1 - Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja

Save as PDF

Kako in kje lahko prijavim kaznivo dejanje?

Kako lahko spremljam, kaj počnejo pristojni organi, potem ko sem prijavil kaznivo dejanje?

Kako sem lahko vključen v preiskovanje kaznivega dejanja?

Katere so moje pravice, ki jih imam kot priča?

Sem mladoleten. Imam zato dodatne pravice?

Katere informacije lahko dobim med preiskovanjem kaznivega dejanja od policije ali organizacij, ki pomagajo žrtvam?

Lahko dobim brezplačno pravno pomoč?

Kako lahko dobim zaščito, če sem v nevarnosti?

Kakšne storitve in kakšna pomoč so mi lahko nudene med preiskovanjem kaznivega dejanja?

Obstajajo možnosti za dosego poravnave ali za uvedbo poravnavanja med storilcem in mano?

Kaj se bo dogajalo z mojo zadevo po koncu preiskave?

Se lahko pritožim, če se moja zadeva zaključi, ne da bi kdaj prišla pred sodišče?

Sem tujec. Kako so zaščitene moje pravice in moji interesi?

Več informacij

Kako in kje lahko prijavim kaznivo dejanje?

Če ste utrpeli kaznivo dejanje ali kako drugače izvedeli, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, lahko prijavite kaznivo dejanje policiji ali državnemu tožilstvu. To lahko storite, tako da:

Če se odločite za pisno prijavo, jo lahko podpišete, vendar to ni obvezno. Upoštevajo se tudi anonimne prijave ( policija omogoča tako elektronsko kot tudi telefonsko anonimno prijavo – tel. št. 080-1200; več o elektronskih anonimnih prijavah: Povezava se odpre v novem oknu https://www.policija.si/index.php/component/content/article/291-anonimna-e-prijava/9207-anonimne-e-prijave ) . Na podlagi ustne prijave in prijave po telefonu bo policija ali državni tožilec napravil zapisnik oz. uradni zaznamek. Uradnega zaznamka vam ni treba podpisati.

Za prijavo kaznivega dejanja ni niti predpisanega obrazca niti posebnih zahtev, katere podatke morate vključiti v prijavo. Kratek opis dejanja bo zadostoval (tj. kdaj in kje se je zgodilo, kako, kdo je bil storilec ali kakšen je bil njegov videz, kaj je bilo odvzeto, kakšna je bila škoda ipd.). Če imate kakšne relevantne dokaze, jih lahko predložite ob prijavi kaznivega dejanja.

Če ne govorite slovenskega jezika, lahko prijavite kaznivo dejanje v kateremkoli jeziku, ki ga razumete.

Za prijavo kaznivega dejanja ni določenega roka, v katerem je treba prijaviti dejanje. Vendar če prijavite kaznivo dejanje po izteku določenega obdobja, ki ga določa zakon, se lahko zgodi, da pristojni organi ne bodo pričeli s preiskovanjem.

Nekatera lažja kazniva dejanja se preganjajo zgolj, če podate predlog za pregon ali sami vložite zasebno tožbo na sodišče. Za ta kazniva dejanja obstaja rok, saj morate podati predlog za pregon oziroma vložiti zasebno tožbo v treh mesecih od dneva, ko ste izvedeli za kaznivo dejanje in storilca.

Kako lahko spremljam, kaj počnejo pristojni organi, potem ko sem prijavil kaznivo dejanje?

Če državni tožilec odloči, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje, ki ste ga prijavili, vam mora (če ste s kaznivim dejanjem oškodovani) to sporočiti in vas poučiti, da lahko sami začne pregon. V tem primeru lahko začnete pregon v osmih dneh, odkar ste prejeli tako obvestilo.

