Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti - Nemčija

1 Ali v tej državi članici obstajajo različne oblike „registriranih partnerskih skupnosti“? Pojasnite razlike med različnimi oblikami.

Od 1. oktobra 2017, ko je začel veljati zakon, ki je uvedel pravico sklenitve zakonske zveze za osebe istega spola (Gesetz zur Einführung des Rechts auf Eheschließung für Personen gleichen Geschlechts), v Nemčiji ni več mogoče skleniti registriranih partnerskih skupnosti. Istospolni pari lahko od takrat sklenejo zakonsko zvezo in se tako obravnavajo enako kot različnospolni pari. Obstoječe partnerske skupnosti se lahko preoblikujejo v zakonsko zvezo, vendar to ni obvezno. Lahko se nadaljujejo v dosedanji obliki.

2 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij za registrirane partnerske skupnosti? Kaj je v njej predvideno? Za katere oblike registriranih partnerskih skupnosti se uporablja?

V skladu z zakonom o registrirani partnerski skupnosti (Gesetz über die Eingetragene Lebenspartnerschaft, LPartG) sta lahko med avgustom 2001 in septembrom 2017 v Zvezni republiki Nemčiji dve osebi istega spola sklenili registrirano partnersko skupnost. Pravne posledice partnerske skupnosti so bile oziroma so še naprej v veliki meri podobne pravnim posledicam zakonske zveze.

3 Kako lahko partnerja uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?

Za partnerja velja premoženjski režim ločenega premoženja z izravnavo prirasta premoženja (Zugewinngemeinschaft), razen če se s pogodbo o partnerski skupnosti ne dogovorita drugače. V zvezi s tem se smiselno uporabljajo pravila, ki urejajo premoženjska razmerja med zakoncema (člen 6 LPartG). Poleg tega se lahko s pogodbo o partnerski skupnosti uredi režim ločenega premoženja partnerjev (Gütertrennung) ali režim skupnega premoženja partnerjev (Gütergemeinschaft) (člen 7 LPartG).

4 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med partnerjema?

Smiselno se uporabljajo informacije o premoženjskih razmerjih med zakoncema.

5 Kakšni so pravni učinki prenehanja ali razveljavitve na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Če živita partnerja ločeno, lahko en partner od drugega zahteva preživnino, ki je odvisna od življenjskih razmer partnerjev ter njunih prihodkov in premoženjskega stanja. V zvezi s tem se smiselno uporabljajo pravila o preživnini v primeru ločitve (člen 12 LPartG). Kar zadeva preživnino po prenehanju partnerske skupnosti, se smiselno uporabljajo pravila o preživnini po prenehanju zakonske zveze in prilagoditvi pokojninskih pravic (člena 16 in 20 LPartG).

6 Kakšni so učinki smrti na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Zakonita dedna pravica registriranih partnerjev je izenačena s pravico zakoncev (člen 10 LPartG).

7 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?

Družinsko sodišče je stvarno pristojno za odločanje v postopkih, ki se nanašajo na premoženjska razmerja med partnerjema. Ti postopki spadajo med zadeve partnerske skupnosti in uporabljajo se pravila o postopkih za razvezo.

8 Kakšni so učinki premoženjskopravnih posledic registrirane partnerske skupnosti na pravna razmerja med partnerjem in tretjo osebo?

Oseba v registrirani partnerski skupnosti zaradi sklicevanja na premoženjska razmerja med zakoncema praviloma odgovarja samo za svoje dolgove in samo z lastnim premoženjem. Izvzeti so posli za ustrezno kritje vsakodnevnih življenjskih potreb družine (člen 8(2) LPartG v povezavi s členom 1357 civilnega zakonika (BGB)). Zaradi sklicevanja na premoženjska razmerja med zakoncema se smiselno uporabljajo navedbe glede morebitnih omejitev razpolaganja.

9 Kratek opis postopka delitve premoženja partnerjev v registrirani partnerski skupnosti v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo.

Skupno stanovanje in gospodinjski predmeti se lahko razdelijo med tem, ko partnerja živita ločeno (člena 13 in 14 LPartG), oziroma po prenehanju partnerske skupnosti (člen 17 LPartG v povezavi s členoma 1568a in b BGB).

10 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?

Če partnerja izbereta režim skupnega premoženja, morata pogodbo o partnerski skupnosti overiti pri notarju in predložiti zemljiškoknjižnemu uradu ter zahtevati popravek v zemljiški knjigi. V vseh drugih primerih, tj. če partnerja ne izbereta režima skupnega premoženja, popravek v zemljiški knjigi ni potreben.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Zadnja posodobitev: 13/11/2020