Pravice obdolžencev v kazenskem postopku - Luksemburg

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

V teh informativnih listih je pojasnjeno, kaj se zgodi, če je posameznik osumljen ali obtožen kaznivega dejanja. Informacije o prekrških, kot so kršitve cestnoprometnih predpisov, ki so običajno sankcionirane z mandatno kaznijo, kot je globa, najdete v Povezava se odpre v novem oknuinformativnem listu 5.

Če ste žrtev kaznivega dejanja, lahko podrobne informacije o vaših pravicah najdete tukaj.


Kratek opis kazenskega postopka

Spodaj je naveden kratek opis običajnih faz kazenskega postopka

  • Postopek se začne s prijavo kršitve, tožbo žrtve ali s tem, da policija ugotovi kaznivo dejanje ali prestopek.
  • Državni tožilec začne predhodno preiskavo
  • Policija zasliši osumljence in jih lahko zadrži za največ 24 ur
  • Če državni tožilec imenuje preiskovalnega sodnika, ta odloči o vaši krivdi, kar pomeni, da vas uradno obtoži storitve kaznivega dejanja. nato vas zasliši
  • Preiskovalni sodnik odredi, da vas prime policija in vas da v zapor: pravico imate, da pri zunajrazpravnem senatu okrožnega sodišča zahtevate začasno izpustitev na prostost
  • Preiskovalni sodnik razišče bremenilne in razbremenilne okoliščine primera
  • Ko konča, preiskovalni sodnik odda zadevo tožilcu, ki predlaga ustavitev postopka (konec pregona) ali pa vašo privedbo pred sodišče, kjer vam sodijo. Pravico imate, da se na privedbo pritožite
  • Poklicani boste na obravnave sodišča, ki je pristojno za kazenske zadeve
  • S sodbo se vas oprosti ali obsodi
  • Imate pravico do priziva in da se vam ponovno sodi na prizivnem sodišču

Podrobnosti o vseh teh stopnjah postopka in o vaših pravicah najdete na informativnih listih. Te informacije ne morejo nadomestiti pravnega posvetovanja z odvetnikom, ampak so zgolj koristni napotki.

Vloga Evropske komisije

Upoštevati je treba, da Evropska komisija nima nobene vloge v kazenskih postopkih v državah članicah in vam v primeru pritožbe ne more pomagati. V teh informativnih listih lahko najdete, kako in kje se lahko pritožite.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje hiperpovezave

Povezava se odpre v novem oknu1 – Posvetovanje z odvetnikom

Povezava se odpre v novem oknu2 – Moje pravice med preiskavo

zaslišanje / predhodna policijska preiskava

  • prijetje (sem spada evropski nalog za prijetje)
  • preiskava preiskovalnega sodnika in pripor
  • zaslišanje pred izvenrazpravnim senatom, da ta odloči o izpustitvi na prostost
  • zadevo preuči državni tožilec/preiskovalni sodnik, in pravice obrambe
  • postopek zaključka preiskave in predložitev zadeve sodišču

Povezava se odpre v novem oknu3 – Moje pravice med postopkom

Povezava se odpre v novem oknu4 – Moje pravice po postopku

Povezava se odpre v novem oknu5 – Prekrški Cestnoprometnega zakonika in drugi prekrški


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 05/04/2016

1 - Posvetovanje z odvetnikom

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Zelo pomembno je, da dobite neodvisen nasvet odvetnika, ko ste na kakršen koli način udeleženi v kazenskem postopku. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah imate pravico, da vas zastopa odvetnik. Prav tako boste izvedeli, kako vam bo odvetnik pomagal. Na teh splošnih informativnih listih boste izvedeli, kako najti odvetnika in kako bodo poravnani odvetniški stroški, če jih sami ne zmorete plačati.


Kako najti odvetnika

Imate nesporno pravico, da vam pri vseh zadevah pomaga odvetnik. Obrnete se lahko na odvetnika po lastni izbiri ali stopite v stik z Povezava se odpre v novem oknuOdvetniško zbornico Luksemburga, da vam poda seznam odvetnikov, izmed katerih si izberete tistega, ki vam najbolj ustreza.

Če si ne izberete nobenega ali če predsednik odvetniške zbornice (Bâtonnier de l’Ordre des Avocats) oceni, da je vaša izbira neprimerna, ga imenuje Odvetniška zbornica sama. Odvetnik je, razen v primeru nezmožnosti ali navzkrižja interesov dolžan prevzeti nalogo, ki mu je bila zaupana.

Če ste priprti, lahko na začetku postopka zahtevate od preiskovalnega sodnika, da vam pomaga odvetnik, ki vam je bil dodeljen, ali odvetnik po vaši izbiri.

Kako plačati odvetnika

Odvetniški stroški niso določeni. Če nimate na voljo dovolj sredstev za plačilo stroškov vašega odvetnika, lahko za pravno pomoč zaprosite pri službi za sprejem in pravne informacije (service d’accueil et d’information juridique) pri sodiščih.

Služba za sprejem in pravne informacije je v Luksemburgu, Diekirchu in Esch-sur-Alzette:

  • Luksemburg: Cité Judiciaire, Bâtiment CR, L-2080, Luxembourg, Tel: 22 18 46
  • Diekirch: bei der Aler Kiirch, B.P.66 L-9201 Diekirch, Tel: 80 23 15
  • Esch-sur-Alzette: place de la Résistance, L-4002 Esch/Alzette, Tel: 54 15 52

Kot oseba z nezadostnimi prihodki ste obravnavani, če vaša finančna sredstva niso višja od najnižjega zakonsko zajamčenega prihodka.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje – pravna pomoč

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje – brezplačna pravna pomoč


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 05/04/2016

2 - Moje pravice med preiskavo kaznivega dejanja

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


Katere so faze kazenske preiskave?