Kaj se dogaja z vašo prijavo kaznivega dejanja, lahko preverite tako, da povprašate pri policistu, ki je zadolžen za vaš primer. Policija ima tudi spletno aplikacijo, prek katere lahko oškodovanec spremlja razvoj svojega primera: Povezava se odpre v novem oknu https://www.policija.si/apps/obvescanje_oskodovancev/form.php

Kako sem lahko vključen v preiskovanje kaznivega dejanja?

Ko prijavite kaznivo dejanje, vam lahko državni tožilec ali policist zastavita dodatna vprašanja, da bi pojasnili nekatere podrobnosti dejanja. To ni formalno zaslišanje. Kljub temu vas lahko pri tem spremlja odvetnik ali druga oseba, ki ji zaupate, če tako želite. Če želite imeti ob sebi odvetnika, morate plačati za njegovo storitev. Brezplačna pravna pomoč je na voljo v kasnejših fazah postopka.

Ko se državni tožilec odloči za pregon, lahko poda zahtevo za preiskavo preiskovalnemu sodniku (ali pa vloži neposredno obtožnico) . Preiskovalni sodnik vas bo s pisnim vabilom povabil, da se udeležite vsakega preiskovalnega dejanja, ki se ga smete udeležiti. V vabilu boste obveščeni, kdaj in kje se bo izvedlo preiskovalno dejanje. Preiskovalni sodnik vam bo tudi razložil, katere pravice imate med preiskavo.

Kot oškodovanec lahko:

  • pregledujete spise in zbrane dokazne predmete (preiskovalni sodnik vam lahko odreče pregled spisov, dokler niste zaslišani kot priča);
  • predlagate izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj;
  • prisostvujete pri določenih preiskovalnih dejanjih (navzoči ste lahko pri ogledu, zaslišanju izvedencev in zaslišanju tistih prič, ki ne bodo ponovno zaslišane na glavni obravnavi, ne morete pa biti prisotni pri zaslišanju obdolženca in pri hišni preiskavi);
  • med preiskovalnim dejanjem, ki se ga smete udeležiti, postavljate vprašanja z dovoljenjem preiskovalnega sodnika;
  • pritožite predsedniku sodišča zaradi zavlačevanja postopka in drugih nepravilnosti med preiskavo.

Da bi lahko izvrševali pravice, ki jih imate kot oškodovanec, vam ni treba zato vložiti kakšne uradne prošnje, da bi se udeležili postopka.

Niste obvezani dokazovati ničesar, kar se nanaša na kaznivo dejanje. Samo če se kaznivo dejanje preganja na podlagi vaše zasebne tožbe, morate dokazati kaznivo dejanje in krivdo obdolženega storilca.

Med preiskavo lahko imate (niste pa obvezani imeti) odvetnika. Če želite imeti odvetnika, morate plačati njegovo storitev. Sicer lahko zaprosite za brezplačno pravno pomoč, če vam finančni položaj ne omogoča, da bi sami plačali odvetnika.

Katere so moje pravice, ki jih imam kot priča?

Če ste med preiskavo povabljeni kot priča na zaslišanje, ste se dolžni odzvati vabilu preiskovalnega sodnika ter odgovarjati na vprašanja. Preiskovalni sodnik vas bo opomniti, da ste dolžni govoriti resnico in da ne smete ničesar zamolčati.

Kot priča ne smete biti zaslišani ali ste oproščeni dolžnosti pričevanja, če:

  • imate dolžnost varovanja uradne ali vojaške tajnosti;
  • ste v sorodu z obdolžencem (njegov zakonec, zunajzakonski partner, mati ali oče, stara mati ali stari oče, otrok, posvojenec, posvojitelj, vnukinja ali vnuk ali kakšen drug bližnji sorodnik); ali
  • ne smete posredovati podatkov, ki ste jih izvedeli med opravljanjem svojega poklica (ste npr. zdravnik, obdolženec pa je vaš pacient).

Poleg tega lahko odrečete odgovor na posamezna vprašanja, če je verjetno, da bi z odgovorom spravili sebe ali svojega bližnjega sorodnika v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali kazenski pregon.

