Roki v postopkih

1 Katere so vrste rokov, pomembnih za civilne postopke?

Procesni roki, tj. obdobje, v katerem je treba opraviti določeno dejanje, so lahko (a) obvezni (perentorio), kar pomeni, da neupoštevanje roka povzroči neveljavnost dejanja; (b) instrukcijski (ordinatorio), kar pomeni, da neupoštevanje roka ne povzroči neveljavnosti ali ničnosti; (c) odložilni (dilatorio), kar pomeni, da je dejanje neveljavno, če je opravljeno pred zadevnim datumom (členi 152 do 155 zakonika o civilnem postopku, glej spodaj navedeno prilogo).

2 Seznam različnih dni, ki so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Za dela proste dni se štejejo: vse nedelje, 1. januar, 6. januar, 25. april, velikonočni ponedeljek, 1. maj, 2. junij, 15. avgust, 1. november, 8. december ter 25. in 26. december.

3 Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Pri izračunu procesnega roka se ne upošteva začetni dan (dies a quo). Če je zadnji dan (dies ad quem) dela prost dan, se rok samodejno podaljša do naslednjega delovnega dne. Če se zakon nanaša na pojem „dela prosti dnevi“ (giorni liberi), se iz izračuna izključita začetni in zadnji dan roka.

Če z zakonom ni izrecno določeno, da je rok obvezen, se bo rok štel za instrukcijskega.

Za izračun rokov, izraženih v mesecih ali letih, se uporablja splošni koledar; rok se torej izteče konec dneva v mesecu, ki ustreza začetnemu mesecu, ali v primeru rokov v letih konec dneva v mesecu in (naslednjem) letu, ki ustrezata začetnima, ne glede na to, ali imajo meseci 31 ali 28 dni oziroma ali izračun vključuje februar v prestopnem letu.

Obveznih rokov ni mogoče podaljšati.

Procesni roki na rednih in upravnih sodiščih (razen v delovnopravnih zadevah) samodejno prenehajo teči med sodnimi počitnicami od 1. do 31. avgusta vsako leto, kar je v skladu z reformo, uvedeno z zakonskim odlokom št. 132/2014 (prej so sodne počitnice trajale do 15. septembra), in začnejo znova teči po izteku tega obdobja.

4 Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj rok začne teči?

Če sodnik ne določi datuma, na katerega začne teči rok, začne ta načeloma teči od trenutka, ko je stranka dejansko ali pravno seznanjena s svojo obveznostjo (na primer: pritožbeni rok začne teči od datuma vročitve sodbe ali, če sodba ni vročena, od njene objave).

5 Ali lahko na začetek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

To se lahko zgodi v naslednjih dveh primerih:

(a) kar zadeva roke, ki začnejo teči od datuma vročitve dokumenta ali uradnega obvestila o njem (kot na primer roki za vložitev pravnega sredstva zoper sodbo):

v takih primerih se za vložitev pravnega sredstva v kratkem roku iz člena 325 zakonika o civilnem postopku (30 dni za pritožbo ali 60 dni za revizijo pri kasacijskem sodišču) šteje trenutek, ko naslovnik prejme izvod sodbe. Začetek roka je lahko torej dejansko odvisen od načina vročitve, saj je lahko vročitev po pošti počasnejša od vročitve po vročevalcu;

(b) kar zadeva vročitev po pošti, je ustavno sodišče (sodbi št. 477 iz leta 2002 in št. 28 iz leta 2004) odločilo, da se vročitev sodne listine s stališča pošiljatelja šteje za opravljeno v trenutku izročitve listine vročevalcu ne glede na način prenosa listine naslovniku (po pošti ali po vročevalcu), medtem ko je s stališča prejemnika vročitev opravljena na datum prejema listine.