Namen kazenske preiskave je zbrati dokaze glede storjenega kaznivega dejanja in določiti, ali je osumljenec ali več osumljencev zagrešilo to kaznivo dejanje.

Državni tožilec sproži predhodno preiskavo, ki jo zaupa policiji in ta zasliši morebitne storilce, zbere dokaze in v zapisniku opiše zadevo.

Ko je preiskava zaključena, se državni tožilec odloči, ali bo zadevo zaključil ali obtoženca poslal pred sodišče, kjer mu bo sojeno.

Ko je storjeno kaznivo dejanje ali v primeru zapletenih kaznivih dejanj,, državni tožilec imenuje preiskovalnega sodnika, ki zbere in preveri dejstva in okoliščine, ki so za obtoženca razbremenilni ali bremenilni. Preiskovalni sodnik vloži obtožnico zoper vse obtožence, ki so v zadevo vpleteni, in začne preiskavo, zasege in ostale operacije sam ali s pomočjo policije. Lahko se odloči, da bo vse obtožence dal zapreti.

V primeru preiskave, vsaj v kazenski zadevi, sodnik glede zadeve pripravi poročilo državnemu tožilcu. Slednji se lahko odloči, da bo zadevo zaključil brez nadaljnjega postopka ali da bo obtoženca poslal pred sodišče, da se mu sodi. Predrazpravni senat (chambre du conseil) okrožnega sodišča se odloči, ali bo upošteval predloge državnega tožilca.

Moje pravice med preiskavo

Preiskava/predhodna policijska preiskava (1)

Kaj se dogaja med predhodno preiskavo?

Potem ko je žrtev vložila tožbo ali je policija ugotovila, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, državni tožilec vodi predhodno preiskavo in skuša ugotoviti, kdo je storilec kaznivega dejanja. Preiskavo lahko zaupa preiskovalnemu sodniku, ki za vsako kaznivo dejanje zbere elemente zadeve. V primeru kaznivih dejanj se je treba obrniti na preiskovalnega sodnika. Treba je zaslišati vse priče. Prav tako lahko od državnega tožilca, policije ali preiskovalnega sodnika dobite poziv na zaslišanje glede vaše vloge v zadevi.

Kaj pomeni „biti obtoženec”?

Vaše pravice med preiskavo začnejo veljati takoj, ko vas preiskovalni sodnik označi za „obtoženca“, torej vas obtoži, da ste zagrešili kaznivo dejanje. Vendar pa štejete za nedolžnega, dokler pred sodiščem ni predložen dokaz o vaši krivdi, ki ga sodišče sprejme.

Kako naj vem, kaj se dogaja?

Imate pravico, da ste obveščeni o naravi in vzroku obtožbe, to je o dejstvih, ki vas bremenijo, in o pravnih podlagah. Ta pravica do obveščenosti vam omogoča, da se kar najbolje branite. Informacije morajo biti razumljive in popolne, sporoči pa vam jih pravosodni policist ali preiskovalni sodnik.

Ali mi bo pomagal tolmač, če ne govorim jezika?

Če ne govorite nobenega od jezikov, ki jih uporabljajo sodne oblasti (policija ali preiskovalni sodnik), je poklican tolmač. On prevede vsa vprašanja in vse vaše odgovore.

Prijetje (sem spada evropski nalog za prijetje) (2)

Kaj se zgodi, če sem zaloten pri storitvi kaznivega dejanja?

Če ste zaloteni pri storitvi kaznivega dejanja, to pomeni, če je bilo kaznivo dejanje ravno storjeno, vas lahko policija nemudoma prime, če ste vi osumljeni storitve tega dejanja. Policija vas lahko pripre za največ 24 ur. Predmeti, ki bi lahko bili uporabljeni pri kaznivem dejanju, so lahko zaseženi. Lahko se vam odvzamejo vaši prstni odtisi, prav tako vas lahko fotografirajo. Lahko se odvzame tudi vaš DNK. Potem ste privedeni pred preiskovalnega sodnika.

Kdaj se lahko obrnem na odvetnika in kako?

Če vas pravosodna policija prime za kaznivo dejanje ali očiten prestopek ali vas zasliši preiskovalni sodnik, vas je pravosodna policija ali preiskovalni sodnik dolžan poučiti o vaši pravici, da vam lahko pomaga odvetnik, in vam dovoliti, da stopite z njim v stik, da vam lahko pomaga. Ta pouk se izvede pred vašim zaslišanjem, in sicer pisno in s predložitvijo potrdila v jeziku, ki ga razumete.

Ali lahko stopim v stik z družinskim članom ali prijateljem?

Policija vas mora pisno in v jeziku, ki ga razumete, obvestiti o vaši pravici, da lahko stopite v stik z osebo po lastni izbiri, za kar se izda potrdilo o seznanitvi, in na razpolago dobite telefon. To je lahko družinski član ali prijatelj, razen če je to v nasprotju z interesi preiskave.

Ali lahko stopim v stik z zdravnikom, če ga potrebujem?

Takoj ob priprtju ste pisno in v jeziku, ki ga razumete, v zameno za potrdilo o seznanitvi, obveščeni o vaši pravici, da vas lahko nemudoma pregleda zdravnik. Državni tožilec lahko prav tako kadar koli določi zdravnika, da vas pregleda, bodisi na njegovo lastno pobudo bodisi na zahtevo vašega družinskega člana.