Pred zaslišanjem vas bo preiskovalni sodnik poučil, kdaj smete odkloniti odgovor na posamezna vprašanja in kdaj vam sploh ni treba pričati.

Če se zaradi bolezni ali drugega resnega razloga ne morete odzvati vabilu preiskovalnega sodnika, vas lahko preiskovalno sodnik zasliši tam, kjer živite. Če ste gluhi ali nemi, se vas zasliši pisno ali se pokliče posebnega tolmača, ki vam pomaga pri sporazumevanju.

Ko ste zaslišani kot priča, lahko dobite povrnjene potrebne izdatke, ki se jih imeli zaradi tega. Povračilo lahko pokrije potne stroške, stroške za hrano in nastanitev in stroške zaradi odsotnosti z dela ali izgube dobička. Povračilo morate zahtevati takoj po zaslišanju.

Sem mladoleten. Imam zato dodatne pravice?

Če ste mladoletnik in ste bili povabljeni na zaslišanje, kot oškodovanec, se zaslišanje lahko opravi ob prisotnosti in s pomočjo pedagoga ali drugega strokovnjaka. Če ste mladoletni, je lahko ob vas med celotno preiskavo navzoča in vam pomaga oseba, ki ji zaupate. Taka oseba je lahko navzoča tudi pri vašem zaslišanju.

Če ste mladoletni oškodovanec kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja ali trgovine z ljudmi, morate imeti med postopkom ves čas pooblaščenca, ki skrbi za vaše pravice. Če nimate pooblaščenca, vam ga bo postavilo sodišče izmed odvetnikov.

Če ste mladoletna oseba , ki glede na svojo starost in duševno razvitost ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, vas sodišče ne sme zaslišati, razen če to zahteva sam obdolženec.

Če ste še ne polnoletna žrtev družinskega nasilja, ne smejo biti javnosti posredovani podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti vašo identiteto, in to ne glede na to, ali bi vaši starši s takim razkritjem soglašali.

Katere informacije lahko dobim med preiskovanjem kaznivega dejanja od policije ali organizacij, ki pomagajo žrtvam?

Ob prijavi kaznivega dejanja lahko zaprosite policista ali državnega tožilca, da vam posreduje več informacij o postopku, ki sledi, in pomoči, ki jo lahko dobite kot žrtev. O tem se lahko poučite tudi iz brošur, ki so namenjene žrtvam in so na voljo na policijskih postajah. Brošura pa je dostopna tudi na spletu ( Povezava se odpre v novem oknu https://www.policija.si/images/stories/Publikacije/PDF/Ko_postanem_zrtev_KD_februar_2015.pdf ) .

Lahko dobim brezplačno pravno pomoč?

Za brezplačno pravno pomoč lahko zaprosite, če ste:

  • slovenski državljan;
  • tujec, ki ima začasno ali stalno prebivališče v Sloveniji i n osebe brez državljanstva (apatridi), ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji ; ali
  • tujec, lahko v skladu z mednarodnim pravom zaprosite za brezplačno pravno pomoč (za nadaljnja pojasnila glede upravičenosti do brezplačne pravne pomoči se obrnite na policista oz. državnega tožilca.).

Brezplačno pravno pomoč lahko dobite, če želite odvetnika, pa vam finančni položaj ne omogoča, da bi ga sami plačali.

Da bi dobili brezplačno pravno pomoč, morate vložiti prošnjo na sodišču. Če ste slovenski državljan, vam ni treba predložiti podatkov o vaših dohodkih. Organ, ki bo odločil o vaši prošnji, bo sam pridobil te podatke iz uradnih evidenc, ki so mu na voljo.

Če ste žrtev družinskega nasilja, lahko dobite brezplačno pravno pomoč ne glede na to, kakšen je vaš finančni položaj. Do nje ste upravičeni, če pristojni Povezava se odpre v novem oknucenter za socialno delo poda oceno o vaši ogroženosti.