To načelo pomeni, da se čas vročitve listine s strani pošiljatelja razlikuje od časa prejema listine s strani naslovnika, kar je načelo, sprejeto tudi z Uredbo Sveta (ES) št. 1348/2000. To načelo se nanaša le na pravočasnost vročitve listine, pri čemer se šteje, da je stranka, katere listine se vročajo, upoštevala zakonski rok, če je listino izročila vročevalcu pred iztekom veljavnega roka. Ne vpliva na začetek drugih rokov, ki je čas uradnega obvestila naslovnika o listini ali vročitve listine naslovniku oziroma razglasitve sodbe ali drugega dogodka, kot je podrobneje pojasnjeno zgoraj.

6 Če rok začne teči z nekim dogodkom, ali se dan, ko se je dogodek zgodil, upošteva pri izračunu roka?

Ne, dan, ko se je dogodek zgodil, se ne všteva v rok.

7 Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni pomeni koledarske dni ali delovne dni?

Štejejo se vsi dnevi; rok se do naslednjega delovnega dne podaljša le, če se izteče na praznik.

8 Kako je, če je tak rok določen v tednih, mesecih ali letih?

Če je rok izražen v mesecih ali letih, so s tem mišljeni koledarski meseci in leta.

9 Kdaj se rok izteče, če je določen v tednih, mesecih ali letih?

V takih primerih se rok izteče konec dneva v mesecu, ki ustreza začetnemu mesecu, ali v primeru rokov v letih konec dneva v mesecu in (naslednjem) letu, ki ustrezata začetnemu, ne glede na to, ali imajo meseci 31 ali 28 dni oziroma ali izračun vključuje februar v prestopnem letu.

10 Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da.

11 Ali se roki v določenih okoliščinah lahko podaljšajo? Kakšni so pogoji za tako podaljšanje?

Obveznih rokov ni mogoče podaljšati. Vendar lahko stranki sodišče zaprosita za podaljšanje roka, če lahko dokažeta, da roka nista upoštevali iz razlogov, na katere nista mogli vplivati.

12 Kakšni so roki za pritožbe?

Najprej je treba razlikovati med dolgimi in kratkimi roki.

Dolgi rok je šest mesecev od objave sodbe. Kratki rok, ki začne teči z datumom vročitve sodbe, je 30 dni za pritožbe pri pritožbenem sodišču in 60 dni za pravna sredstva pri kasacijskem sodišču. Vloge za ugovore tretje osebe (opposizione di terzo revocatoria) in vloge za revizijo (revocazione) je treba vložiti v 30 dneh po odkritju prevare ali napake, na katero se vloga nanaša. Pritožbe zaradi nepristojnosti je treba vložiti v 30 dneh.

13 Ali lahko sodišče spremeni roke, zlasti roke za nastop pred sodiščem, ali določi poseben datum za nastop pred sodiščem?

Na splošno lahko sodišče prosto določi roke v obdobju, določenem z zakonom. Vendar so roki za nastop strank pred sodiščem določeni z zakonom in jih ne določi sodišče. Sodišče lahko v skladu s členom 168bis zakonika o civilnem postopku odloži datum prve obravnave za največ 45 dni.

14 Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka s stalnim prebivališčem v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno prebivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost takega roka?

V Italiji ni splošnega pravila za odobritev podaljšanja rokov. Vendar so bili v nekaterih primerih roki začasno ustavljeni zaradi naravnih nesreč. Na splošno torej velja, da se podaljšanje uporabi le za osebo ali območje, na katero se nanaša ukrep ali ministrski odlok.

15 Katere so posledice neupoštevanja rokov?

Neupoštevanje obveznega roka povzroči izgubo pravice do izvedbe dejanja, na katero se nanaša rok.

16 Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Stranke, ki so zamudile rok, lahko zaprosijo za podaljšanje roka, če lahko dokažejo, da so ga zamudile iz razlogov, na katere niso mogle vplivati.

Sorodne priloge

Procesni roki: zakonik o civilnem postopku, členi 323–338   (72 Kb) 

Procesni roki: zakonik o civilnem postopku, členi 152–155   (41 Kb)