Ali lahko stopim v stik s svojim veleposlaništvom, če sem državljan druge države?

V stik lahko stopite z eno osebo po lastni izbiri, torej s svojim veleposlaništvom, če to želite.

Ali me lahko telesno preiščejo?

Če v času vašega pridržanja obstaja sum, da prikrivate predmete, ki bi pomagali razkriti resnico, ali predmete, ki so nevarni za vas ali za druge, vas lahko telesno preišče oseba istega spola.

Ali lahko preiščejo moje stanovanje, mojo pisarno, moje vozilo itd.?

V okviru predhodne preiskave lahko preiskava poteka pri vas le, če ste podali svoje izrecno soglasje z lastnoročno zapisano izjavo. V primeru, ko ste zaloteni pri zločinu ali prekršku, to soglasje ni potrebno in preiskava se lahko izvede kadar koli, podnevi ali ponoči. Preiskava vašega vozila je prav tako mogoča, če obstajajo znaki, da ste zagrešili kaznivo dejanje.

V okviru preiskave se lahko pri vas opravi hišna preiskava le med pol sedmo uro in dvajseto uro. Prejmete lahko eno kopijo dokumentov, ki so vam bili zaseženi, in zahtevate, da se vam zaseženi predmet vrne. Država vam ta predmet vrne, če ga med iskanjem resnice ali za zagotovitev pravic strank ne potrebuje in če vrnitev predmeta ne predstavlja nevarnosti za osebe ali premoženje. Vrnitev predmeta je lahko zavrnjena v primeru, ko je zaseg predviden z zakonom.

Ali se bodo od mene zahtevali vzorec DNK, digitalni odtisi ali odvzem drugih telesnih tekočin?

Na podlagi odredbe državnega tožilca ali preiskovalnega sodnika in z vašim predhodnim pisnim soglasjem vam pravosodni policist lahko odvzame celice za določitev primerjalnega profila DNK.

K odvzemu celic ste lahko prisiljeni, če se zdi, da obstaja neposredna povezava med vami in dejanjem in če je za tako dejanje predvidena najmanj dveletna zaporna kazen.

Ne sme se vas prisiliti v odvzem krvi.

Državni tožilec lahko odredi odvzem prstnih odtisov, če je očitno, da ste sodelovali pri storitvi kaznivega dejanja, in sicer med predhodno preiskavo. Te odtise lahko kasneje uporabi policija za preprečevanje, preiskavo in ugotovitev kaznivih dejanj.

Če so prstni odtisi nujno potrebni za ugotovitev vaše identitete, se lahko od vas zahtevajo v okviru preiskave kaznivega dejanja, pri katerem ste bil zaloteni, v okviru predhodne preiskave, zaprosila za pravno pomoč ali naloga za hišno preiskavo, ki ga izda sodni organ na podlagi pooblastila državnega tožilca ali preiskovalnega sodnika. Te odtise lahko kasneje policija uporabi za preprečevanje, preiskovanje in ugotovitev kaznivih dejanj, razen če niste udeleženi v nobeni sodni preiskavi ali izvršilnem ukrepu.

Kako vas lahko preiskovalni sodnik privede na zaslišanje?

Če ste na svobodi, vas lahko preiskovalni sodnik pozove s pismom, to je s pozivom pred sodišče. Preprosto odredi, da na naveden datum in uro pridete pred preiskovalnega sodnika, ki vas bo nemudoma zaslišal.

Vendar lahko prav tako na podlagi naloga za prijetje po vas pošlje policijo, da vas privede, če preiskovalni sodnik ocenjuje, da bi lahko pobegnili, da bi dokazi lahko izginili ali da se ne bi odzvali na njegov poziv. V primeru kaznivega dejanja se begosumnost domneva, če se dejanje po zakonu kaznuje s kazensko sankcijo.

Nalog za prijetje se lahko izda, če je obtoženec na begu ali biva v tujini ali če dejstva, ki ga bremenijo, predvidevajo zaporno kazen.

Ali moram, če sem državljan druge države, med preiskavo biti prisoten in ali pri njej lahko sodelujem prek video-povezave?

Na zaslišanju morate biti prisotni. Udeležbe prek video-povezave zakon ne predvideva.

Preiskava s strani preiskovalnega sodnika in pripor (3)

Kaj je namen zaslišanja pred preiskovalnim sodnikom?

Preiskovalni sodnik ugotovi vašo identiteto in vas seznani z dejanji, ki se bodo izvedla med postopkom. Potem vas seznani, česa ste obdolženi, kar pomeni, da ste od tistega trenutka dalje uradno obtoženi storitve kaznivega dejanja in vas zasliši o očitanih dejanjih (ali „se vam očitajo“).

Katere so vaše pravice med zaslišanjem s strani preiskovalnega sodnika?

Pravico imate, da ste obveščeni o vseh dejanjih, ki ste jih obtoženi, in o dejanjih, izvedenih v okviru postopka preiskave kaznivega dejanja, pri katerem ste bili zaloteni, ali v sklopu predhodne preiskave.

Preiskovalni sodnik vas mora seznaniti z vašo pravico, da vam lahko pomaga odvetnik po lastni izbiri. To se zgodi pred vašim zaslišanjem, in sicer pisno in s predložitvijo potrdila o seznanitvi v jeziku, ki ga razumete. Če odvetnika ne boste poiskali sami, potem vam mora na vašo zahtevo preiskovalni sodnik določiti odvetnika po uradni dolžnosti.

Zaslišanje lahko poteka samo v prisotnosti vašega odvetnika, razen če se temu izrecno odpoveste.

