Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Postopki za izvrševanje sodnih odločb - Grčija

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba je prisilna izpolnitev materialnopravnega zahtevka, vključenega v izvršilni naslov, ki se izvede ob pomoči javnih organov. Sredstva izvršbe so:

  • prisilni odvzem premičnega premoženja;
  • prisilna izselitev iz nepremičnine;
  • rubež;
  • zaporna kazen;
  • denarne kazni;
  • prisilna uprava;
  • zaprisežene izjave.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Kot je opredeljeno v [novem] zakoniku o civilnem postopku (členi od 927 do 931 ZCP), izvršbo uveljavlja posameznik, ki je upravičen do nje ter ki na uradni kopiji (Apógrafo) izda ustrezni nalog za določenega sodnega izvršitelja in opredeli, kako bo izvršba opravljena in, po možnosti, na katerih predmetih. V primeru rubeža kot dražitelja imenuje notarja v regiji, kjer bo rubež opravljen. Na nalogu morata biti datum in podpis upravičenca ali njegovega zastopnika. Z nalogom je dano pooblastilo za izvedbo vseh dejanj izvršbe, razen če je v njem določeno drugače.

Sodni izvršitelj, ki mu je vročena uradna kopija z nalogom za izvedbo izvršbe, ima pravico do prejemanja plačil in izdaje pisnega potrdila ter izročitve uradne kopije, če je bila določba v celoti izpolnjena. Sodni izvršitelj lahko sprejme tudi delno plačilo. V takem primeru mora izdati potrdilo in to zabeležiti na uradno kopijo. Delno plačilo ne preprečuje nadaljevanja izvršbe.

Sodni izvršitelj ima pravico, če je to potrebno za izvršbo, da vstopi v stanovanje ali druge dolžnikove prostore, odpre vrata in opravi preiskavo ter odpre zaprto pohištvo, pripomočke ali vsebnike. Za pomoč lahko zaprosi organe kazenskega pregona (običajno policijo), ki morajo pomagati.

Če se dolžnik med izvršbo upira, se lahko sodni izvršitelj temu zoperstavi s silo in za pomoč pokliče organe kazenskega pregona (običajno policijo).

Sodni izvršitelj sestavi poročilo za vsako dejanje v izvršilnem postopku. Če izvršba ni bila opravljena, sestavi poročilo in v njem navede razloge za to. Sodni izvršitelj mora za vsako kaznivo dejanje, storjeno med izvršbo, pripraviti poročilo in ga predložiti pristojnemu tožilcu.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

Izvršilni naslov je javni dokument, s katerim je potrjena terjatev in ki domnevnemu upravičencu omogoča, da z izvršbo zahteva dolžnikovo upoštevanje njegove vsebine. Pogoja, ki morata biti izpolnjena, sta obstoj pravnega naslova in veljavnost terjatve.

3.1 Postopek

Izvršba ni upravno dejanje, ampak je ukrep s področja pravosodja, katerega namen je zagotoviti pravno varstvo. Predlogi, naslovljeni na izvršilne uradnike, in vsa dejanja izvršbe so procesna dejanja. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za izvršbo, so:

  • pristojnost in usposobljenost izvršilnih uradnikov;
  • sposobnost biti stranka v postopku;
  • sposobnost za sodelovanje v sodnem postopku;
  • sposobnost za zastopanje stranke;
  • obstoj pravnega interesa;
  • pravdna sposobnost;
  • obstoj izvršilnega naslova;
  • obstoj terjatve, ki se lahko poravna z izvršbo.

Izvršijo se lahko sodne in izvensodne odločbe, pri čemer ni treba vedno vložiti predloga za sklep sodišča o odobritvi izvršbe. Izvršilni naslovi so:

  • pravnomočne sodbe grških sodišč;
  • sodne odločbe grških sodišč, razglašene za začasno izvršljive;
  • arbitražne odločbe;
  • zapisniki grških sodišč o poravnavi ali določitvi sodnih stroškov;
  • notarske listine;
  • plačilni nalogi, ki jih izdajo grški sodniki;
  • sklepi o prisilni izselitvi najemnika;
  • tuji pravni naslovi, razglašeni za izvršljive;
  • sklepi in akti, ki so v skladu z zakonom razglašeni za izvršilne naslove.

