastaralni roki“ pod vprašanjem 4. Za nekatere pravice do tožbe je pomemben čas, ko je stranka seznanjena z določenim dejstvom. Na primer, pravica do tožbe, s katero se zahteva izterjava neupravičeno plačanega zneska, preneha pet let po nastopu dne, ki sledi dnevu, ko je bil upnik seznanjen z obstojem zahtevka in identiteto prejemnika, v vsakem primeru pa 20 let po nastanku zahtevka.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da, rok, ki se izteče na soboto, nedeljo ali splošno priznani državni praznik, se podaljša do konca naslednjega dne, ki ni sobota, nedelja ali splošno priznani državni praznik. Vendar skladno s splošnim zakonom o podaljšanju rokov to ne velja za roke, ki se določijo z odštevanjem od določenega časa ali dogodka. Povedano drugače, ta predpis velja za najdaljše in ne za najkrajše roke.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

V nekaterih primerih zakon določa podaljšanje roka. Če na primer neuspešna stranka med rokom za vložitev pritožbe umre in jo njeni dediči želijo naslediti v pritožbenem postopku, velja nov trimesečni rok.

Na splošno se sicer predpisi glede rokov strogo izvajajo, čeprav je nizozemsko vrhovno sodišče (Hoge Raad der Nederlanden) naredilo izjemo v primerih, ko pritožbena stranka ni bila pravočasno seznanjena zaradi napake ali opustitve s strani sodišča. V takem primeru je zadevna stranka zamudila rok, za kar nikakor ni bila kriva sama, in odobreno je bilo kratko podaljšanje.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Rok za vložitev pritožbe je navadno tri mesece. V nekaterih civilnih zadevah, kot je postopek za izdajo začasne odredbe (hitri postopek), veljajo krajši roki za pritožbe in pritožbe na vrhovno sodišče, in sicer štiri- oziroma osemtedenski roki.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Vsi roki glede obvezne navzočnosti stranke so najkrajši roki. Najdaljši rok ni določen.

Sodni pozivi

Sodišče lahko na zahtevo tožnika skrajša roke za sodne pozive stranki, če je to potrebno ob upoštevanju določenih pogojev. V postopku za izdajo začasne odredbe se sodni poziv izda samo, če je sodnik določil datum in čas obravnave, ki lahko poteka tudi v nedeljo. Po potrebi se lahko stranki izda sodni poziv z zelo kratkim rokom. Sodišče lahko določi tudi krajši rok za sodni poziv stranki v postopku vložitve.

Sodišče ne more podaljšati rokov za sodni poziv stranki, lahko pa določi daljši rok za udeležbo v postopku vložitve (glej vprašanji 7 in 8).

Procesna dejanja

Sodišče lahko na skupno zahtevo strank podaljša roke, v katerih morajo stranke opraviti procesna dejanja. Če je zahteva podana enostransko, se odlog dovoli samo na podlagi prepričljivih razlogov ali višje sile. Prepričljivi razlogi so na primer dejanska ali pravna kompleksnost zadeve, potrebno čakanje na sodbo v drugih zadevnih postopkih ali primer, ko je stranka ali njen odvetnik bolan ali na dopustu.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Nizozemsko pravo ne vsebuje določb za tak primer.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Sodni pozivi

Če je stranki izdan poziv z nezadostnim rokom, je sodni poziv neveljaven, če toženec ne pride na obravnavo, za neveljavnega pa ga razglasi sodišče. Samodejno ne more postati neveljaven. Tožnik lahko popravi tako napako, če pred prvim datumom na seznamu obravnav izda spremenjeno uradno obvestilo sodnega izvršitelja.

Če toženec ni navzoč na prvi datum na seznamu obravnav, se preveri, ali sodni poziv vsebuje kakršne koli napake, zaradi katerih bi lahko bil neveljaven. Če je sodni poziv ustrezen, se šteje, da je toženec z nenavzočnostjo storil kršitev, zahtevek pa se v njegovi nenavzočnosti na splošno odobri. Če toženec ne pristopi in najverjetneje zaradi napake ni prejel uradnega obvestila sodnega izvršitelja, sodišče razglasi obvestilo za neveljavno.

Če toženec ne pride na obravnavo in ne imenuje odvetnika, čeprav je bil v sodnem pozivu pozvan, naj to stori, in se izkaže, da je uradno obvestilo sodnega izvršitelja vsebovalo napako, zaradi katere je neveljavno, se ne šteje, da je toženec z nenavzočnostjo storil kršitev. Sodišče določi nov datum na seznamu obravnav in odredi odpravo napake na stroške tožnika. Če toženec pristopi in se ne sklicuje na napako, se šteje, da je bil sodni poziv izdan pravilno.

Pravna sredstva

Ob prekoračitvi roka za uveljavitev pravnega sredstva je kazen nepriznavanje pritožbe. Temeljna sodna odločba nato postane pravnomočna, kar pomeni, da je ni več mogoče razveljaviti z ugovorom, pritožbo ali pritožbo na vrhovno sodišče.

Procesna dejanja

Če procesno dejanje ni opravljeno v določenem roku, se pod določenimi pogoji lahko odobri odlog (glej vprašanje 10). Če odloga ni mogoče odobriti, pravica za izvedbo procesnega dejanja preneha.

Zastaralni roki

Če je zainteresirana stranka dovolila, da se rok za začetek sodnega postopka izteče, pravica do tožbe, ki je zaščitena z zahtevkom, še vedno velja. Vendar je ni več mogoče izvajati prek sodišč.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Strankam, ki so zamudile roke, so na voljo naslednja pravna sredstva.

Sodni pozivi

Tožencu, ki ni navzoč na prvi datum na seznamu obravnav, se v splošnem sodi v nenavzočnosti. Dokler ni izdana pravnomočna sodba, lahko ta toženec sodno odločbo, ki se izda v njegovi nenavzočnosti, prepreči tako, da se kot stranka udeleži postopka. Po izdaji pravnomočne sodbe lahko stranka, ki se ji sodi v nenavzočnosti, uveljavi pravno sredstvo ugovora. Sodna odločba, izdana v nenavzočnosti toženca, preprečitev zamudne sodbe z navzočnostjo na sodišču in ugovor ne veljajo v postopku vložitve. V takih primerih lahko zainteresirana stranka, ki ni bila navzoča, vloži pritožbo.

Pravna sredstva

Roke za uveljavitev pravnih sredstev uveljavlja sodišče po uradni dolžnosti. Roki za vložitev pritožb in pritožb na vrhovno sodišče so obvezni. Sodišča so v interesu pravne varnosti zelo stroga pri uporabi teh rokov. Vendar je nizozemsko vrhovno sodišče uvedlo določeno mero prožnosti za pritožbe v postopkih vložitve. V obvestilu o pritožbi morajo biti opredeljeni razlogi za pritožbo, vendar je v primerih, ko je bil sklep že izrečen, vendar še ni bil poslan in pritožnik zato nima dostopa do ustrezne obrazložitve, dovoljeno predstaviti razloge za pritožbo v poznejšem dopolnilnem obvestilu o pritožbi. Sama pritožba sicer mora biti vložena v roku. Samo v posebnih primerih, če je sodišče storilo dvojno napako, se rok podaljša za 14 dni po prejemu sklepa. To velja, če stranka, ki je vložila pritožbo, zaradi napake s strani sodišča (ali sodnega tajnika sodišča), ni vedela in ni mogla vedeti, kdaj bo sklep izrečen, hkrati pa je bil sklep zaradi napake, ki je ni mogoče pripisati pritožniku, poslan ali izdan šele po izteku roka za pritožbe. V postopku na podlagi sodnega poziva v obvestilu o pritožbi ni treba opredeliti razlogov za pritožbo. Ti se predstavijo šele v poznejši fazi postopka.

Procesna dejanja

V določenih okoliščinah je mogoče zaprositi za odlog zaradi izvajanja procesnih dejanj (glej vprašanje 13). Če odlog ni odobren, pravica za izvajanje procesnih dejanj preneha.

Zastaralni roki

Edino pravno sredstvo zoper iztek zastaralnih rokov je njihova pravočasna prekinitev (glej vprašanje 1(d)). Kljub temu lahko sodišče v zelo izjemnih okoliščinah odloči, da je sklicevanje na zastaranje v nasprotju z načeloma razumnosti in poštenosti.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 12/09/2018

Procesni roki - Avstrija

KAZALO


1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

V avstrijskem pravu obstajajo različne vrste rokov.