Pravico imate, da ne odgovarjate, vendar morate biti prisotni. S to pravico morate biti seznanjeni.

Vedno imate pravico, da prekličete svoje izjave; priznanje se lahko upošteva le, če ste ga podali prostovoljno.

Pravico imate, da pričam zastavljate vprašanja.

Do konca prvega zaslišanja nimate pravice stopiti v stik s svojim odvetnikom. Sodnik vam lahko na podlagi utemeljene odredbe za največ 10 dni prepove, da bi (pisno) stopili v stik s svojimi bližnjimi.

Ali mi bo pomagal tolmač, če ne govorim jezika?

Preiskovalni sodnik mora poklicati tolmača, ki bo prevedel vsa vprašanja in odgovore ter bo prevedel vaše pričanje med ponovnim branjem.

Ali me lahko pošljejo nazaj v državo izvora?

Ne, če vas oblasti vaše države ne zahtevajo za isto kaznivo dejanje in če luksemburške oblasti ne sprejmejo, da se zbiranje dokazov ali preiskava odvijata v vaši državi. Ostati morate v Luksemburgu, po potrebi v zaporu.

Ali mi bodo zastavljena vprašanja o moji kazenski evidenci?

V praksi sodni organi preverijo predhodna kazniva dejanja v okviru zbiranja informacij, tudi vašo kazensko evidenco.

Ali bom obveščen, katere priče bodo pričale proti meni, in o drugih dokazih, ki obstajajo proti meni?

V okviru vaše pravice do seznanitve z dokumentacijo, običajno prek odvetnika, lahko izveste, kdo so priče, ki so predvidene proti vam, in o drugih dokazih, ki obstajajo proti vam. Po prvem zaslišanju dobite dostop do svoje dokumentacije. Prav tako lahko od preiskovalnega sodnika kadar koli zahtevate na vpogled dele vaše dokumentacije.

Ali bom izpuščen na prostost ali zadržan v priporu?

Potem ko vas je preiskovalni sodnik obtožil in izprašal, vas lahko izpusti na prostost. Prav tako vam lahko na podlagi sodnega naloga za prijetje preventivno odredi pripor. Tako vas bo policija pospremila v zapor. Preiskovalni sodnik vam lahko v primeru, ko je to potrebno za namene preiskave, prepove stike z zunanjim svetom. Če je ta prepoved preklicana, lahko iz zapora telefonirate svojim bližnjim ob upoštevanju strogih pravil zapora.

Pravico imate zahtevati, da ste na vsaki stopnji postopka začasno izpuščeni na prostost. Izpust na prostost je lahko pogojen z obveznostjo plačila varščine. Nujno je treba izbrati naslov za vročitve v Luksemburgu.

Ali lahko med preiskavo zapustim državo?

Na splošno lahko med preiskavo zapustite državo, razen če ste v priporu. Toda če vam grozi zaporna kazen za kaznivo dejanje ali strožja kazen (za katero je največja kazen enaka ali višja od dveh let zaporne kazni, če bivate v Luksemburgu), vam lahko preiskovalni sodnik ali predrazpravni senat odredita sodni nadzor, ki obsega prepoved prestopa ozemeljskih meja, ki jih določi preiskovalni sodnik.

V drugi državi članici sem že bil preganjan zaradi istega zločina. Kaj se zgodi?

Za isto dejanje ste lahko kaznovani samo enkrat, vendar je drugi pregon mogoč, če v določeni državi sodba še ni pravnomočna. Če v tej državi poteka preiskava, ste lahko izročeni v to državo za namene pregona in sojenja v tej državi, in nič več v Luksemburgu.

Zaslišanje pred senatom, ki odloči o izpustitvi na prostost (4)

Kako in kje lahko zaprosim za začasen izpust, če sem v zaporu?

Za izpust na prostost lahko zaprosite v vsakem primeru, to pomeni kdaj koli med preiskavo in brez omejitev glede števila prošenj. Gre za preprosto prošnjo, naslovljeno na senat okrožnega sodišča.

Če pa ste začasno pridržani v zaporu, lahko prav tako zaprosite za začasno izpustitev na podlagi pisne zahteve, ki jo izročite osebju zapora.

Kakšen je postopek in rok?

O tem se odloča prednostno in najkasneje v treh dneh po oddaji zahteve za začasno izpustitev na prostost. Kot obtoženec morate biti zaslišani, po potrebi pa tudi vaš odvetnik. Senat okrožnega sodišča odloča na podlagi pisnega in utemeljenega mnenja preiskovalnega sodnika.

Ali sem lahko začasno spuščen na prostost proti plačilu vsote denarja (varščine)?

Zakonik res predvideva plačilo varščine. Sodišče vas lahko spusti na prostost proti plačilu zneska, ki ga določi po svojih presoji. Ta znesek jamči, da boste prišli pred preiskovalnega sodnika in sodišče ter za izvršitev kazenske sankcije,, globe in sodne stroške.

Ali bom v primeru začasne izpustitve na prostost nadzorovan?

Izpust na prostost je lahko povezan s sodnim nadzorom. Organi vam lahko naložijo določene obveznosti, na primer da se ne smete srečati z določenimi osebami in potovati.

Ali se na odločbe sodišča lahko pritožim?

Če ste izpuščeni na prostost, lahko državni tožilec v roku enega dne, ki začne teči od razglasitve odločbe, vloži pritožbo na odločbo. V tem primeru boste ostali v priporu do odločbe prizivnega sodišča.

Pred prizivnim sodiščem lahko kadar koli vložite pritožbo na odločbo sodišča, ki nasprotuje vaši izpustitvi na prostost.