Izvršilni uradniki se delijo na neposredne in posredne izvršilne uradnike. Neposredne uradnike imenuje upnik, ki vloži predlog. To so (a) sodni izvršitelji, ki so neplačani javni uradniki, pooblaščeni za rubež premoženja v lasti dolžnika, rubež nepremičnin, ladij ali zrakoplovov, ki pripadajo dolžniku, neposredno izvršbo, prijetje dolžnikov, za katere je bila odrejena zaporna kazen, in pripravo dražb, (b) notarji ali sodniki okrožnega civilnega sodišča, ki jih nadomeščajo, ki so pooblaščeni za izvedbo prostovoljne ali prisilne dražbe dolžnikovega zarubljenega premoženja in razdelitev izkupička od prodaje na podlagi prednostnega seznama. Posredni uradniki so policija, vojska in priče sodnih izvršiteljev, ki sodelujejo, kadar se zadevna oseba upira izvršbi ali grozi, da se bo uprla. Vsi ti uradniki so odgovorni za krivdne kršitve svojih obveznosti pri opravljanju svojih dolžnosti.

Izvršilni nalog izda oseba, ki je upravičena do njegovega uveljavljanja, tj. tožnik ali njegov zastopnik, ki ni nujno odvetnik. Osnovni stroški izvršbe so:

  • nagrada sodnega izvršitelja za rubež za terjatve do 590 EUR: 53 EUR; za terjatve od 591 EUR do 6 500 EUR: 53 EUR plus 2,5-odstotni dodatek na znesek; za terjatve, v višini 6 500 EUR ali več: 53 EUR plus 1-odstotni dodatek na znesek, omejen na 422 EUR, za vsako zarubljeno nepremičnino, ladjo ali zrakoplov;
  • nagrada sodnega izvršitelja za pripravo posamezne dražbe ali ponovitev dražbe ali povzetek poročila o rubežu, in sicer za terjatve do 590 EUR: 53 EUR; za terjatve od 591 EUR do 6 500 EUR: 2 %; za terjatve v višini 6 501 EUR ali več: 1 %, omejen na 210 EUR;
  • nagrada dražitelja: 30 EUR;
  • nagrada sodnega izvršitelja za vsa druga dejanja izvršbe: od 240 EUR do 400 EUR, odvisno od dogovora med sodnim izvršiteljem in njegovo stranko;
  • nagrada priče sodnega izvršitelja: 30 EUR za vsako pričo oziroma 60 EUR, če je priča sodni izvršitelj;
  • če je izvršba preklicana, se nagrade sodnega izvršitelja zmanjšajo za 50 %;
  • 0,50 EUR za vsak kilometer poti, ki jo morajo sodni izvršitelj in priče prepotovati od kraja svojega prebivališča ali sedeža, da bi opravili neko dejanje;
  • posebna nagrada sodnega izvršitelja, odvisna od zapletenosti izvršbe: odvisno od dogovora med sodnim izvršiteljem in njegovo stranko (te nagrade nikoli ne plača oseba, zoper katero se izvaja izvršba).

3.2 Glavni pogoji

Materialnopravna pogoja za izvršbo sta:

  • obstoj pravnega interesa, tj. potreba po izvršilnem dejanju in pravnem varstvu, ki ga zagotavlja;
  • veljavnost terjatve.

Namen ureditve izvršilnega prava je v danih okoliščinah uravnotežiti nasprotujoče si interese upnikov na eni strani in dolžnikov ali tretjih oseb na drugi strani. Merila, ki jih sodišča uporabljajo za odobritev izvršilnega ukrepa, so:

  • hitra in poceni izpolnitev obveznosti do upnikov;
  • varstvo dolžnikovih osebnostnih pravic in pravnih interesov na splošno;
  • uskladitev upnikovih in dolžnikovih interesov glede na potrebo, da se na dražbi doseže čim boljša cena;
  • varstvo interesov tretjih oseb.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

Predmet izvršilnih ukrepov je lahko dolžnikovo premoženje in/ali sam dolžnik. Izvršilni ukrepi so materialna dejanja uradnikov, ki so bili pooblaščeni za ta namen. Neposredno ali posredno privedejo do poravnave terjatev z izvršbo, ki jo opravi država. Predmet izvršbe je lahko naslednje premoženje:

  • premično premoženje, ki je v rokah dolžnika ali upnika ali tretje osebe, ki ga je pripravljena izročiti;
  • dolžnikove stvarne premoženjske pravice do premičnega premoženja tretje osebe;
  • denar;
  • denarne terjatve osebe, zoper katero se izvaja izvršba, do tretjih oseb;
  • nepremično premoženje, ki pripada dolžniku, ali dolžnikove stvarne premoženjske pravice;
  • ladje;
  • zrakoplovi;
  • pravice intelektualne lastnine, patenti, filmske pravice.

Predmet izvršbe ne more biti naslednje premoženje:

  • osebni predmeti dolžnika in njegove družine;
  • hrana in gorivo, ki ju potrebujeta dolžnik in njegova družina;
  • medalje, spominski predmeti, rokopisi, korespondenca, družinski zapisi in poslovne knjige;
  • knjige, glasbila, umetnine;
  • orodje, stroji, knjige ali drugi predmeti, ki jih osebe potrebujejo za delo, s katerim se preživljajo;
  • pokvarljivo blago;
  • deleži v partnerstvih;
  • preživnine, določene z zakonom;
  • plača, pokojnina ali zavarovalnina.