Razlikuje se med procesnimi roki, tj. roki, do izteka katerih stranka ali druga oseba, udeležena v postopku, lahko opravi ali mora opraviti določeno procesno dejanje, in materialnimi roki, tj. roki, do izteka katerih se je moral zgoditi določen dogodek, da bi lahko nastale določene materialnopravne posledice (npr. rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti na podlagi člena 454 zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung – ZPO) ali rok za odpoved najemnega razmerja na podlagi člena 560 ZPO). Pomembno je, da čas, ki ga pošta potrebuje za dostavo, ni vštet v procesni rok, v materialni rok pa je. To na primer pomeni, da se pritožba šteje za pravočasno vloženo, če je bila na pošto oddana zadnji dan procesnega roka za pritožbo (datum poštnega žiga), tudi če jo sodišče prejme precej po izteku roka.

Razlikuje se tudi glede na to, ali je rok določen neposredno z zakonom (npr. roki za vložitev pravnih sredstev) oziroma ali ga določi sodnik glede na zahteve posamezne zadeve (npr. rok za plačilo varščine za kritje stroškov). Instrukcijski roki, za katere je z zakonom določen le nek okvir (najkrajše ali najdaljše trajanje ali približno trajanje kot v členu 257(1) ZPO za določitev datuma pripravljalnega naroka), so kombinacija obeh.

Absolutni roki so določeni z datumom, na katerega se končajo (običajno je to koledarski dan), medtem ko so relativni roki opredeljeni z začetkom in trajanjem.

Na splošno lahko sodniki podaljšajo roke (podaljšljivi roki). Izjemni primeri, v katerih zakon prepoveduje podaljšanje, so nepodaljšljivi roki ali obvezni roki (npr. roki za vložitev pravnih sredstev).

Razlikuje se med restitucijskimi in nerestitucijskimi roki, odvisno od tega, ali je v primeru zamude roka mogoča vrnitev v prejšnje stanje. Restitucija je praviloma mogoča. V izjemnih primerih, v katerih je vrnitev v prejšnje stanje prepovedana, se rok imenuje prekluzivni rok ali fiksni rok (Fallfrist). Primer prekluzivnih procesnih rokov so roki za vložitev ničnostne tožbe ali tožbe za obnovo postopka (člen 534 ZPO).

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Dela prosti dnevi v Avstriji so sobote, nedelje, veliki petek in državni prazniki. Državni prazniki so: novo leto (1. januar), sveti trije kralji (6. januar), velikonočni ponedeljek, prvi maj (1. maj), vnebohod, binkoštni ponedeljek, sveto rešnje telo, Marijino vnebovzetje (15. avgust), avstrijski dan državnosti (26. oktober), vsi sveti (1. november), praznik brezmadežnega spočetja (8. december), božič (25. december) in dan sv. Štefana (26. december).

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Večino določb o rokih vsebujejo členi 123 do 129 in 140 do 143 ZPO ter člen 89 zakona o organizaciji sodišč (Gerichtsorganisationsgesetz – GOG).

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Večinoma začne rok teči z dnem veljavno opravljene vročitve odločbe, s katero je določen rok ali ki sproži začetek roka; sicer začne teči z razglasitvijo te odločbe (člen 124 ZPO).

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Ne. Kot je bilo navedeno v točki 4, je običajno vročitev tisti dogodek, ki sproži začetek procesnega roka, in sicer ne glede na to, kako je opravljena.

Rok začne teči z vročitvijo oziroma razglasitvijo odločbe, s katero je določen rok ali ki sproži začetek roka.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Ne, datum dogodka, ki sproži začetek roka (npr. vročitev), ni vključen v izračun roka.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Roki se računajo v koledarskih dneh.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Tudi v tem primeru se roki računajo v koledarskih dneh.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, izraženi v tednih, mesecih ali letih, se iztečejo opolnoči dneva v zadnjem tednu ali mesecu, ki se po imenu ali številki ujema z začetnim dnem (člen 125(2) ZPO). Če v zadnjem mesecu roka ni takega dneva (če začne na primer enomesečni rok teči 31. januarja), se rok izteče zadnji dan tega meseca (člen 125(2) ZPO). Dela prosti dnevi ne vplivajo na začetek ali trajanje rokov.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da, roki, ki se iztečejo na soboto, nedeljo, praznik ali veliki petek, se podaljšajo do naslednjega delovnega dne.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Obvezni roki v pritožbenem postopku prenehajo teči med 15. julijem in 17. avgustom ter med 24. decembrom in 6. januarjem. Če se eno od teh obdobij začne med obveznim rokom ali če obvezni rok začne teči v enem od teh obdobij, se rok podaljša za celotno obdobje ali za obdobje, ki je preostalo ob njegovem začetku.

To ne velja v nekaterih posebnih postopkih, zlasti pri sporih zaradi motenja posesti, plačila preživnine, tožbah za izvršitev in začasnih odredbah ali pri zamudnih in pripoznavnih sodbah.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Roki za pritožbe so načeloma odvisni od vrste odločbe (sodba ali sklep) in predmeta zadeve. V pravdnih zadevah je rok za vložitev pritožbe zoper sklep (Rekurs) navadno 14 dni, rok za vložitev pritožbe zoper sodbo (Berufung) pa štiri tedne.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Na splošno lahko sodniki podaljšajo roke (podaljšljivi roki). Izjemni primeri, v katerih zakon prepoveduje podaljšanje, so nepodaljšljivi roki ali obvezni roki (npr. roki za vložitev pravnih sredstev).

Vse roke je mogoče skrajšati na podlagi dogovora med zadevnimi strankami, ki ga je treba dokumentirati. Sodišče lahko skrajša rok na zahtevo ene od strank, če lahko ta dokaže, da je krajši rok potreben, da se prepreči tveganje precejšnje škode, in če lahko nasprotna stranka v krajšem roku brez težav opravi potrebna procesna dejanja (člen 129 ZPO).

Rok se lahko podaljša na zahtevo, če ima stranka, ki ji je odobreno podaljšanje, neizogibne in zelo resne razloge, zaradi katerih ne more pravočasno opraviti procesnih dejanj, in zlasti če bi zaradi nepodaljšanja roka utrpela nepopravljivo škodo (člen 128(2) ZPO). Rokov ni mogoče podaljšati na podlagi dogovora med strankama (člen 128(1) ZPO).

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Ne, ker je pri tem pomembna pravočasnost procesnih dejanj v zvezi z avstrijskim sodiščem.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Načeloma stranka, ki procesnega dejanja ne opravi pravočasno, tega dejanja ne more več opraviti (prekluzivni učinek, člen 144 ZPO). Obstajajo izjeme, kot so določene v členu 289(2) ZPO (v zvezi s posledicami neudeležbe v dokaznem postopku) in členu 491 ZPO (v zvezi s posledicami neudeležbe v pritožbenem postopku).

Prepozno opravljena procesna dejanja se običajno zavrnejo na podlagi zakona, v nekaterih primerih pa samo na podlagi zahteve.

Neukrepanje ima včasih poleg običajnih tudi posebne posledice. Te so zelo različne. Najpomembnejša posebna posledica neukrepanja je, da lahko prva stranka, če druga ne ukrepa, predlaga izdajo zamudne sodbe (člena 396 in 442 ZPO). Drugi primeri so: če nobena od strank ne pride na sodišče, se postopek začasno ustavi za vsaj tri mesece (člen 170 ZPO); če tožnik v postopkih v zakonskih sporih ne pride na sodišče, se lahko tožba na zahtevo toženca razglasi za umaknjeno, vendar ne za opuščeno (točka 5 člena 460 ZPO).

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Pravna sredstva, ki so na voljo za odpravo pravnih posledic, ki nastanejo, če stranka ne pride na sodišče ali ne opravi procesnega dejanja, so:

vrnitev v prejšnje stanje (člen 146 in naslednji ZPO):

vrnitev v prejšnje stanje se lahko uporabi za odpravo posledic, ki nastanejo, če stranka ni prišla na sodišče ali ni upoštevala roka za procesno dejanje, če stranka ali njen zastopnik svoje obveznosti nista izpolnila zaradi nepredvidenega ali neizogibnega dogodka ter za to nista odgovorna ali sta le delno odgovorna (majhna malomarnost). To pravno sredstvo je treba vložiti v 14 dneh od odprave ovire;

ugovor (člena 397a in 442a ZPO):

ugovor je pravno sredstvo za razveljavitev zamudne sodbe na podlagi člena 396 ali člena 442 ZPO. Ugovor je treba praviloma vložiti v obliki pripravljalnega spisa pri sodišču, ki odloča v zadevi, v 14 dneh od vročitve zamudne sodbe (nepodaljšljivi rok);

pritožba (člen 461 in naslednji ZPO):

pritožba se lahko vloži zoper zamudno sodbo predvsem z obrazložitvijo, da ni bilo neizpolnitve obveznosti, ker se uporablja eden od razlogov za neveljavnost iz točk 4 in 5 člena 477(1) ZPO (nepravilna vročitev ali nezastopanje stranke v postopku).