Kako lahko dobim zaščito, če sem v nevarnosti?

Če je obdolženec nevaren in obstaja verjetnost, da bo oviral potek kazenskega postopka s tem, da bo vplival na vas kot pričo ali če obstaja nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi, mu bo med postopkom odvzeta prostost in bo zoper njega odrejen pripor (lahko pa tudi milejši ukrep prepoved približevanja) .

Prepoved približevanja lahko pride v poštev tudi v drugih primerih. Če ste žrtev nasilja, lahko predlagate policistu, da odredi storilcu prepoved približevanja, ki mu prepoveduje, da bi se vam približal in stopil v stik z vami. Če živite skupaj s storilcem (denimo v primerih družinskega nasilja), bo policist storilcu odredil, da mora skupno prebivališče takoj zapustiti in mu izročiti ključe prebivališča. Prepoved približevanja se lahko tudi podaljša . Če storilec ne upošteva odredbe o prepovedi približevanja, se ga kaznuje, tako da mora plačati globo (lahko pa se tudi odredi pripor – odvisno od tega, na podlagi katerega zakona je bila odrejena) .

Če ste priča in vas je strah, da utegne razkritje vaše identitete ogroziti vaše življenje ali zdravje ali življenje ali zdravje vaših sorodnikov ali drugih oseb, ki so vam blizu, lahko predlagate preiskovalnemu sodniku, da se ne razkrije vaše identitete. Preiskovalni sodnik lahko odredi naslednje ukrepe:

  • izbris vaših osebnih podatkov iz kazenskega spisa;
  • varovanje vaših osebnih podatkov kot uradno tajnost;
  • odredba obdolžencu in njegovemu zagovorniku, da morata ohraniti v tajnosti določene podatke;
  • določitev psevdonima;
  • zaslišanje s pomočjo tehničnih sredstev (zaščitna stena, naprava za popačenje glasu, prenos zvoka iz posebnega prostora in podobna tehnična zaščitna sredstva).

Če vas je strah, da zgolj tajnost vaše identitete, ne bi zadostovala za vašo zaščito, lahko predlagate posebne varovalne ukrepe. Posebni varovalni ukrepi pridejo v poštev samo, če ste žrtev zelo resnega kaznivega dejanja, kakršno je denimo ugrabitev, trgovanje z drogami ipd. Posebni varovalni ukrepi lahko vključujejo:

  • fizično varovanje;
  • preselitev, vključno s selitvijo v tujino;
  • prirejene osebne dokumente;
  • onemogočenje dostopa do vaših osebnih podatkov;
  • prikritje vaše identitete;
  • spremembo identitete;
  • uporabo video-konference in telefonske konference;
  • denarno in socialno podporo.

Če ste žrtev družinskega nasilja, ne smejo biti javnosti posredovani podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati vašo identiteto. Posredovanje takih podatkov je dopustno le, če ste polnoletni in če s tem soglašate. Sodišču lahko predlagate, da povzročitelju nasilja z odločbo prepove približevanje vašemu domu ali drugim krajem, kjer se pogosto nahajate (tj. delovnemu mestu, šoli ipd.), in navezovanje stikov z vami s sredstvi za komuniciranje, kot so telefon, elektronska pošta ipd. Sodišču lahko tudi predlagate, da z odločbo naloži povzročitelju nasilja, da mora stanovanje, ki ga ima z vami v skupni uporabi, prepustiti v izključno uporabo vam za obdobje do 12 mesecev (z možnostjo podaljšanja za še največ 12 mesecev). V slednjem primeru se lahko zgodi, da povzročitelj nasilja od vas zahteva primerno nadomestilo za obdobje, ko mora živeti drugje. Ti ukrepi niso vezani na kazenski postopek. Njihovo odreditev lahko predlagate ne glede na to, ali teče kazenski pregon.