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Dolžnik in vse tretje osebe morajo ravnati v skladu s sklepom, s katerim je odrejen izvršilni ukrep. Če sodni izvršitelj med izvršbo naleti na odpor, se mu lahko zoperstavi s silo in hkrati za pomoč pokliče organe kazenskega pregona. Sodni izvršitelj lahko vključi dve odrasli priči ali dodatnega sodnega izvršitelja. Če dolžnik ne izpolni obveznosti, velja naslednje:

  • če dolžnik ne izpolni obveznosti izvedbe dejanja, ki ga lahko izvede tudi tretja oseba, lahko to dejanje na stroške dolžnika izvede upnik;
  • če dolžnik ne izpolni obveznosti izvedbe dejanja, ki ga tretja oseba ne more izvesti in je odvisno le od njegove pripravljenosti, da ga izvede, mu sodišče odredi izvedbo navedenega dejanja; če pa dejanja ne izvede, mu naloži denarno kazen v korist upnika in zaporno kazen;
  • če mora dolžnik opustiti neko dejanje ali vanj privoliti, lahko sodišče v primeru kršitve odredi denarno kazen v korist upnika in zaporno kazen.

Zgoraj navedeni primeri ne vplivajo na upnikovo pravico, da zahteva odškodnino, določeno z materialnim pravom za škodo, ki je nastala, ker dolžnik ni izpolnil obveznosti. Dolžnik lahko načeloma razpolaga s premoženjem. Če pa je premoženje zarubljeno, je razpolaganje z njim prepovedano ter je neveljavno do osebe, ki je predlagala rubež, in upnikov, ki so prijavili svoje terjatve.

Če so predmet izvršbe dolžnikovi bančni računi, banki vložniku predloga ni treba razkriti podrobnosti o njih. Če pa je banki vročena listina o rubežu denarnih terjatev, ki jih ima dolžnik, je razpolaganje z zarubljenim zneskom prepovedano ter neveljavno do osebe, ki je predlagala rubež, banka pa mora v osmih dneh od vročitve listine o rubežu sporočiti, ali terjatev, ki se rubi (denar na bančnem računu), obstaja, in osebi, ki je predlagala rubež, plačati zadevni znesek, če zadošča za plačilo terjatve.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Načeloma roki za vložnika predloga niso določeni. Obstajajo nekatere časovne omejitve, vendar so to roki, pred iztekom katerih ni mogoče veljavno opraviti posameznih dejanj, in niso zavezujoči ter ne določajo neposredno trenutka, po katerem vložnik predloga ne more več ukrepati. Z določbo, v skladu s katero je treba različna posamezna dejanja opraviti v določenem roku po rubežu ali pred dražbo, se podlaga sistema ne spreminja. Da se prepreči neomejeno trajanje postopka, je določen le skrajni rok enega leta, po katerem rubeža ali drugih dejanj ni mogoče izvesti na podlagi istega sklepa, dražbe pa ni mogoče izvesti na podlagi rubeža, ki je bil zaradi izteka zadevnega roka razveljavljen s sodno odločbo.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Edino pravno sredstvo zoper postopek izvršbe je predlog za razveljavitev zamudne sodbe, ki ga lahko vloži oseba, zoper katero se predlaga izvršba, ali kateri koli upnik s pravnim interesom, in sicer v 15 dneh od prvega dejanja izvršbe, če je tak predlog povezan z veljavnostjo pravnega naslova ali predhodnega postopka, do zadnjega dejanja izvršbe, če je povezan z veljavnostjo katerega koli dejanja izvršbe, od prvega do zadnjega, in šest mesecev po opravljenem zadnjem dejanju izvršbe, če je povezan z veljavnostjo tega dejanja. Predloge za razveljavitev zamudne sodbe lahko vloži tudi tretja oseba s pravico do predmeta izvršbe, v zvezi s katerim je vložen ugovor in ki ga lahko zahteva od osebe, zoper katero je predlagana izvršba, pri čemer rok za to ni posebej določen. Pristojno sodišče je sodišče, na območju katerega je kraj izvršbe, zlasti okrožno civilno sodišče, če je izvršilni naslov odločba, ki jo je izdalo okrožno civilno sodišče (eirinodíkeio), v vseh drugih primerih pa enočlansko sodišče prve stopnje (monomelés protodíkeio). Vložitev predloga za razveljavitev zamudne sodbe ne zadrži izvršbe, lahko pa sodišče na zahtevo vložnika s predložitvijo jamstva ali brez njega odredi začasno prekinitev postopka izvršbe. O tej odločitvi so obveščeni izvršilni uradniki, ki ne morejo opraviti nobenega dejanja izvršbe, razen če je to izrecno dovoljeno s sklepom.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Za izvršbo, zlasti v zvezi z zarubljenim premoženjem, se uporabljajo naslednje omejitve. Iz rubeža je izključeno naslednje premoženje: (a) premoženje, ki je utrpelo neposredno škodo; (b) deleži v partnerstvih; (c) preživninski zahtevki, ki izhajajo iz zakona ali oporočnega razpolaganja, in zahtevki za prispevke zakoncev za izpolnjevanje družinskih potreb; (d) zahtevki za plače, pokojnine ali zavarovalnine, razen če obstaja nerešen preživninski zahtevek, ki izhaja iz zakona ali oporočnega razpolaganja, ali zahtevek za prispevke za izpolnjevanje družinskih potreb, pri čemer se lahko v takem primeru zarubi polovica zadevnega premoženja, ob upoštevanju zneskov, ki jih prejema dolžnik, obsega obveznosti, ustvarjenih s sklenitvijo zakonske zveze, za izpolnjevanje družinskih potreb in števila upravičencev; (e) kakršna koli pomoč ali subvencije EU v rokah plačilnega organa OPEKEPE kot tretje osebe, dokler niso nakazane na bančni račun upravičencev ali jim drugače izplačane. Izjema iz točke (d) drugega odstavka se uporablja tudi, kadar je plačilo zneska izvedeno z nakazilom na dolžnikov bančni račun. Izjema se uporablja samo, kolikor stanje na računu v obdobju od odreditve izvršbe do dneva plačila ne presega zneska terjatve, izvzete iz izvršbe.