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 24/09/2018

Procesni roki - Poljska

Please note that the original language version of this page Polish has been amended recently. The language version you are now viewing is currently being prepared by our translators.

KAZALO


1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Poljski civilni postopek določa (1) zakonske, sodne in pogodbene roke za izvedbo procesnih dejanj s strani strank in (2) okvirne roke za izvršitev procesnih aktov s strani sodišča.

Zakonski in sodni roki so končni in jih ni mogoče prekoračiti.

Zakonski roki, ki so opredeljeni kot prekluzivni roki (kar pomeni, da njihovo neupoštevanje izniči določeno procesno dejanje), so določeni v zakonskem pravu. Takih rokov ni mogoče podaljšati ali skrajšati. Zakonski rok začne teči v trenutku, ki ga določa zakonsko pravo. Obstajata dve vrsti zakonskih rokov: roki, do katerih mora biti dejanje izvedeno, in roki, po katerih se dejanje lahko izvede. Med zakonskimi roki so roki za vložitev pravnih sredstev, tj. rok za vložitev pritožbe.

Tudi sodni roki so opredeljeni kot prekluzivni roki, vendar jih določi sodišče ali sodnik. Sodne roke je mogoče podaljšati ali skrajšati, vendar samo iz pomembnega razloga in na predlog, ki je vložen pred iztekom roka, tudi brez zaslišanja nasprotne stranke. Ti roki začnejo teči od trenutka, ko je izrečen sklep ali ustrezna odredba; kadar zakonik o civilnem postopku določa samodejno vročitev, začnejo teči ob vročitvi sklepa ali odredbe. Sodni roki vključujejo roke za zakonsko ureditev pravdne ali procesne nesposobnosti ali za odpravo formalnih napak v pritožbi.

Pogodbeni roki se, kot pove že samo ime, določijo z dogovorom med strankami. Klasičen primer je mirovanje postopka na skupen predlog strank. Če stranke vložijo tak predlog, lahko sodišče odredi mirovanje postopka (ni pa mu treba tega storiti). Uporaba te vrste roka je odvisna zgolj od volje strank.

Okvirni roki se navadno naslovijo na sodne organe (sodišča) in ne na stranke. Njihovo neupoštevanje nima negativnih posledic za postopek. Njihov osnovni namen je uporaba načela hitrega izvajanja postopka. Primer takega roka je rok, v katerem mora sodišče pripraviti obrazložitev sodbe.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Skladno z zakonom z dne 18. januarja 1951 o dela prostih dneh veljajo naslednji zakonsko predpisani dela prosti dnevi:

  • vse nedelje (sobote niso zakonsko predpisani dela prosti dnevi),
  • 1. januar – novo leto,
  • 6. januar – praznik svetih treh kraljev,
  • velikonočna nedelja,
  • velikonočni ponedeljek,
  • 1. maj – državni praznik,
  • 3. maj – državni praznik,
  • binkoštna nedelja,
  • telovo,
  • 15. avgust – Marijino vnebovzetje,
  • 1. november – dan spomina na mrtve,
  • 11. november – državni praznik, dan neodvisnosti,
  • 25. december – božič,
  • 26. december – dan obdarovanja.

V letu 2017 je velikonočna nedelja padla na 16. april, velikonočni ponedeljek na 17. april, binkoštna nedelja na 4. junij, telovo pa na 15. junij.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

V civilnem pravu ima lahko izraz „rok“ dva pomena. Pomeni lahko določen datum (npr. 5. april 2017) ali določeno obdobje, ki se začne in konča (npr. 14 dni).

Če se določi končni rok (datum, do katerega mora biti nekaj storjeno), je pomemben točen čas izteka roka. Ni nujno, da je rok določen kot dan, mora pa biti opredeljen z nastopom dogodka, ki ga določijo pogodbene stranke v posebnem primeru.

Procesni roki se določijo na podlagi časovnih enot, kot so dan, teden, mesec ali leto. Skladno s členom 165 zakonika o civilnem postopku je metoda izračuna rokov v civilnem postopku urejena z določbami civilnega zakonika o rokih, če zakonsko pravo, odločba sodišča, sklep kakega drugega državnega organa ali pravni akt določa rok, ne da bi bilo določeno, kako se izračuna (člen 110 civilnega zakonika). Oddaja procesnega dokumenta na poljskem poštnem uradu ali na poštnem uradu operaterja, ki zagotavlja univerzalne poštne storitve v drugi državi članici Evropske unije, se šteje kot enakovredna vložitvi tega procesnega dokumenta na sodišču. Enako velja, če dokument vloži vojak na poveljstvu enote, oseba, ki ji je bila odvzeta prostost, na upravi svojega zapora ali član poljskega morskega plovila pri kapitanu tega plovila.

Dan ima 24 ur, začne in konča pa se ob 24. uri. Rok, določen v dnevih, se izteče ob koncu zadnjega dne. Rok, izražen v tednih, mesecih ali letih, se izteče ob koncu dne, ki po imenu ali datumu ustreza prvemu dnevu roka ali, če v zadnjem mesecu ni takega dne, zadnji dan zadevnega meseca. Če je rok izražen kot začetek, sredina ali konec meseca, se to razume kot prvi, petnajsti ali zadnji dan meseca, polovica meseca pa ustreza 15 dnem. Če je rok določen v mesecih ali letih in se ne zahteva kontinuiteta, se domneva, da ima mesec 30 dni, leto pa 365 dni. Če je konec roka za izvedbo določenega dejanja zakonsko predpisan dela prost dan ali sobota, se rok izteče naslednji dan, ki ni dela prost dan ali sobota.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Če je začetek v dnevih opredeljenega roka določen dogodek, se dan, ko nastopi dogodek, ne upošteva pri izračunu roka. Če je na primer sodišče stranki 11. januarja 2017 vročilo procesni akt, v katerem jo je pozvalo k izvedbi določenega dejanja s sedemdnevnim rokom, se ta rok izteče 18. januarja 2017 ob polnoči (24.00).

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Sodišče lahko izročitev procesnih aktov izvede na različne načine: po pošti, prek sodnega izvršitelja, raznašalca pošte ali službe sodišča za vročitve. Vročitev naslovniku se lahko opravi tudi z izročitvijo dokumenta naslovniku v sodnem tajništvu sodišča. Če je bila vročitev ustrezno opravljena, so vsi ti načini enako veljavni, izbira načina pa ne vpliva na iztekanje rokov.

Od 8. septembra 2016 predpisi dovoljujejo, da sodišče vroča procesne akte s sistemom za prenos podatkov, če je naslovnik vložil dokumente prek takega sistema ali se je tako odločil. Naslovnik, ki se je odločil vložiti dokumente prek sistema za prenos podatkov, lahko zavrne elektronsko vročanje.

Za dokument, ki je vročen elektronsko, se šteje, da je vročen na datum, naveden v elektronski potrditvi prejema korespondence, tudi če ta datum pade na zakonsko predpisan dela prost dan. Dejstvo, da elektronska korespondenca prispe ponoči, ne vpliva na veljavnost vročitve. Če se prejem korespondence ne potrdi elektronsko, se šteje, da je vročitev veljavna 14 dni po datumu, ko se dokument naloži v sistem za prenos podatkov. Zgornji predpisi od strank zahtevajo, da vsaj vsakih 14 dni preverjajo svoj elektronski račun.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Če je začetek v dnevih opredeljenega roka določen dogodek, se dan, ko nastopi dogodek, ne upošteva pri izračunu roka.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Roki, določeni v dneh, so izraženi v koledarskih dneh. Če je konec roka za izvedbo določenega dejanja zakonsko predpisan dela prost dan ali sobota, se rok izteče naslednji dan, ki ni dela prost dan ali sobota.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok, izražen v tednih, mesecih ali letih, se izteče ob koncu dne, ki po imenu ali datumu ustreza prvemu dnevu roka ali, če v zadnjem mesecu ni takega dne, zadnji dan zadevnega meseca.