Preiskava, ki jo opravi državni tožilec/preiskovalni sodnik in pravice obrambe (5)

Kateri so ukrepi, ki jih lahko sprejme preiskovalni sodnik?

Preiskovalni sodnik lahko med preiskavo uporabi različna sredstva, da ugotovi resničnost dejstev v zvezi z zagrešenim kaznivim dejanjem.

Preiskovalni sodnik lahko organizira preiskavo, zasliši priče, organizira soočenja, naroči izvedensko mnenje, prisluškovanje ali telefonsko sledenje, tudi infiltracijo.

Ali lahko vložim pritožbo zoper posamezno dejanje v postopku preiskave?

Pravico imate, da pri senatu okrožnega sodišča zahtevate razveljavitev posameznega dejanja v postopku preiskave.

Ta zahteva mora biti podana v času preiskave, v roku petih dni od trenutka, ko ste izvedeli za dejanje. Če med preiskavo ne podate zahteve po razveljavitvi, tega ne morete več storiti med sodno obravnavo.

Katere druge pritožbe še lahko vložim?

Razen teh razveljavitev imate prav tako pravico med preiskavo zahtevati spoštovanje ali izvršitev pristojnosti ali pravice, ki jo daje zakon. Če vaša zahteva ni bila obravnavana oziroma je bila zavrnjena, se lahko na to sklicujete naknadno v drugi fazi, tako da navajate,, da postopek ni pravičen.

Katere ukrepe lahko zahtevam od preiskovalnega sodnika?

Prek svojega odvetnika lahko od preiskovalnega sodnika zahtevate, da izvede ukrepe, s katerimi bo dokazana vaša nedolžnost. Tako lahko zahtevate podrobno preiskavo, novo obravnavo, zaslišanje določenih prič v vašo korist, organizacijo soočenja ali naročilo izvedenskega mnenja.

Prav tako lahko sodniku izročite vse dokumente, katerih namen je dokazati vašo nedolžnost, ali od sodnika zahtevate vračilo zaseženih dokumentov, predmetov ali bančnih računov.

Postopek zaključka preiskave in predložitev zadeve sodišču (6)

Kaj se zgodi, ko je preiskava zaključena?

Preiskovalni sodnik izda nalog za končanje preiskave. Ocenjuje, da je opravil vse potrebne naloge za razkritje resnice in za določitev obtožencev, da jim bo sojeno.

Katere so vaše pravice po izdaji naloga za zaključek preiskave?

Dokumentacijo, skupaj z mnenjem preiskovalnega sodnika, dobite vi in vaš odvetnik vsaj osem dni pred rokom, ko dokumentacijo pregleda senat okrožnega sodišča. Pravico imate, da ste seznanjeni z vsemi informacijami, ki so bile pridobljene v preiskavi.

Pravico imate da podate odgovor, v praksi prek svojega odvetnika, preden senat sprejme svojo odločitev, to je sklep o ustavitvi postopka (pregon se ustavi zaradi pomanjkanja dokazov) ali pa odredi privedbo pred sodišče (za sojenje obtožencu).

Imate pravico do pritožbe zoper omenjene odločitve preiskovalnega sodnika in senata: na odredbo preiskovalnega sodnika ali sklep senata okrožnega sodišča lahko vložite pritožbo. Ta pritožba se predloži senatu pritožbenega sodišča.

Ali se lahko pred začetkom procesa izrečem za krivega glede vseh ali nekaterih točk obtožnice?

Trenutno v Luksemburgu ne obstaja poseben postopek, po katerem bi se izrekli za krivega.

Ali je pred postopkom obtožnico mogoče spremeniti?

Pred postopkom je obtožnico mogoče spremeniti na podlagi dejstev, ki so bila odkrita med preiskavo.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem postopku


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 05/04/2016

3 – Moje pravice med postopkom

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


Kakšno pristojnost imajo posamezna sodišča?

Obstajajo tri vrste kaznivih dejanj, vsako od njih obravnava drugo sodišče:

  • prekršek = pred sodiščem za prekrške (tribunal de police) (en sodnik)
  • hujši prekršek (delikt) = pred kazenskim senatom okrožnega sodišča (trije sodniki, razen za  hujše prekrške cestnoprometnih predpisov: en sodnik)
  • kaznivo dejanje = pred kazenskim senatom okrožnega sodišča (trije sodniki)

Sodišče lahko odredi sojenje za zaprtimi vrati, če je denimo žrtev otrok.

V kolikšni meri je mogoče spremeniti obtožnico med postopkom?

Načeloma je pravna kvalifikacija začasna in je sodišče, ki odloča o zadevi, ne sme upoštevati.

Obtožnica se lahko spremeni le, če so dejstva, na katerih temelji zadeva, enaka.

Kaj se zgodi, če se med postopkom izrečem za krivega glede vseh točk obtožnice ali nekaterih izmed njih?

Ne morete se izreči za krivega, lahko pa priznate kaznivo dejanje. Sodnik lahko kljub temu izključi priznanje, ki se mu zdi sumljivo. Vendar se lahko priznanje upošteva kot olajševalna okoliščina.

Katere so vaše pravice med postopkom?

Ali moram biti na postopku prisoten? Ali se lahko odvija brez mene?

Na sodišče morate priti, razen če predložite opravičilo,kot je na primer zdravniško potrdilo. Postopek se zaradi tega lahko prestavi. Svojega odvetnika lahko pooblastite, da vas zastopa, razen če sodišče zahteva vašo prisotnost. V primeru kaznivih dejanj je vaša prisotnost nujna.

