1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Save as PDF

Katere informacije bom pridobil od organov (npr policija, državni tožilec) po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo?

Policija ali tožilstvo žrtev nemudoma in v skladu s členom 3-7 zakonika o kazenskem postopku v jeziku, ki ga žrtev razume, obvesti:

  • o vrsti pomoči, ki jo lahko žrtev dobi, in od koga, vključno z, kadar je primerno, osnovnimi informacijami o dostopu do zdravstvene pomoči, morebitne specialistične pomoči, zlasti psihološke pomoči, in nadomestne namestitve;
  • o postopkih glede prijave v zvezi s kaznivim dejanjem in njeni vlogi v zvezi s temi postopki;
  • o tem, kako in pod kakšnimi pogoji lahko pridobi zaščito;
  • o tem, kako in pod kakšnimi pogoji ima dostop do odvetnikov in pravne pomoči pod pogoji, določenimi z zakonom, ter katerih koli drugih nasvetov;
  • o tem, kako in pod kakšnimi pogoji lahko prejme odškodnino;
  • o tem, kako in pod kakšnimi pogoji je upravičena do tolmačenja in prevajanja;
  • o postopkih za vložitev pritožbe, ki so na voljo, kadar se pravice žrtve ne spoštujejo;
  • o kontaktnih podatkih osebe, s katero lahko komunicira o svoji zadevi;
  • o možnostih zdravljenja in restorativne pravičnosti;
  • o tem, kako in pod katerimi pogoji se ji lahko povrnejo stroški, ki jih je imela zaradi sodelovanja v kazenskem postopku;
  • o pravici do individualne presoje pri službi za podporo žrtvam (Service d’aide aux victimes), da se preveri potreba po posebni obravnavi in prepreči sekundarna viktimizacija;
  • o dodatnih informacijah, ki ji bodo glede na potrebe zagotovljene v vsaki fazi postopka;
  • o pravici , da jo spremlja oseba, ki jo izbere sama, kadar zaradi posledic kaznivega dejanja potrebuje pomoč pri tem, da razume ali se jo razume.

Poleg tega vam pomoč in nasvete nudijo tudi služba za sprejem in pravne informacije (Service d’Accueil et d’Information juridique), služba za podporo žrtvam pri osrednji službi za socialno pomoč (Service central d'assistance sociale) in ministrstvo za pravosodje.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Če je žrtev tujec (državljan EU ali tretje države), lahko uveljavlja zgoraj navedene pravice in je obveščena o postopkih za uveljavljanje svojih pravic, kadar prebiva v drugi državi članici Unije, tj. o pravici do vložitve prijave pri policijskih organih Luksemburga.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Žrtev ima med drugim pravico:

  • da je samodejno obveščena o zaključku zadeve brez nadaljnjih ukrepov in razlogih za to;
  • da je na zahtevo obveščena o uvedbi preiskave v zadevi;
  • da je na zahtevo obveščena o stanju kazenskega postopka;
  • da jo tožilstvo samodejno obvesti o datumu obravnave, na kateri se bo razsojalo o njeni zadevi;
  • da na zahtevo pridobi informacije o vsaki pravnomočni odločbi v kazenskem postopku.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Kot žrtev ali civilna stranka, ki ne govori ali ne razume jezika postopka, ima žrtev pravico do brezplačne pomoči tolmača v jeziku, ki ga razume, in pravico do brezplačnega prevajanja vseh listin, ki so ji vročene ali do katerih ima pravico dostopati.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Če žrtev ne razume jezika postopka, ima pravico do brezplačne pomoči tolmača. Če je žrtev govorno ali slušno prizadeta, ji pomaga tolmač za znakovni jezik ali usposobljena oseba, ki obvlada jezik, metodo ali napravo, ki omogoča komuniciranje z žrtvijo.

Če je žrtev mladoletna, ima pravico, da jo spremlja njen zakoniti zastopnik ali oseba po njeni izbiri.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Žrtev ima pravico, da ji pomaga več služb za podporo žrtvam. Podporo zagotavlja država prek osrednje službe za pomoč pri generalnem tožilstvu, ki žrtev sprejme ter ji ponudi brezplačno socialno, psihološko in pravno pomoč. Obstajajo tudi nevladne organizacije, ki ponujajo podporo žrtvam, če je žrtev ženska ali otrok, ki je žrtev nasilja, ranljiva oseba itd.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Dolžnost policije je, da žrtev seznani z njenimi pravicami ter da opravlja nalogo posrednika in žrtev usmeri na združenja za podporo žrtvam. Policija žrtvi samodejno izroči zloženko „Informacije in pomoč za žrtve“ (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.police.public.lu/fr/aide-victimes/flyer-aide-victime-fr.pdf), ki je na voljo v luksemburški, francoski, nemški, angleški in portugalski različici, ter informativni list „Infodroit“ (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.police.public.lu/fr/aide-victimes/infodroit-victime.pdf).