Če je rok izražen kot začetek, sredina ali konec meseca, se to razume kot prvi, petnajsti ali zadnji dan meseca. Polovica meseca ustreza 15 dnem.

Če je rok določen v mesecih ali letih in se ne zahteva kontinuiteta, se domneva, da ima mesec 30 dni, leto pa 365 dni.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok, izražen v tednih, mesecih ali letih, se izteče ob koncu dne, ki po imenu ali datumu ustreza prvemu dnevu roka ali, če v zadnjem mesecu ni takega dne, zadnji dan zadevnega meseca.

Če je rok izražen kot začetek, sredina ali konec meseca, se to razume kot prvi, petnajsti ali zadnji dan meseca. Polovica meseca ustreza 15 dnem.

Če je rok določen v mesecih ali letih in se ne zahteva kontinuiteta, se domneva, da ima mesec 30 dni, leto pa 365 dni.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Če je konec roka za izvedbo določenega dejanja zakonsko predpisan dela prost dan ali sobota, se rok izteče naslednji dan, ki ni dela prost dan ali sobota.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Podaljšati ali skrajšati je mogoče samo sodne roke, tj. roke, ki jih določi sodišče ali predsedujoči sodnik. Sklep o podaljšanju ali skrajšanju roka lahko sprejme predsedujoči sodnik ali sodišče, vendar samo iz pomembnih razlogov, pri čemer je ocena razlogov prepuščena njuni lastni presoji.

Rok se lahko podaljša ali skrajša samo na predlog stranke, udeleženca v nepravdnem postopku, intervenienta, državnega tožilca, inšpektorja za delo, varuha pravic potrošnikov, nevladne organizacije, sodnega izvedenca ali priče, če rok zadeva njihova dejanja. Sodišče ali sodnik ne smeta takega sklepa sprejeti po uradni dolžnosti.

Predlog se lahko vloži pred iztekom fiksnega roka.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Poljski zakonik o civilnem postopku določa zakonske procesne roke za vložitev pravnih sredstev glede na vrsto sodne odločbe (sodba (wyrok), sklep o vsebini zadeve v nepravdnem postopku (postanowienie co do istoty sprawy w postępowaniu nieprocesowym), zamudna sodba (wyrok zaoczny), odredba za plačilo v postopku na podlagi sodne odredbe za plačilo (nakaz zapłaty w postępowaniu upominawczym), odredba za plačilo v postopku na podlagi odredbe za plačilo (nakaz zapłaty w postępowaniu nakazowym) in sklepi (postanowienie)). Določeni so zlasti naslednji zakonski roki:

  • sodba in sklep o vsebini zadeve v nepravdnem postopku: obrazložitev sodbe se pripravi pisno na predlog stranke za vročitev sodbe in obrazložitve ter se vloži v enem tednu od datuma razglasitve izreka sodbe, v dveh primerih ((1) če stranka, ki nastopa brez odvetnika, pravnega zastopnika ali patentnega odvetnika, zaradi odvzema prostosti ni bila navzoča ob izreku sodbe in (2) če je bila sodba izdana na seji, zaprti za javnost) pa v enem tednu od datuma vročitve izreka sodbe. Pritožba se lahko vloži pri sodišču, ki je izdalo izpodbijano sodbo, v dveh tednih od vročitve sodbe in obrazložitve pritožniku. Če stranka v enem tednu od datuma, ko je bil razglašen izrek sodbe, ni zahtevala vročitve sodbe in obrazložitve, začne rok za vložitev pritožbe teči od dne, ko se izteče rok za vložitev takega predloga;
  • sklep: rok za vložitev pritožbe je en teden in začne teči od vročitve sklepa ali, če stranka v predpisanem roku ni zahtevala vročitve na obravnavi sprejetega sklepa, od izreka sklepa;
  • zamudna sodba glede na toženca: toženec, zoper katerega je bila izdana zamudna sodba, lahko vloži ugovor v dveh tednih od vročitve sodbe;
  • zamudna sodba glede na tožnika: sodišče določi razloge za zamudno sodbo, če je bila tožba v celoti ali delno zavrnjena, tožnik pa je zahteval predložitev razlogov v enem tednu od vročitve sodbe, ali če je tožnik, ki ni vložil take zahteve, vložil pritožbo v predpisanem roku;
  • odredba za plačilo v postopku na podlagi sodne odredbe za plačilo: toženec mora v odredbi za plačilo bodisi izpolniti celoten zahtevek, skupaj s stroški, bodisi v dveh tednih od vročitve odredbe vložiti ugovor;
  • odredba za plačilo v postopku na podlagi odredbe za plačilo: sodišče ob izdaji odredbe za plačilo odloči, da mora toženec bodisi v dveh tednih od vročitve odredbe izpolniti celoten zahtevek, skupaj s stroški, bodisi v navedenem roku vložiti tožbene razloge.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Priča ali stranka v postopku mora obvezno priti na sodišče. Priča mora priti na sodišče, tudi če ni seznanjena z okoliščinami zadeve ali če se je že odločila uveljaviti svojo pravico, da odkloni pričanje. Priča mora pisno opravičiti svojo odsotnost (nenavzočnost) pred datumom obravnave. Poznejša predložitev opravičil za nenavzočnost ne preprečuje sodišču, da priči na obravnavi naloži globo. Priča mora priložiti dokument z navedbo razlogov za nenavzočnost in pisnim opravičilom. Nenavzočnost priče se lahko opraviči iz razlogov bolezni, pomembnega poslovnega potovanja ali resne nepredvidene nesreče. Če se kot razlog za nenavzočnost ob sodnem pozivu navede bolezen, mora potrdilo o nezmožnosti navzočnosti izdati zdravnik sodišča. V takem primeru sodišče določi nov datum za navzočnost.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Za stranko ali pričo veljajo pravila o civilnem postopku, ki jih uporablja sodni organ (sodišče).

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Procesno dejanje, ki ga stranka opravi po izteku roka, je nično. To načelo velja za zakonske in sodne roke. Ničnost procesnega dejanja pomeni, da prepozno opravljeno dejanje nima pravnih učinkov, ki so povezani z izvršitvijo dejanja po zakonskem pravu. Procesno dejanje, opravljeno po izteku roka, je nično, tudi če sodišče še ni izdalo odločbe, ki je posledica izteka roka.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Če je rok prekoračen, lahko stranka poskusi doseči njegovo ponovno določitev in predlaga obnovo postopka.

Če stranka ni po lastni krivdi zamudila roka za izvedbo procesnega dejanja, sodišče po uradni dolžnosti ponovno določi rok. Ponovna določitev roka pa ni dopustna, če neizpolnitev roka nima negativnih procesnih posledic za stranko. Vloga s predlogom za ponovno določitev roka se pri sodišču, pri katerem bi moralo biti procesno dejanje opravljeno, vloži najpozneje en teden po prenehanju veljavnosti razloga za neizpolnitev roka. Okoliščine, ki upravičujejo predlog, morajo biti v vlogi utemeljene. Stranka bi morala procesno dejanje opraviti hkrati z vložitvijo predloga. Po enem letu od zamujenega roka se lahko rok ponovno določi samo v izjemnih primerih. Ponovna določitev roka za vložitev pritožbe zoper sodbo o ničnosti zakonske zveze, razvezi zakonske zveze ali razglasitvi neobstoja zakonske zveze ni dopustna, če se je samo ena od strank po pravnomočnosti sodbe ponovno poročila. Sodišče zavrne predlog za ponovno določitev roka, ki je vložen prepozno ali po zakonskem pravu ni dopusten. Dejstvo, da je bil vložen predlog za ponovno določitev roka, ne zaustavi postopka ali izvršitve odločbe. Sodišče sicer lahko glede na okoliščine zaustavi postopek ali izvršitev odločbe. Če je predlog odobren, lahko sodišče nemudoma obravnava zadevo.