Če ste žrtev trgovine z ljudmi in ste v Sloveniji brez dovoljenja, lahko predlagate policiji, da vam dovoli zadrževanje v državi do tri mesece (z možnostjo podaljšanja za še tri mesece).

Kakšne storitve in kakšna pomoč so mi lahko nudene med preiskovanjem kaznivega dejanja?

V zdravstvenih institucijah lahko dobite medicinsko pomoč, ki pa jo je treba plačati, če niste zavarovani. Znesek, ki ste ga plačali za zdravstveno ali psihološko oskrbo, lahko vključite v svoj premoženjskopravni zahtevek. Državljani 27 držav članic EU, Islandije, Liechtensteina, Norveške in Švice lahko uveljavljajo Povezava se odpre v novem oknuevropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.

Psihološko pomoč in druge storitve lahko dobite v lokalnem Povezava se odpre v novem oknucentru za socialno delo in pri specializiranih nevladnih organizacijah.

Lahko si izberete »zaupno« osebo, ki vam bo pomagala med postopki.

 

Če ste žrtev nasilnega kaznivega dejanja ali oseba, ki jo je preživljala oseba, ki je umrla zaradi takega kaznivega dejanja, lahko (brez predhodnega uveljavljanja zahtevka za odškodnino od storilca) zahtevate denarno odškodnino od države v roku 6 mesecev od storitve dejanja, in sicer v posebnih primerih (npr. družinsko nasilje, žrtev je otrok ali invalid, storilec je neznan). Zahtevo je treba nasloviti na Komisijo za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj pri Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.mp.gov.si/si/o_ministrstvu/Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvu za pravosodje. Poglejte si brošuro Evropske pravosodne mreže o odškodnini žrtvam kaznivih dejanja v Sloveniji (na voljo v Povezava se odpre v novem oknuangleškem, Povezava se odpre v novem oknuhttp://ec.europa.eu/civiljustice/comp_crime_victim/comp_crime_victim_sln_sl.htmPovezava se odpre v novem oknuslovenskem in mnogih drugih jezikih).

Obstajajo možnosti za dosego poravnave ali za uvedbo poravnavanja med storilcem in mano?

Med preiskavo lahko državni tožilec predlaga vam in storilcu, da sodelujeta v postopku poravnavanja. Med tem postopkom se boste sestali s storilcem v prisotnosti poravnalca, da bi se poskusilo najti soglasno rešitev vašega primera. Poravnavanje je mogoče zgolj pri lažjih kaznivih dejanjih (kaznivih dejanjih, za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let ter pri nekaterih drugih kaznivih dejanjih zaradi posebnih okoliščin). Poravnavanje je prostovoljno, do njega lahko pride samo, če tako vi kot tudi storilec pristaneta na sodelovanje. Če je postopek uspešen in se poravnate s storilcem (npr. tako, da je dolžan opraviti splošno koristno delo) , je kazenska zadeva s tem zaključena.

Državni tožilec vas lahko tudi vpraša za soglasje, da bi začasno odložil kazenski pregon in dal storilcu možnost, da popravi, kar je zakrivil s kaznivim dejanjem (denimo tako, da odpravi ali poravna škodo, opravi splošno koristno delo, plača prispevek v dobrodelne namene ali v sklad za povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj ipd.). Do tega lahko pride, le če ste žrtev lažjega kaznivega dejanja (kaznivega dejanja, za katerega je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let ali pri nekaterih drugih kaznivih dejanjih zaradi posebnih okoliščin). Če se strinjate s pobudo državnega tožilca, dobi storilec navodilo, kaj mora storiti in v kakšen roku. Če storilec izpolni nalogo v danem roku, je kazenska zadeva zaključena.

Kaj se bo dogajalo z mojo zadevo po koncu preiskave?

