Pravice žrtev kaznivih dejanj v kazenskem posto - Estonija

Kot žrtev kaznivega dejanja boste obravnavani, če ste neposredno utrpeli telesno poškodbo ali premoženjsko oziroma nepremoženjsko škodo, ki izvira iz škodnega dejanja; npr. če ste bili poškodovani ali če so vam ukradli ali poškodovali osebno lastnino ipd. na podlagi dogodka, ki v skladu z nacionalno zakonodajo šteje za kaznivo dejanje. Kot žrtvi kaznivega dejanja vam predpisi priznavajo nekatere individualne pravice pred sodnim postopkom, med njim ali po koncu sodnega postopka.

V Estoniji se kazenski postopek začne s postopkom preiskave, ki ga praviloma vodi policija ali tožilstvo in v katerem se zoper domnevnega storilca zberejo dokazi o storjenem kaznivem dejanju. Če so zbrani dokazi zadostni, se začne postopek pred sodiščem. Ta postopek se konča, ko sodišče domnevnega storilca obsodi ali oprosti. V primeru obsodbe sodišče odloči tudi premoženjskopravnem zahtevku. Če je bil domnevni storilec oproščen, se tak zahtevek zavrže. V tem primeru se povrnitev utrpele škode lahko zahteva v okviru civilnega postopka. Sodišče lahko premoženjskopravnemu zahtevku ugodi v celoti ali delno, postopek ustavi ali zahtevek zavrne. Odločitev se v primeru nestrinjanja lahko izpodbija s pritožbo, ki se vloži pred sodiščem višje stopnje.

Za informacije, ki jih potrebujete, kliknite na spodnje povezave

Povezava se odpre v novem oknu1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Povezava se odpre v novem oknu2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Povezava se odpre v novem oknu3 - Moje pravice po sojenju

Povezava se odpre v novem oknu4 - Nadomestilo

Povezava se odpre v novem oknu5 - Moje pravice do podpore in pomoči


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 03/10/2018

1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja


Katere informacije bom pridobil od organov (tj. policija, državni tožilec) po tistem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, vendar preden ga prijavim?

Od organov boste dobili informacije:

  • o tem, kako prijaviti kaznivo dejanje, in
  • o storitvah za podporo žrtvam, ki so na voljo brez prijave kaznivega dejanja.

Navodila so na voljo tudi na spletišču Povezava se odpre v novem oknuodbora za policijo in mejno stražo.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Vaše pravice bodo zaščitene ne glede na državo EU, v kateri postanete žrtev kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje lahko prijavite in po potrebi prejmete storitve za podporo žrtvam v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno, in v državi, v kateri prebivate.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Po prijavi kaznivega dejanja ste upravičeni do naslednjih informacij:

  • na zahtevo morate prejeti pisno potrditev, da ste prijavili kaznivo dejanje;
  • v desetih dneh morate prejeti obvestilo o odločitvi glede tega, ali se bo kazenski postopek začel ali ne;
  • če se bo začel kazenski postopek, vas bodo kot žrtev zaslišali in vprašali, ali želite prejeti informacije o prijetju in izpustitvi osumljenca ter o času in kraju sojenja; poleg tega
  • vas bo državni tožilec, ko bo predhodna preiskava zadeve zaključena, obvestil, da imate pravico do vpogleda v vsebino kazenskega spisa.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Vsakdo, ki ne razume ali ne govori estonščine, je med postopkom upravičen do tolmačenja. Na zahtevo ste upravičeni do prevoda vsakega besedila, ki je bistveno za razumevanje odločitve o koncu kazenskega postopka ali sodbe sodišča ali za zagotovitev poštenosti postopka.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Organi morajo zagotoviti, da razumete, kar vam je pojasnjeno, in da vas oni razumejo. V ta namen so na policijski postaji ali uradu tožilstva na voljo informativni listi v lahko razumljivem jeziku in usposobljeni strokovnjaki. Vedno ste upravičeni tudi do tolmača za znakovni jezik.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Storitve za podporo žrtvam zagotavlja Povezava se odpre v novem oknuestonski zavod za socialno zavarovanje.