Poleg tega ima dolžnik pravico do pritožbe zoper postopek izvršbe z dvema pravnima sredstvoma:

(a) ugovorom v skladu s členom 933 ZCP, ki določa: Oseba, zoper katero se predlaga izvršba, in kateri koli upnik s pravnim interesom lahko ugovor, ki se nanaša na veljavnost izvršilnega naslova, postopek izvršbe ali terjatev, vloži le z obvestilom o ugovoru pri okrožnem civilnem sodišču, če je izvršilni naslov izdalo to sodišče, v vseh drugih primerih pa pri enočlanskem sodišču prve stopnje. Če je z ločenimi dokumenti vloženih več obvestil o ugovoru, mora sodni tajnik poskrbeti, da se vsa opredelijo in obravnavajo na isti sodni obravnavi. Dodatni razlogi za ugovor se lahko predložijo le v posebni vlogi, vloženi v sodnem tajništvu sodišča, pri katerem je vložen ugovor, pri čemer se sestavi poročilo, ki se nasprotni stranki pošlje najmanj osem dni pred obravnavo. Ugovor je treba obravnavati v 60 dneh od vložitve, poziv pa je tožencu vročen 20 dni pred obravnavo. Krajevno pristojno sodišče je okrožno sodišče v kraju izvršbe, če vročenemu sklepu sledijo druga dejanja izvršilnega postopka, drugače pa je pristojno sodišče, ki je določeno v členu 584. Če je izvršilni naslov sodba ali plačilni nalog, so ugovori nedopustni, kolikor sta pravnomočna v skladu s členom 330 oziroma členom 633(2)(c). Trditve v zvezi s poravnavo terjatve se lahko dokažejo samo pisno ali z izjavo na sodišču. Odločbo o ugovoru je treba izdati v 60 dneh od obravnave ugovora;

(b) dolžnik ima na podlagi člena 1000 ZCP pravico zahtevati odlog dražbe zoper njega. Zlasti lahko sodišče iz člena 933, ki obravnava zadevo po postopku na podlagi člena 686 in naslednjih, na zahtevo dolžnika, ki je dopustna le, če je vložena 15 delovnih dni pred dnevom dražbe, začasno odloži postopek dražbe za največ šest mesecev od prvotnega datuma dražbe, če ni tveganja za nastanek škode upniku v izvršbi in je mogoče razumno pričakovati, da bo dolžnik v tem obdobju izpolnil obveznosti do upnika ali da bo po izteku tega roka izkupiček dražbe večji. To sodbo je treba izdati do poldneva zadnjega ponedeljka pred dražbo, za odlog pa je vedno treba plačati: (a) stroške izvedbe dražbe, ki bodo ocenjeni v sodbi, in (b) najmanj četrtino zneska, dolgovanega osebi, ki izvaja dražbo. Dražitelj je o sodbi, s katero je dražba odložena, obveščen na dan izdaje sodbe. Plačilo mora biti izvedeno do 10. ure na dan dražbe. Če plačilo ni izvedeno, se dražba opravi po običajnem postopku.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 11/08/2017