Ali lahko sodelujem prek video-povezave, če živim v drugi državi članici? Ali moram v to privoliti?

Možnosti, da bi oseba, ki živi v drugi državi članici, sodelovala prek video-povezave, zakon ne predvideva.

Ali moram biti prisoten na celotnem postopku?

Da, ker vas sodnik lahko kadar koli zasliši.

Ali bom imel tolmača, če ne razumem jezika sodišča?

Pravica do brezplačnega tolmačenja, če ne razumete ali govorite jezika obravnave, je temeljna pravica, ki je zajamčena v Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Vendar se dokumenti iz spisa ne prevajajo.

Ali potrebujem odvetnika? Ali mi bo odvetnik dodeljen? Ali lahko odvetnika zamenjam?

Pravico imate, da se branite sami ali da vam pomaga odvetnik po vaši izbiri, in če nimate na voljo dovolj sredstev za plačilo odvetniških stroškov, vam pomaga odvetnik po uradni dolžnosti (brezplačna pravna pomoč). Odvetnika lahko kadar koli zamenjate.

Ali se lahko izrečem na postopku? Ali moram na postopku govoriti? Na primer pravica do molka, samoobtožba?

Pravico imate, da se izrečete glede vseh točk obtožnice. Prav tako imate pravico, da glede obtožb zoper vas molčite.

Kakšne so posledice, če med postopkom ne govorim resnice?

Če med postopkom ne govorite resnice, tvegate, da boste dobili višjo kazen.

Ali lahko izpodbijam dokaze, ki se uveljavljajo proti meni? Kako? Zakaj?

Dokaze, predložene proti vam, lahko izpodbijate, in sicer z vsemi sredstvi, na primer s pričami, dokumenti, argumenti ali izvedenci.

Kakšne vrste dokazov lahko predstavim v svojo korist?

Sodišče mora sprejeti vsa dokazna sredstva.

V kakšnih okoliščinah lahko predstavim takšne dokaze?

Te dokaze je mogoče predložiti na podlagi dvojnega pogoja, namreč, da so bili pravilno vloženi v spis in da je o njih potekala prosta razprava v okviru javne obravnave.

Ali lahko uporabim zasebnega detektiva za pridobitev dokazov v mojo korist? Ali so takšni dokazi sprejemljivi?

Uporaba detektiva za pridobitev dokazov ni prepovedana, vendar mora ta detektiv postopati povsem zakonito.

Ali lahko jaz ali moj odvetnik zastavljava vprašanja drugim pričam v zadevi? Ali lahko jaz ali moj odvetnik izpodbijava to, kar povedo?

Pravica do zaslišanja prič izhaja iz pravic obrambe iz odstavka 3 člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah. Obramba lahko pokliče in izpraša priče, da bi se oprala krivde, pod enakimi pogoji, kot to lahko storijo priče proti vam.

Ali se bodo upoštevale informacije, ki se nanašajo na vašo kazensko evidenco?

Sodišče bo med postopkom obveščeno o vseh prejšnjih obsodbah, ki so zapisane v vaši kazenski evidenci.

Ali se upoštevajo predhodne obsodbe v drugi državi članici?

Ne, glede povratništva. Da, glede pogojev za dodelitev pogojne kazni.

Kateri so možni izidi postopka?

Lahko ste delno ali v celoti oproščeni. Prav tako ste lahko razglašeni za krivega. Kazen je odvisna od kaznivega dejanja, za katerega ste bili obtoženi.

Kazenske sankcije:

  • dosmrtna zaporna kazen ali za obdobje od 5 do 30 let
  • globa v višini najmanj 251 evrov
  • posebna zaplemba
  • odvzem nazivov, delovnih stopenj, funkcij in javnih funkcij
  • prepoved nekaterih civilnih in političnih pravic
  • zaprtje podjetja in ustanove
  • objava sklepa ali povzetka sodbe na stroške obsojenca
  • prepoved izvajanja določenih strokovnih dejavnosti

Sankcije za hujše prekrške:

  • zapor (od 8 dni do 5 let)
  • globa v višini najmanj 251 evrov
  • posebna zaplemba
  • prepoved določenih civilnih in političnih pravic
  • zaprtje podjetja in ustanove
  • objava obsodbe
  • prepoved izvajanja določenih strokovnih dejavnosti
  • prepoved vožnje določenih vozil
  • če je zaporna kazen nižja od 6 mesecev, ima sodnik možnost njene zamenjave z družbeno koristnimi deli v trajanju od 40 do 240 ur.

Sankcije za prekrške:

  • globa v višini od 25 do 250 evrov, razen če zakon določa drugače
  • posebna zaplemba
  • prepoved vožnje določenih vozil

Obsojeni ste na odvzem prostosti. Katere so možnosti za izvršitev te kazni?

V Luksemburgu generalni državni tožilec odloči o načinih izvršitve kazni odvzema prostosti brez posredovanja sodnika.

Predvidene so različne možnosti:

Izvršitev po delih

Izvršitev kazni po delih omogoča obsojencu, ki ne predstavlja nevarnosti, da svojo kazen odsluži v določenih časovnih obdobjih.

Prestajanje kazni v zavodu odprtega tipa

Ta ureditev daje obsojencu možnost, da opravlja poklicno dejavnost, se šola ali izobražuje zunaj zapora.

Pogojni izpust

Omogoča izpust na polovici prestane kazni.

Zaporniški dopust

Zaporniški dopust vključuje dovoljenje za zapustitev kazenske ustanove, in sicer za del dneva ali za štiriindvajseturna obdobja, ta čas pa se upošteva v čas trajanja kazni.