Če ste žrtev nasilja nad ženskami, se lahko za pomoč obrnete tudi na Povezava se odpre v novem oknuvarne hiše za ženske.

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Policija vas bo obvestila o službah za podporo žrtvam in vas po potrebi napotila na delavca za podporo žrtvam. Veliko policijskih postaj ima vedno prisotnega delavca za podporo žrtvam.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Vse informacije, zbrane med kazenskim postopkom, so zaupne in se pred javno obravnavo ne dajo na voljo javnosti. Sodišče lahko tudi odloči, da bo vaše sojenje zaprto za javnost, in v tem primeru informacije, obravnavane na sojenju, prav tako ne bodo dostopne javnosti.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Ne, vsakdo ima dostop do splošne podpore žrtvam, ne glede na to, ali je bilo kaznivo dejanje prijavljeno ali ne. Vendar pa obstajajo posebne storitve za podporo žrtvam, kot je odškodnina žrtvam nasilja ali nadomestilo za psihološko podporo, do katerih lahko dostopate samo po prijavi kaznivega dejanja.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Tožilca lahko zaprosite, da sodišču predlaga, da se osumljencu izda začasna prepoved približevanja. Z začasno prepovedjo približevanja se osumljencu odredi, da ne obiskuje krajev, ki jih določi sodišče, in da se ne približuje osebam, ki jih določi sodišče, ali komunicira z njimi.

Zaščiteni ste lahko tudi z ukrepi za zaščito prič, ki jih policija uporabi na zahtevo tožilstva.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Če ste v nevarnosti, se obrnite na policijo, ki vam bo zagotovila varnost.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Policija mora oceniti vsak primer in zagotoviti, da se prepreči vsakršna škoda.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Od vseh organov, ki vodijo postopek, se vedno zahteva, da upoštevajo vaše interese in vam med kazenskim postopkom preprečijo sekundarno viktimizacijo.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive žrtve?

Če ste žrtev hudega kaznivega dejanja, se vam lahko dovoli, da niste zaslišani pred sodiščem; druga možnost je, da ste zaslišani na daljavo ali da se na zaslišanju pred sodiščem uporabi pregrada, ki vas skriva pred pogledom obtoženca.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Pri zaslišanju žrtve, ki je mladoletna oseba, lahko organ, ki vodi postopek, vključi uradno osebo za zaščito otrok, socialnega delavca ali psihologa. To je obvezno v resnih primerih, če oseba, ki vodi postopek, ni prejela ustreznega usposabljanja.

Če ste mladoletna oseba in žrtev ter so vaši interesi v nasprotju z interesi vašega zakonitega zastopnika ali vaših staršev, vam lahko organ, ki vodi postopek, brezplačno imenuje odvetnika za pravno pomoč.

Mladoletne osebe z duševnimi motnjami, otroci, ki so mlajši od 10 let, ali otroci, ki so mlajši od 14 let in žrtve nasilja v družini ali spolnega nasilja, se ne zaslišijo pred sodiščem. Namesto tega se policijski razgovor z mladoletno osebo posname na videoposnetku in se lahko uporabi kot dokaz pred sodiščem.

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če je vaš družinski član umrl zaradi kaznivega dejanja, imate med postopkom vse pravice žrtve.

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Če je bil vaš družinski član žrtev kaznivega dejanja, ste podobno kot žrtev po potrebi upravičeni do storitev za podporo žrtvam.

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Pod katerimi pogoji? Ali bom v času mediacije na varnem?

Z vašim soglasjem in soglasjem osumljenca se lahko tožilstvo odloči končati kazenski postopek s spravnim postopkom (mediacijo). Storitve na področju sprave zagotavlja delavec za podporo žrtvam.

Pravico imate, da se kadar koli odločite za izstop iz spravnega postopka.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

Povezava se odpre v novem oknuZakonik o kazenskem postopku

Povezava se odpre v novem oknuZakon o podpori žrtvam


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 03/10/2018

2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Izvirna jezikovna različica te strani estonščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.


Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Kaznivo dejanje lahko prijavite s klicem na policijsko številko za klic v sili 112 (če prav tako nujno potrebujete policijsko pomoč), predložitvijo pisnega poročila na najbližji policijski postaji ali pošiljanjem e-sporočila ustrezni policijski prefekturi. Več informacij o tem, kako prijaviti kaznivo dejanje, je na voljo Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Po prijavi kaznivega dejanja boste obveščeni o kakršnih koli nadaljnjih postopkih (npr. zaprošeni boste, da pridete na zaslišanje, zagotovite informacije o morebitnih pričah, pomagate pri zbiranju dokazov itd.). Po potrebi boste prejeli tudi informacije o morebitni podpori žrtvam in drugih zaščitnih ukrepih.

Po vašem zaslišanju si zapišite številko kazenske zadeve in preiskovalca, ki je pristojen za zadevo. Tako boste pozneje lažje zahtevali informacije od policije.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Med postopkom imate pravico do odvetnika. Če nimate sredstev za pooblastitev odvetnika, lahko pri sodišču vložite zahtevek za državno pravno pomoč.

Vse žrtve, ki so mladoletne in katerih interesi so v nasprotju z interesi njihovih zakonitih zastopnikov, so upravičene do brezplačne državne pravne pomoči.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Žrtve in priče so upravičene do nadomestila za stroške, ki so jim nastali, ali prihodke, ki jih niso prejele zaradi kazenskega postopka. Vložite lahko na primer zahtevek za povračilo potnih stroškov ali izgube zaslužka, ki vam je nastala zaradi pričanja. Če želite vložiti zahtevek za povračilo stroškov, obvestite o tem organ, ki vas je povabil, in prejeli boste navodila za vložitev zahtevka.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Ko se kazenski postopek zaključi, se vam ali vašemu zastopniku nemudoma pošlje izvod ustrezne odločbe. Kot žrtev lahko v 10 dneh po prejemu odločbe o zaključku kazenskega postopka zahtevate dostop do kazenskega spisa. V teh 10 dneh imate tudi pravico zahtevati, da tožilstvo pregleda odločbo.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

Kot žrtev ste stranka v postopku pod enakimi pogoji kot druge stranke in ste lahko vključeni v sodni postopek.

Kakšna je moja uradna vloga v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem: žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Če je bilo zoper vas storjeno kaznivo dejanje, ste žrtev v kazenskem postopku. Vendar imate tudi pravico, da v okviru istega postopka vložite civilno tožbo.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

V skladu z zakonikom o kazenskem postopku ima žrtev pravico:

  1. izpodbijati zavrnitev uvedbe ali zaključka kazenskega postopka;
  2. vložiti civilno tožbo prek preiskovalnega organa ali tožilstva;
  3. pričati ali zavrniti pričanje proti bližnjim osebam;
  4. pričati;
  5. predložiti zahtevke in pritožbe;
  6. proučiti zapisnik postopka ter podati izjave o pogojih, poteku, rezultatih in zapisniku postopka (vaše izjave se bodo zapisale);
  7. po predhodni preiskavi zadeve proučiti vsebino kazenskega spisa;
  8. sodelovati na sodni obravnavi;
  9. dati ali zavrniti soglasje za uporabo postopka poravnave ter podati mnenje o obtožnici in kazni ter o znesku odškodnine, določenem v obtožnici in civilni tožbi;
  10. dati soglasje k uporabi začasne prepovedi približevanja in zahtevati uporabo prepovedi približevanja;
  11. zahtevati, da jo zasliši oseba istega spola v primeru spolnega nasilja, nasilja na podlagi spola ali kaznivega dejanja, storjenega v odnosih z bližnjimi, razen kadar zaslišanje opravi tožilec ali sodnik ali če bi to oviralo potek postopka.