Obnova postopka omogoča ponovno obravnavo zadeve, ki se je končala s pravnomočno odločbo. Pritožba s predlogom za obnovo postopka se pogosto obravnava kot izredno pravno sredstvo (ali izredna pritožba), ki se uporabi za izpodbijanje pravnomočnih odločb, za razliko od rednih pravnih sredstev (ki se uporabijo v zvezi z nepravnomočnimi odločbami). Obnova postopka se lahko zahteva iz naslednjih razlogov: sodba je temeljila na ponarejenem ali spremenjenem dokumentu ali kazenski obsodbi, ki je bila nato razveljavljena, ali pa je bila sodba pridobljena s kaznivim dejanjem. Obnova postopka se lahko predlaga tudi iz naslednjih razlogov: če je pravnomočna sodba, ki zadeva isto pravno razmerje, pozneje razkrita ali so razkrite okoliščine dejanskega stanja ali dokazi, ki bi lahko vplivali na izid zadeve in jih stranka v prejšnjem postopku ni mogla uporabiti; če je na vsebino sodbe vplival sklep, s katerim postopek v zadevi ni bil zaključen, izdan pa je bil na podlagi normativnega akta, ki ga je ustavno sodišče prepoznalo kot neskladnega z Povezava se odpre v novem oknuustavo, ratificirano mednarodno pogodbo ali zakonskim pravom (razveljavljenega ali spremenjenega v skladu z zakonikom o civilnem postopku).

Obnove postopka ni mogoče predlagati več kot deset let po datumu pravnomočnosti sodbe (razen če stranka ni mogla nastopiti na sodišču ali ni bila ustrezno zastopana).


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 27/06/2018

Procesni roki - Romunija

KAZALO


1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

S postopkovnega vidika je splošna opredelitev roka v postopku časovno obdobje, v katerem je treba opraviti nekatera procesna dejanja ali, nasprotno, v katerem so taka procesna dejanja prepovedana. Roke urejajo členi 180–186 zakona št. 134/2010 o zakoniku o civilnem postopku, z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami (veljati je začel 15. februarja 2013).

Obstajajo različne vrste rokov, ki se uporabljajo v civilnem postopku, in roki so razvrščeni glede na način, kako so opredeljeni: zakonski roki, sodni roki ali običajni roki (ne glede na njihovo naravo). Zakonski roki so izrecno določeni v zakonu in so načeloma nespremenljivi, tj. sodnik ali stranke jih ne morejo skrajšati ali podaljšati (takšen je na primer petdnevni rok za vročitev pisanja). Zakon izjemoma omogoča podaljšanje ali skrajšanje nekaterih zakonskih rokov. Sodne roke določa sodišče med obravnavo zadeve, in sicer glede udeležbe strank, zaslišanja prič ali izvajanja drugih dokazov, kot so listine, izvedenska mnenja itd. Običajni roki so tisti, ki jih lahko stranke določijo med obravnavo sporov in ki ne zahtevajo odobritve sodnega organa.

Glede na vrsto so procesni roki zapovedni (naročilni) in prepovedni (odvračilni), pri čemer so prvi tisti, v katerih je treba posamezno procesno dejanje opraviti (na primer roki, v katerih je treba vložiti pritožbo – pritožbo, nadaljnjo pritožbo itd.), zadnji pa tisti, v katerih zakon prepoveduje opravljanje vsakršnih procesnih dejanj.

Drugo merilo za razvrščanje rokov se nanaša na sankcije, ki se uporabljajo za kršitev rokov, pri čemer so taki roki absolutni in relativni. Absolutni roki, če niso upoštevani, vplivajo na veljavnost procesnega dejanja, neupoštevanje relativnih rokov, tudi če to ne privede nujno do razveljavitve procesnih dejanj, pa lahko sproži uporabo disciplinskih ali finančnih sankcij za stranko, ki jih ni upoštevala (rok za odločitev, rok za pripravo itd.).

Nazadnje, glede trajanja so lahko roki izraženi v urah, dnevih, tednih, mesecih in letih, ta razvrstitev pa je določena tudi v členu 181 zakonika o civilnem postopku. Poleg tega obstajajo posamezni primeri, ko zakon ne določa izrecno določene vrste časovnega obdobja (ura, dan itd.), ampak trenutek, do katerega je treba procesno dejanje opraviti (npr. ugovor na izvršbo, ki ga je mogoče vložiti do izvedbe zadnjega izvršilnega dejanja), ali pa zakon določa, da je treba dejanje opraviti „nemudoma“ ali „takoj, ko je mogoče“ ali „kot nujno“.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

V skladu z romunskim pravom so dela prosti dnevi vse sobote in nedelje, državni prazniki (dan nacionalnosti – 1. december, praznik dela – 1. maj), pomembni verski prazniki (božič – 25. in 26. december, velika noč – dva dneva, binkošti – en dan glede na vsakokratni koledar, Marijino vnebovzetje – 15. avgust, dan sv. Andreja – 30. november) in novo leto (1. in 2. januar).

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Pravila, ki se uporabljajo glede rokov, so določena v členih 180–186 zakonika o civilnem postopku.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Vsak rok ima začetni in končni trenutek in obdobje med njima.

Člen 184(1) zakonika o civilnem postopku glede začetnega trenutka določa, da roki začnejo teči z dnem vročitve procesnih aktov, razen če zakon določa drugače.

Obstajajo pa tudi primeri, ko je mogoče vročitev procesnega akta kot začetni trenutek roka nadomestiti z enakovrednimi procesnimi dejanji (enakovredni primeri). Vročitev procesnega akta kot začetni trenutek roka se torej v nekaterih primerih nadomesti z drugimi postopki, ki označujejo začetek roka (npr. zahteva za vročitev procesnega akta nasprotni stranki, vložitev pritožbe ali vročitev sklepa o izvršbi).

Izjema od splošnega pravila so primeri, ko roki ne začnejo teči z vročitvijo, ampak na primer z odločitvijo (z ugotovitvijo, da se je zastaralni rok iztekel, z nadomestilom sodbe), s priznanjem dokaza (za predložitev zahtevanih zneskov ali seznama prič v petih dneh) ali z objavo nekaterih dokumentov (za oglas o prodaji stavbe v petih dneh).

Končni trenutek roka je opredeljen kot trenutek, ko se doseže učinek roka, torej ko se izteče možnost izvesti postopek, za katerega je bil rok postavljen (velja za zapovedne roke), ali, nasprotno, kot trenutek, ko nastopi pravica do izvedbe nekaterih procesnih dejanj (velja za prepovedne roke).

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Roki med začetnim in končnim trenutkom načeloma tečejo neprekinjeno, brez možnosti prekinitve ali mirovanja. Vendar je ovira, ki je posledica okoliščin, na katere stranka ne more vplivati (opredeljeno v členu 186 zakonika o civilnem postopku), razlog, da se procesni rok prekine. V ta primer spadajo tudi druge posebne okoliščine, zaradi katerih se rok prekine (npr. prekinitev pritožbenega roka: člen 469 zakonika o civilnem postopku). Zakon določa tudi, da lahko procesni rok miruje (kot v primeru zastaralnega roka: člen 418 zakonika o civilnem postopku). Če se rok prekine na podlagi člena 186 zakonika o civilnem postopku, začne po odpravi ovire teči nespremenljivi petnajstdnevni rok, ne glede na trajanje prekinjenega roka. Pri mirovanju rok teče naprej od trenutka, ko mirovanje preneha, všteje pa se čas, ki je pretekel pred mirovanjem.

V skladu s členom 183 zakonika o civilnem postopku se šteje, da je procesni akt, vložen v zakonskem roku s priporočeno pošto, oddano na poštnem uradu, pri hitri kurirski službi ali posebni službi za komunikacije, vložen pravočasno. Prav tako se šteje, da je pravočasno vložen dokument, ki ga zainteresirana stranka v zakonskem roku odda na vojaški enoti ali v upravnem uradu kraja, kjer je pridržana. Potrdilo poštnega urada ali registracija oziroma potrdilo hitre kurirske službe, posebne službe za komunikacije, vojaške enote ali upravnega urada, kjer je zainteresirana stranka pridržana, če je ustrezno, navedeno na oddanem dokumentu, je dokaz o datumu, ko je zadevna stranka začela dejanje.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

V skladu s členom 181 zakonika o civilnem postopku se roki, izraženi v dnevih, računajo po izključujočem sistemu, torej glede na proste dneve, med katere se ne šteje niti začetni (dies a quo) dan roka niti končni (dies ad quem) dan roka, pravila, ki se uporabljajo, pa so tista, navedena v povezavi z začetnim trenutkom roka, kot so navedena v oddelku 4.