Prekinitev kazni

Z namenom pogojnega ali dokončnega izpusta se lahko prekinitev odobri obsojencem, ki so bili pozitivno ocenjeni med predhodno dodeljenimi dopusti.

Elektronska zapestnica

Noben zakon še ne določa njene uporabe.

Kakšna je vloga žrtve med postopkom?

Žrtev je lahko zaslišana kot priča. Prav tako lahko v civilnem postopku zahteva denarno odškodnino. Lahko se opredeli glede kaznivega dejanja in njegovih posledic. Lahko se tudi pritoži zoper sodbo, vendar le glede svojih civilnih interesov.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuOrganizacija sodišč

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik

Povezava se odpre v novem oknuZakon o kazenskem postopku


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 05/04/2016

4 - Moje pravice po postopku

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


Ali lahko vložim pritožbo?

Pravico imate, da zoper sodbo vložite pritožbo v 40 dneh od razglasitve sodbe. Ta pritožba se lahko omeji na pritožbo zoper višino kazni ali na civilni zahtevek.

Pristojnosti

  • prekršek = pred sodiščem za prekrške, pritožba se vloži pri kazenskem sodišču.
  • hujši prekršek = pred kazenskim sodiščem; pritožba se vloži pri pritožbenem sodišču.
  • Kaznivo dejanje = pred kazenskim senatom okrožnega sodišča; pritožba se vloži pri kazenskem oddelku pritožbenega sodišča.

Kaj se zgodi, če vložim pritožbo?

Državnega tožilca pri sodišču, pri katerem je pritožba vložena, se o tem obvesti v štiriindvajsetih urah od vložitve pritožbe. Določi se datum za obravnavo pritožbe, o katerem boste obveščeni.

Koliko časa traja, da se odloči o pritožbi?

Za obravnavo pritožbe je potrebnih nekaj mesecev.

Ali moram za pritožbo predložiti nove dokaze? Katera pravila se uporabljajo?

V okviru pritožbe imate pravico predložiti nove dokaze. Uporabljajo se pravila, ki urejajo dokaze. Sodišče sprejme vse zakonite dokaze, ki so bili predloženi. Nasprotno pa ne bodo sprejeta procesna pravna sredstva, kot je uveljavljanje ničnosti pravnega akta, ki bi morala biti uporabljena na prvi stopnji.

Kaj se zgodi na obravnavi pritožbe in kakšna je lahko odločitev sodišča?

Sodniki na novo preučijo dejstva, vendar načeloma prič ne zaslišijo ponovno, razen če sodišče odloči, da je to potrebno. Podobno lahko po potrebi zasliši nove priče.

Pritožbeni sodnik načeloma ne more povečati kazni, ki je bila izrečena na prvi stopnji, če se s sodbo ne strinja zgolj obtoženi. V tem primeru lahko sodnik le ohrani ali zniža predvideno kazen. Povečanje kazni je možno le v primeru, ko se je državni tožilec prav tako pritožil zoper sodbo, kar se na splošno zgodi, če se obtoženi pritoži glede kazenskega vidika.

Kaj se zgodi, če je pritožbi ugodeno ali je zavrnjena?

Pravico imate do kasacijske pritožbe. Kasacijsko sodišče zgolj preveri pravo, vendar se ne ukvarja več z dejstvi.

Ali sem upravičen do odškodnine, če je bila prva odločba napačna? Kakšne? Kako?

Pravico do odškodnine imate le v primeru neupravičenega pridržanja v zaporu. To pravico ima vsak, ki je bil preventivno pridržan več kot tri dni, vendar pod pogojem, da to pridržanje ali njegovo trajanje ni bilo po vaši krivdi.

Ali se bo moja obsodba shranila v moji kazenski evidenci, če je moji pritožbi ugodeno?

Če je vaši pritožbi ugodeno in sledi oprostitev, vaša obsodba ne bo vpisana v vašo kazensko evidenco.

Ali je mogoča še ena pritožba, če prvi ni bilo ugodeno? Na koga naj jo naslovim? V kakšnih okoliščinah?

Obnovo postopka lahko zahteva vsak, ki je bil pravnomočno spoznan za storilca kaznivega dejanja ali hujšega prekrška (delikt) v naslednjih okoliščinah:

  • če je po obsodbi za kaznivo dejanje ali delikt z novo sodbo sodišča za isto dejanje obsojena druga oseba in se dve obsodbi ne moreta uskladiti, ker so si dokazi za nedolžnost ene ali druge osebe v protislovju.
  • če so bile zaslišane priče naknadno obsojene za lažno pričanje.
  • če se po obsodbi pojavi dejstvo ali neznani dokazi, na podlagi katerih je mogoče dokazati, da ste delno ali v celoti nedolžni.
  • če so po obsodbi za umor dokazi ponovno predstavljeni tako, da pomenijo zadosten dokaz za obstoj domnevne žrtve umora.
  • če iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice izhaja, da je bila kazenska obsodba izrečena s kršitvijo te konvencije.

Vrhovno sodišče, ki odloča kot kasacijsko sodišče, bo odločilo o zahtevkih za revizijo.

Kdaj je obsodba pravnomočna?

Obsodba postane pravnomočna po tem, ko so bila uporabljena vsa pravna sredstva, med drugim v primeru, ko se je iztekel rok za pritožbo ali kasacijsko pritožbo.

Ali sem po postopku lahko premeščen, če sem državljan druge države članice?

Po postopku ste kot državljan druge države članice lahko izgnani zaradi dejanskih in hudih motenj javnega reda in miru. Državljan tretje države lahko na polovici svoje kazni zaprosi za izpust iz zapora, če se pisno zaveže, da se v državo ne bo več vrnil.