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Zasebnost žrtve je zaščitena z luksemburško ustavo. Člen 11(3) določa: „Država zagotavlja varstvo zasebnega življenja, razen v izjemnih primerih, določenih z zakonom.“

Policija in pravosodje morata žrtvi ponuditi zaščito v primeru groženj ali maščevalnih ukrepov, ki jih med drugim izvaja storilec kaznivih dejanj. Ta zaščita mora biti mogoča od začetka preiskave in med celotnim njenim trajanjem. Žrtev ima tudi pravico do zaščite pred vsemi posegi v njeno zasebno življenje in vsekakor neposredno po kaznivem dejanju.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Služba za podporo žrtvam je namenjena vsem žrtvam (otrokom, mladostnikom, odraslim), katerih telesna in/ali duševna celovitost je bila prizadeta zaradi kaznivega dejanja. Ekipa ponuja psihološko in psihoterapevtsko svetovanje ter seznanja žrtve z njihovimi pravicami in jih lahko spremlja med sodnim postopkom. Služba ponuja tudi terapevtsko skupino za žrtve nasilja v partnerskih odnosih. Storitve ponuja tudi vsem osebam, ki so morale zaradi svojega razmerja z žrtvijo trpeti z njo, ali pričam kaznivih dejanj. Zadevnim osebam ni treba vložiti prijave, da bi imele dostop do službe za podporo žrtvam.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Pripor obtoženca

  • če je za kaznivo dejanje predpisana najvišja kazen najmanj dveh let zapora;
  • če obstaja tveganje, da bo obtoženec ponovil kaznivo dejanje;
  • če obstaja tveganje pobega.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Zaščito žrtve lahko zagotovi policija Velikega vojvodstva.

Ali bo izvedena ocena tveganja, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Pri odločitvi o morebitnem priporu storilca se upoštevajo različni elementi.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive osebe?

Mladoletne žrtve so na podlagi člena 48-1 zakonika o kazenskem postopku upravičene do naslednjih vrst zaščite.

  • Zaslišanje priče in vsake mladoletne osebe se lahko z dovoljenjem državnega tožilca zvočno ali slikovno snema.
  • Snemanje se izvede po pridobitvi soglasja priče ali mladoletne osebe, če ima potrebno sposobnost razsojanja, v nasprotnem primeru je potrebno soglasje zakonitega zastopnika mladoletne osebe. V primeru ustrezno ugotovljenega tveganja nasprotovanja interesov med zakonitim zastopnikom mladoletne osebe in mladoletno osebo se lahko snemanje izvede le s soglasjem ad hoc skrbnika, če je bil ta dodeljen mladoletni osebi, ali, če ad hoc skrbnik ni bil dodeljen, z izrecnim ustrezno obrazloženim dovoljenjem državnega tožilca.
  • Z odstopanjem od zgoraj navedenega se, kadar je mladoletna oseba žrtev dejanj iz členov od 354 do 360, 364, 365, od 372 do 379, 382-1 in 382-2, 385, 393, 394, 397, od 398 do 405, 410-1, 410-2 ali 442-1 kazenskega zakonika ali kadar je mladoletna oseba priča dejanjem iz členov od 393 do 397 ali od 400 do 401a kazenskega zakonika, snemanje obvezno izvede na način iz odstavka 1, razen če zaradi nasprotovanja mladoletne osebe ali njenega zakonitega zastopnika ali, kjer je to ustrezno, njenega ad hoc skrbnika takemu snemanju državni tožilec odloči, da tega ni treba izvesti.
  • Snemanje se uporabi kot dokaz. Izvirnik se zapečati. Kopije se evidentirajo in vključijo v spis. Z dovoljenjem državnega tožilca in na kraju, ki ga ta določi, lahko posnetke brez premestitve poslušajo ali si jih ogledajo stranke in izvedenec.
  • Vsaka mladoletna oseba iz tretje alinee ima pravico, da jo med zaslišanjem spremlja polnoletna oseba, ki jo izbere sama, razen če državni tožilec v interesu mladoletne osebe ali zaradi razkritja resnice v zvezi s to osebo ne sprejme obrazložene nasprotne odločitve.