Roki, izraženi v dnevih, se vedno računajo v polnih dnevih, vendar velja, da je akt mogoče predložiti le v času uradnih ur služb sodišča. Tej pomanjkljivosti se je mogoče izogniti s pošiljanjem procesnega akta po pošti, pri čemer poštni uslužbenci navedejo datum in način, kako je bilo sporočilo predano prejemniku. Glej tudi odgovor na vprašanje 4.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Če se mora oseba na primer odzvati ali če ji je akt vročen v ponedeljek, 4. aprila 2005, in se njen odgovor zahteva v 14 dneh od vročitve, ali to pomeni, da mora zadevna oseba odgovoriti pred:

i. ponedeljkom, 18. aprila (koledarski dnevi), ali

ii. petkom, 22. aprila (delovni dnevi)?

Pravilni odgovor je, da navedeno število dni pomeni koledarske dni. Zadevna oseba mora učinkovito ukrepati do vključno 18. aprila.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

V skladu s členom 182 zakonika o civilnem postopku se roki, izraženi v letih, mesecih ali tednih, iztečejo na tisti dan v letu, mesecu ali tednu, ki ustreza začetnemu dnevu.

Rok, ki začne teči 29., 30. ali 31. dne v mesecu in se izteče v mesecu, ki takega dneva nima, se izteče zadnji dan navedenega meseca.

Rok, ki se izteče na praznik ali ko se storitve ne opravljajo, se izteče ob koncu prvega naslednjega delovnega dne.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Rok, izražen v tednih, mesecih ali letih, se izteče ustrezni dan v zadnjem tednu, mesecu ali letu. Če v zadnjem mesecu ni ustreznega datuma, se rok izteče zadnji dan navedenega meseca. Če je zadnji dan roka dela prost dan, se rok podaljša do prvega naslednjega delovnega dne.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da, če je zadnji dan roka dela prost dan, se rok podaljša do prvega naslednjega delovnega dne.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Člen 184 zakonika o civilnem postopku določa, da se procesni rok prekine in z dnem nove vročitve začne teči nov rok, in sicer v naslednjih primerih:

  • če katera od strank umre; v tem primeru se na naslov zadnjega stalnega prebivališča pokojne stranke dediču vroči nov dokument, brez navedbe imena in položaja vsakega dediča;
  • če umre zastopnik katere od strank; v tem primeru se zadevni stranki vroči nov dokument.

Če stranka ni zmožna opraviti dejanja ali pa je njena zmožnost opraviti dejanje omejena, procesni rok ne začne teči, če pa je že začel teči, se prekine, dokler zadevni stranki ni imenovana oseba, ki jo zastopa ali ji pomaga, če je ustrezno.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Da, določeni so posebni roki glede na pravno področje. Splošni rok za vložitev pritožbe in nadaljnje pritožbe je po zakoniku o civilnem postopku 30 dni. V nekaterih zadevah (posebnih postopkih), na primer v primeru odredbe predsednika, je rok za pritožbo pet dni, kar je krajši rok od roka za pritožbo po običajnem pravu.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Odgovor je pritrdilen, kar pomeni, da zakon v nekaterih izjemnih primerih sodniku omogoča podaljšanje roka (npr. na podlagi členov 469 in 490 zakonika o civilnem postopku za pet dni – v zadevah s pritožbo oziroma nadaljnjo pritožbo) ali skrajšanje roka (npr. na podlagi člena 159 zakonika o civilnem postopku glede roka za vročitev pisanja za pet dni pred datumom obravnave).

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

V skladu s členom 1087 zakonika o civilnem postopku v mednarodnem civilnem postopku sodišče uporabi romunsko procesno pravo, ob upoštevanju izrecnih nasprotnih določb. Glej tudi odgovor na vprašanja 5, 11 in 16.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Kot je navedeno zgoraj, neupoštevanje absolutnega roka vpliva na veljavnost postopka, neupoštevanje relativnega roka, tudi če to ne privede nujno do razveljavitve procesnih dejanj, pa lahko sproži uporabo disciplinskih ali finančnih sankcij za stranko, ki jih ni upoštevala (rok za odločitev, rok za pripravo itd.).

Neupoštevanje procesnih rokov najverjetneje sproži uporabo različnih sankcij, kot so:

  • ničnost procesnega dejanja;
  • ukinitev roka za izvedbo procesnega dejanja;
  • potek veljavnosti zahteve, naslovljene na sodišče;
  • iztek zastaralnega roka glede upravičenosti do izvršitve sodne odločbe;
  • finančne sankcije;
  • disciplinske sankcije;
  • obveznost ponovne izvedbe ali spremembe akta, pri katerem niso bile upoštevane pravne formalnosti;
  • obveznost plačila odškodnine prizadeti stranki zaradi kršitve procesnih formalnosti.

Člen 185 zakonika o civilnem postopku določa, da kadar je treba procesno pravico uveljaviti v določenem roku, neupoštevanje te obveznosti povzroči, da ta pravica preneha, razen če zakon določa drugače. Procesno dejanje, opravljeno po izteku roka, je nično. Če zakon določa, da procesnega dejanja v določenem roku ni mogoče opraviti, vendar je pred iztekom roka kljub temu opravljeno, je mogoče tako dejanje na zahtevo zainteresirane stranke razglasiti za nično.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Člen 186 zakonika o civilnem postopku določa, da se stranki, ki je zamudila procesni rok, določi nov rok, če dokaže, da je rok zamudila iz upravičenih razlogov. Zadevna stranka mora procesno dejanje opraviti najpozneje v 15 dneh od dne, ko je ovira prenehala, hkrati pa zahtevati nov rok. Če stranka zahteva uporabo pravnega sredstva, je rok enak kot za vložitev pritožbe. Zahtevo za določitev novega roka obravnava pristojno sodišče, ki obravnava zahtevo glede pravice, ki ni bila uveljavljena v roku. Če je stranka kriva, niso na voljo nobena procesna pravna sredstva.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 28/06/2018

Procesni roki - Slovenija

KAZALO


1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Po slovenskem procesnem pravu  je rok časovno obdobje, ki ga omejujeta dve časovni točki – začetek in konec roka – in v katerem je mogoče opraviti določeno procesno dejanje, izjemoma pa se prav v roku določeno procesno dejanje ne more opraviti.

Slovensko pravo pozna roke različnih vrst:

  • materialni in procesni: materialne roke določa materialno pravo za uveljavljanje pravic in se naprej delijo na materialne prekluzivne roke, ko po samem zakonu pravica preneha, in zastaralne roke, ko pravice le po ugovoru stranke ni več mogoče uveljaviti, medtem ko so procesni roki določeni za opravo procesnih dejanj;
  • zakonski in sodni: zakonske roke in njihove dolžine določa neposredno sam zakon, sodne roke pa določa sodišče, upoštevaje vse konkretne okoliščine primera;
  • podaljšljivi in nepodaljšljivi: le sodni roki so podaljšljivi, ne pa tudi zakonski;
  • subjektivni in objektivni: subjektivni roki začnejo teči, ko je upravičena oseba izvedela za določen dogodek oziroma dobila možnost opraviti procesno dejanje, objektivni pa začnejo teči, ko je nastopila določena objektivna okoliščina;
  • procesni prekluzivni in instrukcijski: po koncu procesnega prekluzivnega roka določenega procesnega dejanja ni več mogoče opraviti na učinkovit način, zamuda instrukcijskega roka pa nima neposrednih zakonskih posledic.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Po Uredbi št. 1182/71 »delovni dnevi« pomenijo vse dni razen dela prostih dni, nedelj in sobot. Kot dela prosti dnevi so v Sloveniji z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji  (ZPDPD) določeni naslednji prazniki:

  • 1. januar – novo leto;
  • 8. februar – Prešernov dan, slovenski kulturni praznik;
  • 27. april – dan upora proti okupatorju;
  • 1. in 2. maj – praznik dela;
  • 25. junij – dan državnosti;
  • 1. november – dan spomina na mrtve;
  • 26. december – dan samostojnosti in enotnosti.

Dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji pa so tudi:

  • velikonočna nedelja in ponedeljek – velika noč;
  • 15. avgust – Marijino vnebovzetje;
  • 31. oktober – dan reformacije;
  • 25. december – božič.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Splošna pravila o procesnih rokih v slovenskem pravu določa Zakon o pravdnem postopku – ZPP . Določbe od 110. do 112. člena in 116. do 120. člena ZPP se tako neposredno uporabljajo v pravdnem postopku, smiselno pa tudi v nepravdnem postopku, postopku izvršbe in zavarovanja]ter tudi v postopku prisilne poravnave ali stečaja zaradi insolventnosti gospodarskega subjekta oziroma njegove likvidacije.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Slovensko pravo pozna civilno štetje rokov, to je štetje od dneva do dneva. Roki se računajo po dnevih, mesecih in letih. Če je rok določen po dnevih, se dan vročitve sodnega pisanja ali dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, ne všteje v rok, temveč se vzame za začetek rok prvi naslednji dan. Roki, ki so določeni po mesecih oziroma po letih, se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se konča rok zadnji dan v tem mesecu. Rok začne v teh primerih teči istega dne, kot je bil dan, ko se je zgodil dogodek, od katerega se šteje rok (npr. če je potrebno neko procesno dejanje opraviti v enem letu od vročitve pisanja, pisanje pa je bilo vročeno dne 25.04.2005, se rok izteče 25.04.2006). Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih (glej zgoraj pod 2) se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Prej navedeni dnevi pa nimajo vpliva na začetek, potek postopka, saj rok teče neprekinjeno tudi v teh dneh. Izjema so sodne počitnice (v času od 15. julija do 15. avgusta), saj rok v času sodnih počitnic ne more začeti teči, ampak začne teči prvi naslednji dan po počitnicah.

Dogodek, od katerega teče rok, je največkrat sodna vročitev, dejanje nasprotnika ali pa tudi izvenprocesni dogodek.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Po slovenskem pravu se pisanja vročajo po pošti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom. Kadar od vročitve teče določen rok, način vročanja relevantnih dokumentov ne vpliva na začetek roka. Rok začne teči, ko je v skladu z zakonom vročitev dejansko opravljena ali ko se šteje, da je bila opravljena.

Vročanje pisanj ureja 132. člen in naslednji ZPP. Loči med neosebnim (navadnim), osebnim vročanjem po pošti ter vročanjem po varni elektronski poti, ki je prav tako osebno in navadno.

Pri neosebnem vročanju pisanj (140. in 141. člena ZPP) se šteje vročitev za opravljeno tistega dne, ko vročevalec v stanovanju oziroma na delovnem mestu izroči pisanje naslovniku. Če naslovnika ne najde v stanovanju, pisanje izroči odraslemu članu gospodinjstva. Če vročevalec vroča pisanje na delovnem mestu naslovnika, pa ga tam ne najde oziroma do njega zaradi takšne organiziranosti delovnega procesa nima dostopa, se vročitev šteje za opravljeno, ko pisanje vroči osebi, ki je pooblaščena za sprejemanje pošte, oziroma osebi, ki je zaposlena na tistem delovnem mestu. Če naslovnik sicer stanuje v nastanitvenem objektu, pa ga vročevalec tam ne najde, pisanje izroči osebi ki je v tem objektu pooblaščena za sprejemanje pošte za stanovalce. Rok začne teči naslednji dan od takšne vročitve. Če takšna vročitev ni možna, vročevalec pusti pisanje v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo oz. pošti v kraju njegovega stanovanja, na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi, v katerem je navedeno kje je pisanje. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih. Pošta hrani pisanje 30 dni. Če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne, se pisanje vrne sodišču. Če je treba pisanje vročiti subjektu-pravnim osebam, vpisanim v register, samostojnim podjetnikom, in ni možna vročitev pisanj na naslovu, ki je vpisan v register, se vročitev opravi tako, da se pisanje oz. obvestilo o vročitvi pusti na naslovu, ki je vpisan v register, pri čemer mora naslov dejansko obstajati.

Osebno vročanje (142. in 143. člen ZPP) se opravi, kadar se vroča tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena pritožba, izredno pravno sredstvo, nalog za plačilo sodne takse za vloge iz 105.a člena Zakona o pravdnem postopku, vabilo na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo. Druga pisanja se vročajo osebno samo, če tako določa zakon ali, če sodišče oceni, da je potrebna zaradi listin, ki so priložene v izvrniku, ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost. Rok začne teči naslednji dan od takšne vročitve.Izteče pa se lahko tudi na dela prost dan oziroma se v primeru izteka na dela prost dan ne podaljšuje na prvi naslednji delovni dan.

Če neposredna izročitev naslovniku ni mogoča, v primeru osebnega vročanja vročevalec v hišnem nabiralniku ali na vratih stanovanja pusti obvestilo o prispelem pisanju in o 15 dnevnem roku, v katerem lahko naslovnik prevzame pisanje na pošti, če gre za vročitev po pošti, ali sodišču, ki je odredilo vročitev. Vročitev šteje za opravljeno tistega dne, ko naslovnik prevzame pisanje na pošti ali pa po poteku 15 dni, če naslovnik ne prevzame pisanja. Rok začne teči naslednji dan od opravljene vročitve oziroma od fikcije vročitve, ki nastopi, kadar naslovnik pisanja ne prevzame.

Vročitev pisanja v elektronski obliki pa se lahko opravi tudi po varni elektronski poti. Informacijski sistem sodstva pisanje samodejno pošljena na naslov za vročanje, ki je registriran v informacijskem sistemu sodstva, ali v varni elektronski predal s posredovanjem pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje pisanj po varni elektronski poti kot registrirano dejavnost in za to pridobi dovoljenje ministra za pravosodje. Pisanje mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Naslovnik se s pisanjem seznani in ga prevzame iz informacijskega sistema tako, da se pred prevzemom na predpisan način identificira, elektronsko podpiše vročilnico in jo tako podpisano vrne pošiljatelju oi varni elektronski poti. Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame elektronsko pisanje. Če pisanja ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Naslovniku mora biti seznanitev z vsebino pisanja omogočena vsaj tri mesece po poteku roka 15 dni po prejemu elektronskega pisanja. Rok začne teči naslednji dan od opravljene vročitve oziroma od fikcije vročitve, ki nastopi kadar naslovnik pisanja na prevzame. Pri tem velja poudariti, da v praksi kljub zakonski pravni podlagi, trenutno pošiljanje listin v sodnih postopkih v civilnih in gospodarskih zadevah- z izjemo izvršilnih, insolvenčnih in zemljiškoknjižnih postopkov- po elektronski poti še ni mogoče. Prosimo, če si v zvezi z možnostjo uporabe elektronskega poslovanja pogledate temo "Avtomatizirana obdelava".

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Če je rok določen po dnevih, se dan vročitve sodnega pisanja ali dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, ne všteje v rok, temveč se vzame za začetek teka roka prvi naslednji dan.

Roki, ki so določeni po mesecih oziroma po letih, se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se konča rok zadnji dan v tem mesecu. Rok začne v teh primerih teči isti dan, ko se je zgodil dogodek, od katerega se šteje rok (npr. če je potrebno neko procesno dejanje opraviti v enem letu od vročitve pisanja, pisanje pa je bilo vročeno dne 25.04.2005, se rok izteče 25.04.2006).

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Kadar je rok določen v dnevih število dni pomeni koledarske dni. Rok teče neprekinjeno, tudi na sobote, nedelje in dela proste dni. V primeru, da je bila sodba npr. vročena v petek, začne teči pritožbeni rok že v soboto.Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.

Pri štetju rokov pa je potrebno kot lex specialis upoštevati 83. člen Zakona o sodiščih, ki ureja sodne počitnice. V času od 15. julija do 15. avgusta sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, ki so kot take določene z zakonom (začasne odredbe, varstvo in vzgoja otrok, preživninske obveznosti itd). Razen v nujnih zadevah, procesni roki sicer ne tečejo. Če je bila vročitev opravljena v času sodnih počitnic (npr. 20.07.) začne procesni rok teči prvi naslednji dan po izteku sodnih počitnic, to je 16.08. Prav tako se v času sodnih počitnic procesni rok ne more izteči. Če je bila vročitev opravljena dne 10.07., se 15 dnevni procesni rok izteče 26.08. Tek roka se s sodnimi počitnicami prekine.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Slovensko pravo ne pozna določanja roka po tednih. Roki se računajo po dnevih, mesecih ali letih. Na tek roka ne vplivajo sobote, nedelje ali drugi dela prosti dnevi. Rok pa ne more poteči na tak dan. Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.

Ureditev po Zakonu o sodiščih glede teka roka med sodnimi počitnicami pa je pomanjkljiva glede rokov, ki so določeni po mesecih ali letih in za katere 3. odstavek 111. člena ZPP določa, da se končajo z dnem, ki se po številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Sodne počitnice ne vplivajo na tek rokov, določenih po letih. Sodna praksa pa je zavzela stališče, da roki, določeni po mesecih, prenehajo teči zaradi sodnih počitnic in se podaljšajo za en mesec (npr. če je trimesečni procesni rok pričel teči 20.06. se izteče 20.09.; enako se trimesečni rok, ki bi se sicer iztekel med sodnimi počitnicami, npr. 05.08., podaljša za en mesec in se izteče 05.09.)