Zoper odločbo o vašem izgonu, ki jo je izdalo Ministrstvo za priseljevanje, se lahko pritožite pri upravnem sodišču.

Kaj se zgodi s podatki iz obtožnice/obsodbe?

Podatki o vaši obsodbi bodo vpisani v kazensko evidenco, spis, v katerega se vpišejo obsodbe, ki jih izrečejo kazenska sodišča v Luksemburgu.

Kako in kje bodo ti podatki shranjeni?

Kazensko evidenco hrani generalno tožilstvo pod vodstvom generalnega državnega tožilca v obliki računalniškega sistema. V sistemu ste evidentirani pod vašim imenom in priimkom, imenom in priimkom, očeta in matere in primeroma, zakonca, navedeni so še datum in kraja rojstva, bivališče in poklic ali identifikacijske številke.

Koliko časa se podatki hranijo?

Obsodbe, ki jih izreče luksemburško sodišče, se izbrišejo iz kazenske evidence le če ste upravičeni do pravne ali sodne rehabilitacije.

Ali se lahko podatki ohranijo brez mojega soglasja?

Hranjenje podatkov v sodni evidenci je obvezno in se lahko izvaja brez vašega soglasja.

Ali lahko nasprotujem hranjenju teh podatkov? Kako? Kje?

Vpisu v kazensko evidenco lahko nasprotujete, pritožite se lahko pri senatu okrožnega sodišča (Chambre du Conseil du Tribunal d’arrondissement).

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuKazenska evidenca

Povezava se odpre v novem oknuKazenski zakonik

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenski preiskavi


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 05/04/2016

5 - Prekrški

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


Prekrške v zvezi s cestnoprometnimi predpisi ureja cestnoprometni zakonik, ki med drugim opredeljuje prekrške, povezane z uživanjem alkohola, hitrostjo in z ravnanjem v primeru nesreče.

Kateri so prekrški, povezani z uživanjem alkohola?

Treba jih je razlikovati glede na njihovo stopnjo. Osnovna stopnja, na podlagi katere postane uživanje alkohola kaznivo, je 0,5 g na liter krvi. Od te stopnje do stopnje 1,2 g na liter krvi je pristojno sodišče za prekrške (tribunal de police) (hujši prekršek), za višjo stopnjo pa je pristojno kazensko sodišče (kaznivo dejanje).

Zakon prav tako določa jasne znake vinjenosti. Če je stopnja alkohola v vaši krvi nižja od 0,5 g na liter krvi, vendar kažete jasne znake vinjenosti, boste obravnavani, kot da imate najmanj 0,5 g na liter krvi. Če v primeru stopnje med 0,5 in 1,2 g na liter krvi obstajajo jasni znaki vinjenosti voznika, se vas obravnava enako, kot če bi stopnja znašala najmanj1,2 g na liter krvi.

Katere sankcije tvegate?

Tvegate naslednje sankcije: zaporno kazen, globo, prepoved vožnje (začasno, dokončno, takojšen odvzem vozniškega dovoljenja) ali zaseg vozila. Sankcije se razlikujejo glede na resnost kaznivega dejanja.

 

Kateri so prekrški, povezani z vožnjo s preveliko hitrostjo?

Prekrški, povezani s preveliko hitrostjo, so trije:

Manjši prekršek

Gre za vsako prekoračitev hitrosti, ki ne spada v drugo kategorijo. Sankcija za manjši prekršek je plačilo mandatne kazni, in zadeva bo zaključena.

Hujši prekršek

Sankcija je globa (od 25 do 500 EUR).

Kaznivo dejanje velike prekoračitve hitrosti (samo v primeru ponovitve kaznivega dejanja ob prvi hujši kršitvi)

Sankcija je globa (od 500 do 10.000 EUR) in zaporna kazen (od 8 dni do 3 let) ali ena od teh kazni.

Več podrobnosti o stopnjah, ki se uporabljajo za vožnjo s preveliko hitrostjo, in njihovo razvrščanje glede na resnost kršitev, najdete na spletni strani Povezava se odpre v novem oknuministrstva za promet.

Katera kazniva dejanja so povezana z ravnanjem v primeru nesreče?

Kaznivo dejanje pobega

V primeru nesreče (ne glede na naravo in velikost škode) morate ostati na kraju nesreče do trenutka, ko se ugotovijo vsa dejstva, v nasprotnem primeru ste zagrešili kaznivo dejanje pobega.

V primeru kaznivega dejanja pobega se vam lahko izreče zaporna kazen, globa in prepoved vožnje.

Nenudenje pomoči osebam v nevarnosti

Nenudenje pomoči osebi, ki je v nevarnosti, je kaznivo, če kljub temu, da ni nevarnosti za vas ali za druge ne pomagate osebi, ki je v veliki nevarnosti, bodisi ste položaj te osebe ugotovili sami bodisi so vam ga opisali tisti, ki vas prosijo za pomoč.

Če osebi v nevarnosti ne nudite pomoči vam grozi zaporna kazen od osem dni do pet let in globa od 251 do 10.000 EUR ali samo ena od teh dveh kazni.

Nenamerne telesne poškodbe in nenaklepni umor.

Za vse zadeve, razen za zadeve povezane s prometom, je pristojno sodišče.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuOddelek za promet, preseženo hitrost

Novosti na področju cestnega prometaPovezava se odpre v novem oknuhttp://www.handwierk-online.lu/pls/CDM/GetRub?lng=FR&rub=3377&p=9&n=&f=140


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 05/04/2016