Žrtev mora:

  1. priti na razgovor, kadar jo povabi preiskovalni organ, tožilstvo ali sodišče;
  2. sodelovati v postopku in upoštevati navodila preiskovalnega organa, tožilstva in sodišča.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Med sojenjem imate pravico podati izjave in izraziti svoje mnenje. Pravico imate, da na sodišču pričate, če tožilstvo zahteva, da ste zaslišani.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Sodišče vas bo obvestilo o času in kraju sodnih sej, obveščeni boste tudi o odločbi sodišča, ki vam bo poslana po pošti, razen če ste ob razglasitvi odločbe osebno navzoči na sodišču.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Sodne spise lahko pregledate na tožilstvu po zaključku predhodne preiskave ali kazenskega postopka. Tožilstvo vas bo obvestilo o tej pravici in vam dalo navodila o tem, kako pregledati spise.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 03/10/2018

3 - Moje pravice po sojenju


Ali se lahko zoper odločitev pritožim?

Kot stranka v postopku imate pravico vložiti pritožbo zoper sodbo pri okrožnem sodišču v 30 dneh po izreku.

Kakšne so moje pravice po obsodbi?

Pravico imate, da ste obveščeni o predčasnem odpustu obsojenega storilca kaznivega dejanja, če ste to zahtevali med postopkom.

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Za koliko časa?

Potek kazenskega postopka ne vpliva na to, kako dolgo lahko prejemate storitve za podporo žrtvam. Po zaključku kazenskega postopka lahko še naprej prejemate storitve za podporo žrtvam brez posebnih časovnih omejitev.

Katere informacije bom prejel, če bo storilec obsojen?

Obveščeni boste o sodbi sodišča, v kateri je navedena dolžina kazni, ki je bila izrečena osumljencu. Obveščeni boste tudi o predčasnem odpustu obsojenega storilca kaznivega dejanja, če to zahtevate.

Ali mi bo sporočeno, če bo storilec odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

Če boste to zahtevali med zaslišanjem, boste obveščeni, če bo obsojenec odpuščen ali če bo pobegnil iz zapora.

Ali bom sodeloval pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu? Ali lahko na primer podam izjavo ali vložim pritožbo?

Med postopkom za predčasni odpust se vas lahko zaprosi za mnenje, vendar se zoper take odločitve ne morete pritožiti.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 03/10/2018

4 - Nadomestilo


Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, s civilnim zahtevkom, z vstopom v postopek)?

Zoper obtoženca lahko v okviru kazenskega postopka vložite civilno odškodninsko tožbo. Civilno tožbo lahko vložite v 10 dneh po pregledu kazenske zadeve. Tožilstvo lahko tudi zaprosite za podaljšanje tega roka.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

Če obsojeni storilec kaznivega dejanja ne plača zneska, ki mu je bil naložen s sodno odločbo, se lahko obrnete na sodnega izvršitelja, ki bo organiziral postopek izvršbe.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Ne, država ne plačuje odškodnin, ki so jih dolžni plačati obsojeni storilci kaznivih dejanj.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

Če ste blizu osebi, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla, ali če ste žrtev nasilnega kaznivega dejanja in ste zaradi kaznivega dejanja utrpeli zdravstvene težave, ki trajajo najmanj štiri mesece, lahko od države zaprosite za odškodnino za naslednje vrste škode:

  1. škodo zaradi nezmožnosti za delo ali zmanjšane delovne sposobnosti;
  2. stroškov, ki so nastali zaradi škode za zdravje žrtve;
  3. škodo, ki je nastala zaradi smrti žrtve;
  4. škodo zaradi poškodb očal, zobne proteze, kontaktnih leč ali drugih naprav, ki nadomeščajo telesne funkcije, ali oblačil;
  5. pogrebne stroške za žrtev.

Če želite biti upravičeni do nadomestila, morate kaznivo dejanje prijaviti policiji v 15 dneh po tem, ko je bilo storjeno, ali po tem, ko ste ga imeli možnost prijaviti.