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, ki so določeni po mesecih oziroma po letih, se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se konča rok zadnji dan v tem mesecu (npr. če je potrebno neko procesno dejanje opraviti v enem letu od vročitve pisanja, pisanje pa je bilo vročeno dne 25.04.2005, se rok izteče 25.04.2006; če pa je potrebno neko procesno dejanje opraviti v enem mesecu od opravljene vročitve, ki je bila dne 31.05.2005, je zadnji dan roka 30.06.2005).

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Rok ne more poteči v soboto, nedeljo ali drug dela prost dan. Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Podaljšajo se lahko samo roki, ki jih glede na okoliščine primera določi sodišče, t. j. sodni rok (110. člen ZPP). Sodne roke podaljša sodišče na predlog stranke, če za to obstajajo opravičljivi razlogi. Podaljšanje roka je potrebno predlagati pred njegovim iztekom. Roki, določeni z zakonom, niso podaljšljivi. Določba o nepodaljšljivosti zakonskih rokov je kogentne narave.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Zoper sodbo in sklep, izdan na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v splošnem pritožbenem roku 30 dni od vročitve prepisa sodbe oziroma v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa sodišča prve stopnje, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok (333. člen ZPP, 2. odstavek 363. člena ZPP).

Posebej je določen 15 dnevni pritožbeni rok za pritožbo v meničnih in čekovnih sporih (333. člen ZPP), 8 dnevni v sporih zaradi motenja posesti (428. člen ZPP), v sporih majhne vrednosti (458. člen ZPP), za napoved pritožbe v gospodarskih sporih majhne vrednosti in v postopkih za izdajo plačilnega naloga. Krajši osemdnevni roki veljajo tudi za vložitev pravnih sredstev (pritožbe in ugovora) v postopkih izvršbe in zavarovanja (9. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju).

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Sodišče določi narok, kadar je to predpisano z zakonom ali če je potrebno za sam postopek (113. člen ZPP). Narok je krajevno in časovno določen termin za opravo procesnega dejanja. Sodišče lahko preloži narok na poznejši termin, če so podani upravičeni razlogi (115. člen ZPP).

Prav tako lahko sodišče podaljša rok, ki ga je določilo stranki za opravo posameznega dejanja (sodni rok), če so podani utemeljeni razlogi in je stranka predlagala podaljšanje roka pred njegovim iztekom.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

Slovensko pravo ne pozna pravila o pravici do podaljšanja roka zaradi prebivališča stranke v določenem kraju ali na določenem območju.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Zamuda roka praviloma pomeni izgubo pravice. Stranka izgubi pravico vložiti pravno sredstvo (prekluzija), prepozno vloženo pravno sredstvo pa se zavrže. Sodišče zavrže tudi vlogo, katero stranka ne dopolni ali popravi v postavljenem roku.

Zaradi zamude roka lahko nastopi fikcija, da je stranka umaknila tožbo (npr. v primeru, ko stranka ne plača sodne takse v zakonskem roku se šteje, da je tožbo umaknila in se postopek ustavi; enako se šteje, če nobena stranka v 4 mesecih ne predlaga nadaljevanje postopka, ki je miroval).

Če stranka zamudi s pristopom na narok, se v določenih primerih domneva, da je umaknila tožbo (npr. če na prvi narok ne pride nobena stranka, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila).

Zaradi zamude roka pa lahko stranka nosi posledice tudi v dokaznem postopku. Zamuda roka pri plačilu predujma, potrebnega za izvedbo predlaganega dokaza, pomeni opustitev izvedbe tega dokaza.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Če stranka zamudi rok za določeno procesno dejanje in zaradi tega nastopi prekluzija (stranka izgubi pravico opraviti procesno dejanje), ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje; čl. 116. člen do 121. člen ZPP).

Pogoji za vrnitev v prejšnje stanje so:

  • da je stranka zamudila rok iz opravičenega razloga, kar presodi sodišče glede na vse okoliščine primera;
  • da je zaradi zamude nastopila prekluzija;
  • da stranka vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje, v določenem roku, in sicer v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudila rok; če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela; in v vsakem primeru najkasneje v treh mesecih od dneva zamude, v gospodarskih sporih pa v tridesetih dneh;
  • da stranka obenem, ko vloži predlog, opravi tudi zamujeno procesno dejanje.

Vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje praviloma ne vpliva na potek postopka, vendar pa sodišče lahko odloči, da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu. Po prejemu pravočasnega predloga za vrnitev v prejšnje stanje sodišče praviloma opravi narok, na katerem odloči o predlogu. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se postopek vrne v tisto stanje, v katerem je bil pred zamudo, in se razveljavijo vse odločbe, ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/preciscenaBesedilaZakonov

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.sodisce.si/

Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.pisrs.si/Pis.web/


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 27/03/2018

Procesni roki - Slovaška

KAZALO


1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

(a) zakonski roki – njihovo trajanje je določeno z zakonom;

(b) sodni roki – sodišče jih lahko na predlog zadevne osebe podaljša.

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Dela prosti dnevi so dnevi, določeni za oddih delavcev med tednom, in zakonski prazniki:

(a) dela prosti dnevi v Slovaški republiki: 6. januar, veliki petek, velikonočna nedelja, velikonočni ponedeljek, 1. maj, 8. maj, 15. september, 1. november, 24. december, 25. december in 26. december;

(b) zakonski prazniki v Slovaški republiki: 1. januar, 5. julij, 29. avgust, 1. september in 17. november.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

(a) V skladu z zakonom št. 160/2015, tj. zakonom o pravdnem postopku (zákon č. 160/2015 Civilný sporový poriadok), rok za izvršitev dejanja določi sodišče, če ni določeno drugače. Dan, ko nastopi dogodek, ki določa začetek roka, ni vključen v izračun roka, določenega v dnevih.

(b) Rok ne teče v zvezi z osebo, ki je izgubila sposobnost biti stranka v postopku ali sposobnost za nastopanje pred sodiščem (člen 119 zakona o pravdnem postopku).

(c) Če v postopek vstopi nova stranka, zakoniti zastopnik ali skrbnik stranke, za njih tečejo novi roki od trenutka, ko so vstopili v postopek (člen 120 zakona o pravdnem postopku).

(d) Rok je upoštevan, če je zadevno dejanje opravljeno pri sodišču ali če je vloga vložena pri organu, ki jo mora vročiti, na zadnji dan roka (člen 121(5) zakona o pravdnem postopku).

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Rok začne teči od dneva, ki sledi dnevu, ko nastopi dogodek, ki določa začetek roka.

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Ne.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Ne.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Za računanje rokov se uporabljajo koledarski dnevi.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, ki so določeni v tednih, mesecih ali letih, se prav tako računajo v koledarskih dneh.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

Roki, ki so določeni v tednih, mesecih ali letih, se končajo s pretekom dneva, ki se po svoji številki ujema z dnem dogodka, ki določa začetek roka, če takega dneva v zadnjem mesecu ni, pa na zadnji dan v mesecu. Če je zadnji dan roka sobota, nedelja ali praznik, se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika (člen 121 zakona o pravdnem postopku).

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Če zakon ne določa roka za izvršitev dejanja, ga po potrebi določi sodišče. Sodišče lahko rok, ki ga je določilo, tudi podaljša (člen 118(2) zakona o pravdnem postopku).

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Pritožba se vloži v roku 15 dni od vročitve odločbe, in sicer pri sodišču, na katero je naslovljena (člen 362 zakona o pravdnem postopku).

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Da, vendar samo rok, ki se nanaša na informativno zaslišanje.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Posledica neupoštevanja roka je zamuda roka.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Sodišče lahko dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če sta stranka ali njen zastopnik iz upravičenega razloga zamudila rok za kakšno pravno dejanje, ki sta ga imela pravico opraviti. Predlog je treba vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal razlog, zaradi katerega je bil zamujen rok, obenem pa je treba opraviti tudi zamujeno dejanje (člen 122 zakona o pravdnem postopku). Sodišče ima diskrecijsko pravico oceniti, ali je razlog, zaradi katerega sta stranka ali njen zastopnik zamudila zakonski rok, upravičen.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 14/01/2019