Ko konča preiskavo, preiskovalni sodnik pošlje kazenski spis državnemu tožilcu. Državni tožilec bo pregledal zbrane dokaze ter zadevo preganjal pred sodiščem ali pa odstopil od pregona. Če se državni tožilec odloči za to, da zadevo preganja, bo sodišče najprej preizkusilo obtožni akt in med drugim presodilo, ali zbrani dokazi zadoščajo za to, da se prične sojenja ali pa naj se v posebnih primerih postopek ustavi. Postopek se ustavi tudi, če državni tožilec odstopi od pregona pred pričetkom glavne obravnave. V skrajšanem postopku ( v katerem se – nekoliko poenostavljeno – storilcu sodi za kazniva dejanja, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen do treh let zapora ) preiskave ni. Državni tožilec vloži obtožni predlog, lahko pa pred tem predlaga sodniku, naj opravi posamezna preiskovalna dejanja.

Se lahko pritožim, če se moja zadeva zaključi, ne da bi kdaj prišla pred sodišče?

Če se državni tožilec odloči, da zadeve ne bo preganjal, ali odstopi od pregona pred pričetkom sojenja boste (kot oškodovanec) boste o tem obveščeni. Zoper to odločitev se ne morete pritožiti, lahko pa sami nadaljujete pregon. Obvestilo, ki ga boste prejeli, bo vsebovalo informacijo o tem, kako lahko nadaljujete pregon. Če hočete sami nadaljevati pregon, morate to storiti v osmih dneh od prejema obvestila o tem, da tožilec ne bo preganjal vaše zadeve.

Če iz opravičenih razlogov niste bili prisotni na glavni obravnavi, lahko v 8 dneh od prejema zavrnilne sodbe, ki je bila razglašena na tisti glavni obravnavi (zaradi umika obtožnice državnega tožilca ali, ker je sodišče štelo, da umikate predlog za pregon, če gre za takšno kaznivo dejanje) , zahtevate vrnitev v prejšnje stanje , kar pomeni, da se postopek nadaljuje naprej.

 

Če državni tožilec vloži obtožni akt, sodišče pa odloči, da bo ustavilo postopek in s tem ne dopusti sojenja, boste o tem obveščeni. Zoper to odločitev sodišča se lahko pritožite v osmih dneh od prejema obvestila. Če je vaša pritožba uspešna, obstajata dve možnosti:

  • če ste se samo vi pritožili zoper odločitev sodišča, boste tako sami prevzeli pregon;
  • če se je zoper odločitev sodišča pritožil tudi državni tožilec, se bo postopek nadaljeval, kakor če nikdar ne bi bil ustavljen.

Državni tožilec lahko kasneje ponovno prevzame pregon, če oceni, da je to smiselno.

Sem tujec. Kako so zaščitene moje pravice in moji interesi?

Če ste tujec, ste upravičeni do pravic, ki so naštete zgoraj. Imate pa tudi dodatne pravice, ki olajšajo vaše sodelovanje v preiskavi.

Če ne govorite slovenskega jezika, lahko uporabljate jezik, ki ga razumete. Zagotovljen bo brezplačen prevajalec, ki vam bo pomagal, ko boste navzoči pri preiskovalnih dejanjih. Prav tako bodo brezplačno prevedeni dokumenti in drugi dokazi.

Tujec - državljan druge države članice EU- lahko v 6 mesecih od storitve kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno na območju Republike Slovenije, zahteva odškodnino od države po Zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD). Zahteva se (v slovenskem jeziku) vloži pri pristojnem organu v njegovi državi članici EU, za odločanje o pravici do odškodnine pa je pristojna vladna Komisija za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj po ZOZKD, ki ima sedež na Ministrstvu za pravosodje. Poglejte si brošuro Evropske pravosodne mreže o odškodnini žrtvam kaznivih dejanja v Sloveniji (na voljo v Povezava se odpre v novem oknuangleškem, Povezava se odpre v novem oknuslovenskem in mnogih drugih jezikih).

Več informacij:


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 29/03/2018