Žrtve trgovine z ljudmi ali nasilja v partnerskih odnosih so pod nekaterimi pogoji upravičene do posebne zaščite.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Če je žrtev mladoletna, ima vrsto dodatnih pravic:

  • da začne zastaralni rok za kazniva dejanja, storjena zoper žrtev, kot so poseg v spolno nedotakljivost, posilstvo in trgovina z ljudmi, spolno izkoriščanje, uboj, ki ni opredeljen kot umor, naklepne telesne poškodbe, zloraba in dajanje droge, tj. rok, po katerem teh kaznivih dejanj ni več mogoče preganjati, teči šele, ko žrtev dopolni 18 let;
  • da državni tožilec ali preiskovalni sodnik, če vsaj eden od zakonitih zastopnikov žrtve ne zagotavlja popolne zaščite njenih interesov, imenuje posebnega zastopnika, imenovanega ad hoc skrbnik. Ta posebni zastopnik zagotavlja zaščito njenih interesov in uveljavlja njene pravice, ki jih ima kot civilna stranka;
  • da jo njen zakoniti zastopnik ali ad hoc skrbnik obvesti o začetku kazenskega postopka in pravici do uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka;
  • da se z dovoljenjem državnega tožilca in po pridobitvi soglasja žrtve, njenega zakonitega zastopnika ali njenega ad hoc skrbnika njeno zaslišanje snema s kamero ali snemalnikom zvoka, da se prepreči, da bi ji bila s tem, da bi morala svoje izjave med postopkom večkrat ponoviti, povzročena travma. Snemanje je obvezno za kazniva dejanja, povezana s posegom v spolno nedotakljivost in posilstvom, prostitucijo, izkoriščanjem in trgovino z ljudmi, umorom, naklepnim umorom in telesnimi poškodbami, razen če se zaradi nasprotovanja žrtve ali njenega zastopnika državni tožilec ne odloči, da se tako snemanje ne izvede;
  • da jo na zaslišanjih spremlja njen zakoniti zastopnik ali oseba, ki jo izbere sama.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če je zaradi kaznivega dejanja umrl družinski član in je druga oseba zaradi tega oškodovana, ima pravico vložiti prijavo z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka pri pristojnem preiskovalnem sodniku.

V takem primeru ima med drugim pravico:

  • da od obtoženega zahteva odškodnino;
  • da sodeluje pri preiskavi, ki jo izvaja preiskovalni sodnik;
  • da preiskovalnemu sodniku predlaga, naj odredi dodatne preiskovalne ukrepe;
  • da pri senatu sodišča vloži pritožbo zoper nekatere preiskovalne ukrepe, ki vplivajo na njene civilne interese;
  • da je zaslišana samo, če želi;
  • da se po potrebi sooči z obdolžencem;
  • da ima dostop do spisa v uradu preiskovalnega sodnika po prvem zaslišanju obtoženca in pred vsakim preiskovalnim ukrepom, za katerega je potrebna pravna pomoč;
  • da od preiskovalnega sodnika po končani preiskavi zahteva kopijo spisa;
  • da zahteva izvedensko mnenje, zaslišanje prič in vrnitev zarubljenih predmetov;
  • da pomaga pri pregledu kraja kaznivega dejanja.

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Tretja oseba, ki jo zadeva kaznivo dejanje, storjeno zoper njenega družinskega člana, ima pravico:

  • da od tožilstva zahteva kopijo zapisnika, ki se nanaša na dejanje, ki to osebo zadeva kot tretjo osebo;
  • da jo tožilstvo samodejno obvesti o datumu obravnave, na kateri se bo razsojalo o zadevi;
  • da od sodnega tajništva senata okrožnega sodišča oziroma sodišča za prekrške zahteva sodbo, ki je bila izrečena v tej zadevi.

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Kakšni so pogoji za dostop do mediacije? Ali bom v času mediacije na varnem?

Mediacija v kazenskih zadevah je druga možnost namesto kazenskega pregona, ki načeloma omogoča rešitev spora brez posredovanja sodišča. Mediacija med storilcem in oškodovancem je mogoča le pred začetkom kazenskega postopka. Državni tožilec se lahko odloči za mediacijo, če se mu zdi, da se lahko s takim ukrepom zagotovi povračilo povzročene škode ali odpravijo motnje, ki so posledica kaznivega dejanja, ali prispeva k reintegraciji storilca kaznivega dejanja. Mediacija je izključena, če je storilec oseba, ki živi skupaj z žrtvijo. Z mediacijo se morata strinjati storilec kaznivega dejanja in žrtev.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

V zakoniku o kazenskem postopku, ki je na voljo na spletišču Legilux.

Povezava se odpre v novem oknuhttp://legilux.public.lu/eli/etat/leg/code/procedure_penale

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 08/11/2018