Zahtevek za nadomestilo je treba predložiti estonskemu zavod za socialno zavarovanje v treh letih po tem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, ali v treh letih od smrti žrtve, razen če:

  1. je bila vzdrževana oseba seznanjena s smrtjo žrtve več kot eno leto po datumu smrti in je zahtevek vložen v treh letih od dne seznanitve s smrtjo žrtve;
  2. je prosilec za nadomestilo utrpel zdravstvene težave, ki so trajale več kot eno leto, in zaradi svojega zdravstvenega stanja ni mogel pravočasno predložiti zahtevka, zahtevek pa je vložen v treh letih od izboljšanja zdravstvenega stanja;
  3. je podlaga za vložitev zahtevka za nadomestilo spolno kaznivo dejanje zoper mladoletnika in je zahtevek vložen v treh letih po tem, ko je žrtev postala odrasla oseba, razen če je bil razlog za kazenski postopek očiten že preden žrtev je postala odrasla oseba.

Ali sem upravičen do odškodnine, če storilec ni bil obsojen?

Za državno odškodnino za žrtve kaznivih dejanj lahko zaprosite, če se v kazenskem postopku ne ugotovi, kdo je storil kaznivo dejanje zoper vas.

Če je bil obtoženec pred sodiščem oproščen, vi pa ste še vedno prepričani, da vam je ta oseba povzročila škodo, lahko vložite civilno tožbo.

Ali sem upravičen do izrednega plačila, medtem ko čakam na odločitev v zvezi z svojim odškodninskim zahtevkom?

Odločitev o priznanju odškodnine žrtvi nasilja se lahko odloži do odločitve okrajnega sodišča, če:

  1. ni gotovo, da je prosilec upravičen do odškodnine od osebe, odgovorne za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, ali
  2. je jasno, da je oseba, ki je odgovorna za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, pripravljena in sposobna plačati odškodnino.

V primeru odloga priznanja odškodnine lahko estonski zavod za socialno zavarovanje na zahtevo prosilca za odškodnino izplača predplačilo, če je prosilec očitno upravičen do odškodnine in je v težkem ekonomskem položaju.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 03/10/2018

5 - Moje pravice do podpore in pomoči


Če sem žrtev kaznivega dejanja, na koga se lahko obrnem za podporo in pomoč?

  1. Povezava se odpre v novem oknuOddelek za podporo žrtvam pri estonskem zavodu za socialno zavarovanje
  2. Povezava se odpre v novem oknuPodporni centri za ženske
  3. Povezava se odpre v novem oknuUprava policije in mejne straže

Telefonska linija za podporo žrtvam

  1. Telefonska linija za podporo žrtvam: 6121360 ali 16106 (od ponedeljka do petka od 9.00 do17.00 ure).
  2. Telefonska linija za podporo otrokom: 16111 (za obveščanje o otrocih, ki potrebujejo pomoč; vsak dan, cel dan).

Ali je podpora žrtvam brezplačna?

Da, storitve za podporo žrtvam so brezplačne.

Kakšne oblike podpore lahko dobim od državnih služb ali organov?

Državne storitve za podporo žrtvam zajemajo:

  1. svetovanje žrtvam;
  2. pomoč žrtvam pri komuniciranju z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti ter pravnimi osebami;
  3. zagotavljanje varne nastanitve;
  4. zagotavljanje priprave in dostave hrane;
  5. zagotavljanje dostopa do potrebnih zdravstvenih storitev;
  6. zagotavljanje potrebne materialne pomoči;
  7. zagotavljanje potrebne psihološke pomoči;
  8. zagotavljanje storitev prevajanja in tolmačenja, ki so potrebne za prejemanje storitev za podporo žrtvam;
  9. zagotavljanje drugih storitev, potrebnih za fizično in psihosocialno rehabilitacijo žrtev.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od nevladnih organizacij?

Izvajalci državnih storitev za podporo žrtvam vas lahko napotijo na ustrezne nevladne organizacije.

Povezava se odpre v novem oknuVarne hiše za ženske


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 03/10/2018