Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Prošnja za pravno pomoč


Zaprosila za pravno pomoč pošlje sodnik ali državni tožilec ene države članice (DČ) sodniku ali državnemu tožilcu druge države članice.


Medsebojna pravna pomoč

Prvi evropski pravni instrument, s katerim so bila urejena tovrstna zaprosila, je bila Povezava se odpre v novem oknuKonvencija Sveta Evrope iz leta 1959 in Povezava se odpre v novem oknuProtokol iz leta 1978, temu pa je sledila Povezava se odpre v novem oknukonvencija iz leta 1990. Države članice Evropske unije so leta 2000 podpisale Povezava se odpre v novem oknuKonvencijo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, s katero naj bi bila dopolnjena in omogočena lažja uporaba teh dveh konvencij. Konvencija iz leta 2000 je bila leta 2001 dopolnjena s protokolom, v katerem je obravnavana predvsem medsebojna pravna pomoč v zvezi s podatki o bančnih računih in bančnih poslih.

V skladu s konvencijo iz leta 2000 se medsebojna pomoč nudi v:

  • kazenskih postopkih,
  • v postopkih pred upravnimi organi, zoper odločitev katerih se lahko sproži postopek pred sodiščem, ki je pristojno za kazenske zadeve,
  • postopkih v zvezi s kaznivim dejanjem ali kršitvami, za katere lahko pravna oseba (podjetje ali institucija, ne "oseba") odgovarja v državi članici prosilki.

Sodelovanje lahko poteka v obliki spontane izmenjave podatkov ali na zahtevo države članice. Velja splošno pravilo, da so zaprosila izročena neposredno med pravosodnimi organi z ozemeljsko pristojnostjo za vložitev in obravnavo zaprosil ter da se po enaki poti pošljejo tudi nazaj. Zaprošena država članica mora izpolniti vse formalnosti in spoštovati postopke, ki jih država članica prosilka izrecno navede. Da bi omogočili tesnejše sodelovanje med organi kazenskega pregona, pravosodnimi organi in drugimi pristojnimi organi, so v konvenciji iz leta 2000 predvidena tudi tehnološka orodja, kot so videokonference, telekonference in prestrezanje komunikacij.

Vzajemno priznavanje

Države članice od leta 2001 poglobljeno sodelujejo tudi v okviru pravnih aktov, s katerimi se uveljavlja načelo vzajemnega priznavanja, kar pomeni, da pravosodni organi (sodišča, sodniki, državni tožilci) ene države članice priznavajo, da imajo odločbe pravosodnih organov druge države članice enako veljavo kot odločbe, izdane v njihovi državi članici. Podrobnejše informacije o teh pravnih instrumentih najdete na naslednjih straneh:


Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.

Zadnja posodobitev: 10/06/2015